=ro=
ao=
Bitka med bacili.
Ponatisk iz št. 48 „Medizinisch-chirurgisches Zentralblatt" in „Medizinische Blatter", glasila Osrednje zveze balneologov v Rvstriji.
:: :: ::
11
^S^^S^Irizor, ki ga človek ne vidi vsak dan, «ll so imeli priliko občudovati obiskovalci Medicinske Razstave v Hortcultural Hali v Londonu, bitko med bacili namreč. Navadna steklenica je bila bojišče. V tej steklenici je bilo prvotno samo mleko, nič druzega kot mleko, kjer se je prav zadovoljno in udobno paslo par milijonov legarjevih bacilov t. j. onih bakterij, ki povzročajo legar ali vročinsko bolezen. Toda hudobneži so naenkrat skalili ta idilični mir in pokoj. Odprli so vrata tega raja-in potuhnjeno izpustili na miroljubne povzročitelje legarja vojsko desetih milijonov sestradanih in divjih pošasti, ki jim učenjaki pravijo ,,maya-bacili", in ubogo ljudstvo legarjevih bacilov je bilo naenkrat, brez vsake vojne napovedi zapleteno v boj na življenje in smrt. Junaško so se branili legarjevi bacili, toda močnejšemu nasprotniku niso bili kos. Mleko se je izpremenilo v tem divjem boju v samo peno, a togotni sovražnik ni poznal usmiljenja. Divjali so kakor besni in klali in mesarili nesrečne legarjeve bacile, da, kakor najhujši divjaki in ljudo-žrci, so nazadnje pojedli svoje žrtve. V primeri s temi razbojniki je bila starogrška Hydra, ki sta K, kakor znano, namesto vsake odsekane glave zrasli dve novi, pravo revše, kajti če se je tak maya-bacil napasel in nažrl do sitega, se je razpočil in se izpremenil v stotisoče novih bojevnikov, ki so se borili, klali in žrli svoje nasprotnike. Temu groznemu razmnoževanju pa končno tudi mleko ni bilo kos. S silno naglico je rasla njihova   množina    in    ko   je
poizkus so napravili, da bi pokazali, kako zamore maya-bacil s svojim uničujočim delovanjem človeku koristiti.
Prof. Dr. Sija lljič Mečnikov
(slavni ruski prirodoslovec, prej na univerzi v Odesi, zdaj vodja Pasteurjevega Instituta v Parizu, obdarovan z Noblovo nagrado za medicino), trdi in je to svojo trditev tudi dokazal, da ohrani maya-bacil notranje dele človeka čiste, da ubija škodljive bakterije, posebno one v želodcu in črevesu in da tako Ozdravi ne-le vse bolezni v želodcu in črevesu, prav posebno zapŠSf© ali zaprtost, vnetje slepega črevesa, drisko, ampak tudi bolezni na jetrih, žolčni kamen, bolezni izmenjavanja snovi, rev-matizem, protin, slabokrvnost, sladkorno bolezen i. p.
Da živi ravno na Bolgarskem toliko ljudi, ki so stari nad sto let, to dejstvo izvira le iz tega, ker pijejo Bolgari posebno pijačo, ki ji pravijo
„ jogurt"
(navadno se piše „Yoghurt"; beseda je turška in pomeni „kislo mleko", na Rumunskem pravijo „Yaourt", izg. jaurt), v tem   jogurtu   pa   se   nahaja
ravno oni prej imenovani maya-bacil.    Nedavno   se   je posrečilo ta bacil izolirati in ga gojiti v t. zv. čisti kulturi.
Tvrdka Gebr. Hiller, Na-tura-Werk,Qratkorn pri Gradcu izdeluje in prodaja preparate s tem .maya-bacilom in kakor čujemo, z izvrstnimi uspehi. Zdravniki so se začeli za stvar zelo zanimati in ni je bilo še kmalu v zdravilstvu  iznajdbe,
ki bi se bila tako hitro udo-postala steklenica premajhna; 126-ietna kmetica Kaba vosiika in mačila in si pridobila tako je razbila posodo   in  pena je »jen ioi-ietni sin Teodor iz ™! hitro simpatije vsakeaa, kakor
\        ,             r                   .   r         _i       Pavelsko   na  Bolgarskem,   katerih    .                r       J               °
letela   na   vse   strani.   —   Ta         narodna jed je .jogurt«.         jogurt.
31