iakai mlsli našem tisku S^ Kakor je polemika o »Težki zadevi« marsikaterega tovariša (-ico) razburila, takp je druge mogla samo zadovoljiti. Ne morda zaradi zadeve same, ki je zares »težka«, ampak zaradi odkritosti in iskrenpsti, ki se je vendar enkrat ppkazala v vsej svoji življenjski resničnosti. Nepojmljivi so mi protesti naših društev, ker je stanpvsko glasilo storilp samo svpjo dolžnost, ko je odprlo svojc predale raznim nazorom. Ali sp protesti proti svobodni tribuni v naših stanpvskih listih zares umestni? Ali zares ne smemo v lastnem listu izražati pddvojenih mišljenj? Ali se kaže tovarištvp res v tem, da moraš imeti v stanovskih zadevah samo eno — mprda podedpvano — mišljenje? Vsak pristaš svobodne besede more stališče uredništva samo odobravati. Oddvojena stanovska vprašanja morajo v list! Nihče ne mpre zahtevati, da bi se smeli usmeriti vsi samp v en pravec in stisniti v en sam idcjni kalup. Ravno v naših zadevah je bolje, če začnemp pdpravljati hibe in napake sami, negp da nam jih skušajo »popravljati« drugi. Kakor je samokritika prvi pogoj za izlečenje ran, takp je svobodno mnenje neobhodno potrebno za odpravp nedostatkov kjcrkoli. Seveda ima vsak, če se čuti prizadetega, mpžnost obrambe. Mnenje p absplutni sakrpsanktnpsti ne sme več biti sestaven del našega stanovskega mišljenja. To bi bila samoprevara, ki ne bi koristila nikomur. Vsako dovplj utemeljenp stališče, ki izraža svpjstveno misel in se razlikuje od mišljenja drugih (morda celo večine) mora priti do izraza edino v stanovskih Hstih. Meja med stvarnim in osebnim gledanjcm stanovskih zadev je problematična, dokler so motivi razprav čisti in usmerjeni samo h konsolidaciji naših razmer. Občutljivost posameznikpv kaj rada najde v vsakcm oddvojnem mnenju kamen spodtike, češ, to bo pograbila javnost prpti nam samim, sami sebi bijemo v obraz itd. Tak izgovor jc slab argument in samo izraz nepoznavanja in podcenjevanja naše javnosti. Vsi, ki živimp, ne samo med, ampak tudi z narodom, dobrp vemo, kako je ljudstvo ppučeno o naših križih in težavah. V vsakem je skrita nečimurnpst, ki jo narpd ceni po svpje. Če je to nam v korist, je vprašanje ... Otresimp se že enkrat zastarele miselnpsti in spoštujmo svpbodnp besedo vsakega posameznika, ki hoče v duhu socialne in nacionalne odgovprnosti utrditi vrednote resničnega — tovarištva! —c.