135. V Mariboru, sobota 18. novembra. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. ikrat na teden, vtorek. četrtek in soboto, ter velja po pošti prejemam aii v Mariboru s pošiljanjem na dom, aa celo leto 10 gold., za pol lera 5 pold.. za četrt ild. 60 kr. — Za oznanila se piačuje od navadne četiristopne vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. č> se tri- ali večkrat akokrat se plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. i i s t v o, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanil*, t. j. administrativne reči. je v tiskarniid: F. Skaza in dr., v koroikl lllicl hišn. št. 229. trjjanska — ncavstrijska politika. ) nastopu magjarskega državnika Andrassvja litno mesto avstrijskega ministerstva vna-lev je primerno premišljati, kako Avstrija »jo politiko meniti in zopet spremeniti — škc politike na avstrijsko, od avstrijske a nemško, od nemške zopet na avstrijsko, dalje do denašnjega dne, dokler smo srečno 0 — kakor pravijo — do magjarske ere. miki že bolj in bolj razodevajo, kako je jenji Hohenvvarta, ki je obetal avstrijsko , in Beusta, ki je Bismarku preveč omahljiv, tem, ki bi ga pre Saksonski princ, postrež-ka nemškega cesarstva, priporočal in iz- 1 na Dunaji, da pripravi prostor — raag-)olitiki. Kaj pa pomeni magjarska po-? Kecimo, da se pripravlja vojska isi in Trusi. Bismark vidi v Magjaru za-:ga zaveznika, tudi Poljak bi v to ime po-proti Rusiji, in Avstrija se je z Andrassvjc-icnovanjem, kakor se kaže odločila, na tran misli stopiti. V slučaji Rusko-Pruskc imamo dva primera: Ali zmaga Rusija ali sija. V prvem primeru nikdo ne bode mogel , da Rusija Translajtanijo za vojno od- uredi v svojo lastno ali vsaj v kako s federativno zvezano jugoslovansko državo, naga Prnsija, onda je ona najmočnejša dr-na kontimentu in Avstriji se godi kakor i je z lisico vred oroslanu pomagal zverino n plen razdelivši bil raztrgan — kajti Nemci lan denes zedinjenc Nemčije brez Cislajta-isliti ne morejo. In v tem primeru si Mag-imišljajo Magvarorszag do Balkana. V obeh i tedaj bi pomenila magjarska politika v i — „finiš Anstriae". f Avstriji se je rada premenjala politika in tem se kaže, da državniki vsaj merodajni iki ne vedo, kam bi Avstrijo vteknili, kaj lje napravili, ne vedo postaviti jej namena, nega namena narodne ravnopravnosti, ki bi l vse avstrijske narode in dežele, na mesto krivi namen draži in ščuje med seboj in žene Avstrijo neizogibno v propast in Evropo v grozne plemenske vojske, da je strali. Pač, pač, kje kedaj se tudi avstrijski državniki spomnijo pravega avstrijskega namena, to je kadar je sila, nesreča, nevarnost. Ko je Napoleon I. večino dežel nemškega cesarstva iz cesarstva nemškega vedel izločiti, razklical se je cesar Franc 1. ls<)4 za avstrijskega cesarja. In ker nemškega cesarstva ni več bilo, bila mu je avstrijska politika ne samo pretveza, ampak resnica in oklical je: „da vsa kraljestva in dežele svoje dotlejšne nazive, ustave, pravice in razmere obdrže." Prišlo je 1. 1815, Napoleona so zmagali in Avstrija je zopet smela avstrijsko politiko pozabiti, stopiti v nemško zvezo s sladko nadejo, da ji pride ob svojem času zopet nemško cesarstvo v roke, in taka nadeja je vsakakor opravičevala ponemčevanje. Prišlo jo burno leto 184* in Avstrija dobi zopet avstrijsko ustavo, Svareenbergovo ministerstvo je obetalo: ustavno monarhijo, ravnopravnost, deželno samoupravo v vseh notranjih zadevah. Slovani so Avstrijo rešili, a dobili so za plačilo — absolutizem mesto zastopne ustave, absolutizem je sicer tudi ustava, samo da je absolustična ustava. Kazalo pa se je že 1. 184* očitno, prvič da vnajni Nemci avstrijskemu cesarju niso ponuditi hoteli nemške cesarske krone, ampak pruskemu kralju, drugič, da so avstrijski Nemci težili po nemškem združenji z vnajnimi Nemci. Ko se je burja polegla, je zopet nastopil a z novic nemška politika v Avstriji, Bachovi husarji so hoteli na mah vse ponemčiti in se vnajnim Nemcem prikupiti v namen avstrijsko-nemške vlade, toda davno je bil že Prus na preži. Solfcrinsko izgubo smo doživeli 1. 1859 in 3 miliarde smo za nemško centralizacijo uporabili — zopet je bil čas za avstrijsko politiko, glejte oktobarsko diplomo, kako obeta enoto države in notrajno samoupravo dežel. Toda mir je bil skle-nen in zrak miren — hajd nazaj k nemški politiki, ki jo je nemški minister iz leta 1848 Schmer-ling v februarnem patentu v ustavno košuljo oblekel , a ravnopravnost pozabil in avtonomije dežel pristrigel. Februarska ustava pa je pomenila ustavo za Nemce, za vse druge narode pa absolutizem. Zato so se je vedeli Mngjari znebiti, zvito obetajoči so-dežclanom Slovanom in Kumunom ravnopravnost. Zasveti se za Hclkrcdija za malo trenotkov zopet avstrijska politika, bilo je leto po Šlesvik-Holstinski vojski, ki je ten jo metala na bodočo avstrijsko-prusko vojsko, ki je bila 1. 1866. Toda po pruski vojski je bil zopet uir. in še nekoliko prostora za nemško politiko, kajti Nemčija je bila zedinjena še le do Majna. Zato zopet nemška politika, brez ozira na Ogersko, vsaj Oislajtanija in južna vnajua Nemčija so še lehko upale Prusa zopet nazaj pritisniti. Cislaj-tanski Nemci so se vnanjim bratom s tem priku-povali, da so Slovane v decembrovski ustavi na steno tiskali. Prusko-Francoska vojska je vnajno Nemčijo združila, 18. januarja 1*71 je bil pruski kralj v Versailu izklican za nemškega cesarja sred zma-galne vojske, kaj bo z Avstrijo? Dajmo ji zopet avstrijsko politiko, da jo rešimo iz nemškega edinstva, evo 11. februarja Hohcmvartha z avstrijsko politiko in — čez 9 mesecev je zmaga avstrijska politike, avstrijska ustava uredjcua, Avstrija malo da ne gotova. — Toda joj — zopet pc je nit prerezala, zakaj in kako, kdo to ve? Da zdaj dobimo magjarsko politiko, je verjetno in bilo že s prva omenjeno. Nek davni rodoljub pravi, da pred pridemo šc enkrat pod Magjara, preduo dobimo svoje pravice in da mu je to neka magjarska ciganka prerokovala. To bi tedaj za nas bila zadnja stopinja do osvobo-denja, če je zdaj ta stopinja nastopila. Naj si bode, Nemec in Magjar si dasta roko kakor pred 1000 leti, kaj smo mi Slovenci? Proprstanec na jugosloveuski roki levici slovanskega telesa? Da bi telo zdravo bilo in zdrava kri tekala po vsem slovanskem telesu, onda se tudi nam Slovencem ne bode bati magjarsko-neniških zvez proti avstrijski politiki! Varujmo .si sami ravnopravnost j cz i Ka. Leta in leta se borimo in trpimo za ravno- Listek. StučLentovsko pismo. Iz Dunaja. *) du Štefanu Jorniku, osmošolcu v Ljubljani. Dragi! Že bosta kmalu pretekla dva meseca, itn se ločil od Tebe in šel na Dunaj. Spo-i se, da sem se težko odtrgal od kraja, kjer (diko prijetnega užil, pa večje ko žalost pri u je bilo veselje, da bom sedaj na univerzi, bode mogoče tu osebno občevati z že imeli mladimi Slovenci, da bom morebiti tudi t v družbo, ktero nam Stritar v „Zvonua in mili tako mičuo popisuje. Prijatelj! veš še, sva vselej, kadar sva v mali sobici Bedela, kini spoštovanjem govorila o dunajskih slo-ili študentih, kako sva se bala nekoliko časa, Kadi bi mislili, da v nekterih obzirih naš novi dopis nik preostro sodi. A ker je iz vseh njegovih besed razvidno, da pile iz blagega namena „poboljšati in ■preobrnit!", prinašamo njegov članek neskrajšan. Uredn. kadar bova prišla med nje, ker najino znanje je bilo prepomanjkljivo, da bi bila mogla se udeleževati pogovorov , kakoršne sva mislila da imajo dunajski slovenski študentje. Vsak se nama je zdel učenjak, ker sva sodila samo po spisih, ki so prihajali izmed slovenskih vseučiliščnih študentov v domovino. Brate! Kmalu ko pridem na Dunaj, naletim na univerzi na kop mladeničev, ki so slovensko govorili. Ogovoril sem jih in v kratkem se seznanimo. Zvečer me eden tistih sreča v mestu in me povabi , naj se grem ž njim sprehajat. Greva in začne mi praviti o naših mladih literatih sodbe, ki se niso nič ujemale z mojo sodbo o imenovanih korenjakih. S. je slepar, J. ničla, L. norec itd. itd. Kazumc.Š, kako me je moralo to osupniti. Začneva dalje govoriti o slovenski politiki in našem slovstvu in — pokazal se je dolgobradat mož tako plitvega človeka, da sem ga naenkrat nehal spoštovati. 1'oznejc sem našel še več njegovih vrstnikov, kteri sebe vsi silno učene imajo, pa manjka jim včasi prva podlaga svetovnega izobraženja. Sploh pa Ti moram povedati , da je bila najina sodba o življenji univerznih študentov dosti kriva in vsi upi , ki jih stavijo naši dobrodušniki na mladino, so se mi nekoliko časa zdeli neopravičeni, ker sem po nesreči zašel med take, kteri so na gimnaziji samo toliko se učili, da so vsa'vO leto v prihodnji letnik zlezli in so morda ..odlični" bili , ali vendar nevedni v življenji. Te so prave duševne sirote. Njili pogovori niso boljši, ko oni kmečkih fantov v veški pivnici in ker niso navajeni bili za narodno reč resno delati, zdi se jim sedaj vse početje Slovencev ničevo in smejo se, kadar bero, da je tu ali tam kdo kak navdušen govor imel za našo narodnost ali da je z mnogimi žrtvami kaj za njo storil. Ti ljudje bi bili vedno radi bumoristični, ali ker to ne gre, so pa surovi. Vsa iluzija je bila proč, ko sem imel nesrečo, nekaj časa samo s temi Slovenci znan biti. Posebno sram me je bilo enkrat, ko sta dva taka se prav po navadi kmečkih fantov v kolegiju suvati začela. Ti ljudje tudi ne čutijo v sebi potrebe, seznaniti se z omikanimi, svetovno izobra- innffVn/Vmif t istu Je i>ek<9ejana pra\ >iost našega jezika v u rad ni j ah. Nekoliko snio gotovo že priborili, vsaj toliko, da so ne postavlja naš jezik povsod za vrata. Da se se po mnogih krajih godi, krivi smo mnogi) sami. kriv je narod sam, ker ne zahteva, nc terja, da hi se mu pravica ■godila. Mnogo jih je med našimi kmeti, ki celo mislijo, da bi bilo pismo, slovenski pisano, neveljavno, ali škodljivo. Zviti birokrati, neznalice slovenskega jezika, kjer morejo, naše ljudi v tej krivi veri potrjujejo. Zat<» pu opominjamo naše narodne, razumne može. naj neumorno ljudi podučavajo. In zopet Imamo BOVO postavo, ki nam zagft'.vlja zakonito in jasno pravico našega jezika: od prvega novembra t. l.je v veljavo stopila nova postava za notarje« Iz te postave jemljemo je naravni nastopek vojne. Zmage nemške so odstranile vse politične in društvene razlike, rodile so po Gamhettovi izreki wsvobodo zvez", ter izkopale globok prekop, gder na eni strani preži Slovan s Francozom, na drugi Nemec z Magjaroni. Od Sadove se je vsakdan in povsod pogovarjali* o strašni vojsKi nemško-francoski. ktera jc ncizbegljiva. Pa je vendar vladah* na videz najbolje prijateljstvo med Berlinom in Parizom. Položaj med slovanskim in nemškim svetom je denes povsem identičen, pa vendar vsak govori, da je vojna ncizbegljiva, ker leži v naravi in doslednosti zgodovine. Ne treba vpra-šati se. kedaj in iz kterega uzroka bode boj začel sc. Ker kdo je pred 10 meseci mislil, da bode tako iz ničevega uzroka, kakor je bila kandidatura Hobenzollerska, zaigralo vojno kolo ? Slovani se vzdigujejo, bujno se razvijajo, nobena človeška moč jih ne bode v razvitku preprečila. Če jih bolj tlačijo, bolj skačejo. Ker, kdo je. nečem da rečeni pred 1*1 >. nego pred Šestimi leti za nje vedel? Denes je francosko novinstvo polno Člankov o Slovanih. Priobčujem brez komentara ocene francoskega Časopisja o odpustu Beusta." Dopisnik potem navaja citate iz ,.Rappel"-a. ..Radical"-a. ..Republique franeaisc", „ConstitU-tion", ..Avcnir national", ..Opinion natioiiale", mora vsaj po 8—4 ure na podučevati in če se prišteva pot, ki na Dunaji mnogo časa vzame, izgubljena je polovica dneva, ne glede na tO, da tak študent ves truden zvečer domu pride in tako ni zmožen se učiti veliko za sebe. Da, naši narodnjaki BO pO večem vse, samo ne praktični. Skoraj mnogi se zibljejo v sladkih nadejali, da bo prišel enkrat angelj z nebes in nam prinesel izpolnitev vseh naših želj: ne pride jim v glavo, da bi enkrat trezno pomislili naše stanje in se tako osvobodili iz nesrečnih iluzij. Zašel sem daleč od študentovskega življenja. Da se t je povrnem , Ti moram reči , da je med zadnjo vrsto dijakov jih vendar mnogo, kteri stanovitno vse premagujejo in porabijo vsak trenotek za svoj uk. Nekaj jih je tako postalo res že zdaj celili mož, pa težko se spuščajo v pogovore, kakor samo s tistimi, pri kterih so prepričani, da so njenih misli in značaja. Težko ga boš takega našel v kavarni ali v pivnici. Ni ga po cele mesece videti , pa kadar pride , ima ali zgotovljeno kako delo ali je pa preštudiral kako reč, pri kteri rLiberteu, „Bien puhlic" in „Monde". Zanimivo je, da poslednji (veliki organ klerikalne stranke), nabraja o enem strahovite priprave Rusije, opominja Francosko, naj brž ustvari močno vlado, ki bode edina sposobna slepiti v zvezo z Rusijo, in meni, da bode vojna že prihoonje leto. Domače in slovanske novosti. zdajšni župan, kmet Anton Mravijak, je vso svojo j stoji pri holnični postelji, čakajoč poslednjega modrost v tem razodel, da je pri soseskini hiši J diha, da bi nasiedovala — v nekih provincijab." nemški napis napraviti dal: „Gemeiudeamt (Juge*! — Srbsko politično društvo seje usta-bung Cilli." Še svojega imena revež pravilno pi-|novilo pod imenom ..Srbsko narodno kolo" v ati ne ume in ker si sam v nemških šolah ni Novem Sadu. Predsednik mu bode dr. Subotič, cliko pridobil, česar se ve, da on ni kriv, tudi urednik novosadskoga „Naroda". nasledniki modrcjši bili, — O politiki Srbije se piše v „SUdsla- plsar srenje ne vladala, | vischc Correspoudenz" iz Peterburga : „ Potovanje — O federalističnem shodu se piše „Wandererjn" iz Ljubljane, da se ga bode v imenu kranjskega kluba poslancev udeležil dr. C o sta. — Mi upamo, da se i drugi, kteri so Že po svojem mandatu pozvani, ne bodo dali po svojih poslih1* itd. zadržavati, temuč da ido, posebno izmed goriških in štajerskih Slovencev. — O ponemčcni in ponemčevalni šoli v Cclji prinaša „S1. Gosp." sledeči članek, kteri posveti brezobzirno krivičnost nemČurskega elementa na slovenskih tleh. Priporočamo narodnjakom celjske okolice tudi mi nasvet tu izrečen „G.U piše namreč: rZačelo se je šolsko leto 1871/72 in bilo je z vsem 7G0 šolarjev vpisanih in sicer: v glavnici 400 dečkov, v dekliški soli 270 deklet in v mesijanski soli 78 fantov. V 6 razredih: v četirih pri dečkih na glavni šoli in i dveh pri dekletih so šole prepolne, ker je v vsa kem nad 80 šolarjev in v dveh še celo nad 100, v tem ko je prostorov k večemu samo za 70 otrok Z vsem ste tudi letos dve tretjini slovenskih otrok v teh šolah: deloma iz celjske oko lice, deloma od dalje, in razen krščanskega nauka ki se v razmeri tudi slovenski uči, se ne čuje i vseh teh Šolah, razen mestjanske, kder so 4 ure slovenščini odločene, ni ena slovenska beseda Otroci ne bodo po dokončanih teh šolah ni brat ni pisati slovenski znali. Malo nemških besed, kojih se privadijo, v kratkem pozabijo slovenskega se učili niso in tako njim šola prave koristi ne donese. — Slavni celjski mestni zastop ki za šole res obilno potroši, bi moral spoznati ako hi njemu nemščina malik ne bila, kteremu tudi pamet daruje, moral bi, pravim spoznati, da jt krivica že za mestjanske otroke, ako se sloven ščine ne učijo, ktere v življenji neobhodno potre bujejo: še veča krivica pa se godi slovenskim otrokom iz okolice, ki v tujem jeziku v šoli pra zno slamo mlatijo, namesto da se v umevnem ina terinem jeziku likajo, kakor po drugod v narod nih šolah. Mestni zastop naj bi iz tega uzroka ppsebno pa še zato, ker 10 šole že zdaj prepolne okolico naravnoč prisilil, da si svoj ljudsko šolo napravi, ako naši kmetje sami tega ne spoznajo. Naše ljudstvo od nekdaj v tuj ščiui izrejano še namreč ne zapnpada krivice ktera se mu godi, in naj se mu tudi prav svetuje tega ne posluša, ker tudi redko kje samostalnih županov ima, ki bi ne bili cokle okrajnemu gla varju in bi imeli pravo zastopnost v šolskih rečeh Takega moža pogreša tudi celjska okolica, saj skrbi, da bi njegovi naj bi soseskin berič in kakor se to zdaj godi. — So sicer posamezni starši, kteri so veseli, ako slišijo, da se v naši šoli le nemški uči, češ da se bodo otroci nemščine naučili. Takim moramo reči: Gospod odpusti jim, ker uc| edo, da bodo njih otroci ravno tako malo do- mladega srbskega kneza Milana in njegovega prvega regenta Blaznavca na krasni dvor ruskega carja v Livadijo je gotovo dogodjaj, ki je zbudil v našem narodu razna čutila in upanja. Če tudi knezov pot ne more biti signal za kako dejanje brega sadu iz nemških šol imeli kakor ga imajo I predstojeće v Orientu, vendar je po vseh znamenjih imi. Ko bi celjska okolica več narodne za-jsodeč slovesno preklicauje zadnje srbske politike. Nc brez globoke bolečine smo gledali srbske državnike skoro tri leta pred sultanovimi nogami ponižane ležati in pri Magjarih , povestnih protiv-likih Jugoslovanov, prijateljstva iskati in vsako ezo z Rusijo zanemarjati. Kakor nam je tačas ednosti imela, bi gotovo že bila zdavno na to prišla, da si lastno šolo napravi, ker je mestnim očetom poglavitni namen pri šoli: zveličalua nemščina! Ta nam pa zarod pači in nemškemu življu I vedno bolj tla slovenska rahlja. Naj bi torej ta dopis vsaj razumnišim okoličanom oči odprl, dal neprijetno bilo srbskim vladarjem rnnogoktero spoznajo nevarnost in nerodnost nemških šol I grenko povedati, tako jim moramo za njih zadnje za slovensko mladež. To se zares pravi: I čine iskreno čestitati. Kajti kljubu nedolžnemu žejnega pred globok studenec postaviti, pa mu ve-j značaju kneževega pota, ima vendar ta pot veliko drice ne dati, da zajme in se pokrepča. Vedrica,I moralično veljavo. Kes je, zadnji čas, da se v Rel-ktero se iz studenca modrosti nauki zajemajo, j gradu spozna, kaj se ima od Rusije pričakovati j jc materini, a ne tuji jezik, kar spoznajo v k i I spoznati , da Rusija ne bode velike vojske z vso narodi, samo Slovenci ne ! I Evropo začela samo zarad svojih interesov; in čas — Dr. Riegcr je iz Prage na čestitanje, I jc tudi tiste naivne kričače zavrniti, ki se že zato ktero jc društvo „Slovenija" telegrafično po njem I na liusijo srde, ker ni še Srbom Bosne in Herec-poslalo deželnemu češkemu zboru, dr. J. Bleiwois-uIgovine z mečem v roki priborila." Dalje opominja pismeno naročil: „naj čestitim svojim rojakom na-1 dopisnik srbsko vlado naj vkupn e jugoslovan-znani srčno zahvalo za bratovske simpatije, s kte-lske interese pred očmi ima in se varuje pred rimi so navdani do nas Cehoslovanov, in isto tako I tesnosrčnim lokalnim domoljubjem, živo zahvalo za sklepe društva „Slovenije" v ob-| — „Btrževija Včdomosti" pišejo: „V sep pecnem zboru 1. dne tega meseca". „Nov.Iterburžkega oddela „slavjanskega komiteta" se jc — Srbska „Zastava" razlaga v članku j med ostalim od društva za podporo ruske obrtnosti ..Pred slavensko pitanje" — silne posledice dcnesl (prcmišlcnosti; in trgovine BporOČevalo ob v tem vladajoče ideje narodnosti. Kakor je latinsko j istem društvu sproženem vprašanji, kako bi te pleme vsled te ideje oni del, ki je bil v nena-1 ustanovile tesnejše kupčijske razmere z južnimi ravnem stanji, namreč Italijo popolnoma zedinilo, I i n zapaduimi Slavjani. Da bi dobilo bolj na-in v zadnji vojni germansko pleme isti cilj do-1 tanka sporočila ob ekonomičnih zadevali slavjan-seglo ; tako je zdaj na redu slovansko vprašanje, ktero se mora in se bode vse tačas rešilo, kader se hode najvažnejši del, orijentalno vprašanje reševalo. In ker so se reševala italijansko in nemško z mečem, mora se tudi slovansko. Faktorji za tO bo rešitev, določil bode boj na življenje in smrt. „Ta borba jc — pravi Zastava — ze vsem blizu Slovanska plemena so se naveličala robovati kili dežel v Avstriji in na Turškem, njih potrebah, okusih, trgovini, obrtuiji itd. se obrača imenovano društvo k .,slavjanskcniu komitetu" s prošnjo, naj mu se naznanijo tiste (»sebe, od ktereh se dajo pričakovati najnatančnejša in najobšinicjša sporo-reševanje so vsa plemena slovanska: kaka| čila o tem predmetu. Zbor je sprejel s posebnim sočuvstvom misel društva, izrekši, da je popolnem pripravljen po mogočnosti potruditi se, da se društvu ustreže. Najpoprej se je sklenilo o tej stvari z grofom Ilarachom, predsednikom češkega kupčij-skega društva v Pragi, s srbskim ekonomičkim društvom v Belemgradu in nekterimi drugimi osebami in društvami zapadnih in južnih slavjanskih zemelj sporazumeti se in ob enem v snošenje z društvom za podporo ruske obrtnosti in trgovine stopiti. No dobro bi bilo, da bi slavjanski komitet zbog razjasnenij o tem k slavjanskemu novinarstvu krščenim in nekrščenini mena so že nestrpljiva, osoda. Vsako pleme je njega tir juti more, na Turkom : slovanska ple-da se enkrat reši njih v oni meri kolikor se od borbo pripravljeno." Ta oster članek končuje „Zastava" takole: ..Nehote pa gotovo se nam sili slutnja, da bode v rešeirji vprašanja slovanskega, propadla tudi ena histo lična, ena najstarejih evropskih držav, a to morda prej nego propade ona, kteri ova kakor zdravnik I obrnil se Tako pišejo Ti so ona mladina, od ktere se naš narod pričakovati, ali izmed Dunaj] — in štejemo jih je cel čas sedel, sme najboljše za vseh naših dijakov na blizo 200 — jih jc premalo , če pomislimo kako je nam jih treba. Mnogo naše ..nadepolnc" mladine pa bode polovičarstvo V politiki in drugod, nekteri še pa polovičarji ne. Brate! veselim se Te, kadar boš prišel: tudi midva se hodeva zarila med knjige in v kabinete, in kader bodeva čašo malo čestila, ne pozabila resnobc, kadar pa pojdeva iz Dunaja, lahko bodeva nesla s sebo zavest, da sva storila vse, kar se more tirjati. Ne pišem Ti tega, da bi ti veselje do vseučilišča jemal. Rog obvaruj. Sam na sebi čutim, kako neizmerno jc potrebno , da človek, ki hoče v svetu in za svet delati, pozna ta svet kakor se mu v veliki rezidenci in na univerzi odpre. Veliko resnice ima izrek enega tukajšnega sploh znanega slovenskega literata, da se že veliko profitira, ako se samo po naših ulicah „z odprtimi očmi" gori in doli hodi. Ali te oči je treba zdrave in sprejemljive seboj prinesti. In da boš tak prišel sem, to glej. Varuj se prc.velieega optimizma, da vslcd tega črnovidec ne postaneš, kakor sem jaz v nevarnosti postati, in če je vaša gimnazija tudi taka, da surove duhove med svet pošlje, glej da boš sam izobrazil se. Potem se bode tukaj na Duuaji zopet začelo rodovitno delovanje v literarnem in vednostnem obziru , kakor jc pred kratkim časom bilo, letos ga pa nij. Sicer pa vem, da so gimnazij al ni učitelji največ krivi, da imam tovariše, kteri hi bolji lehko bili, ker, prijatelj, koliko učiteljev na gimnaziji smo imeli, ki so nam znali duh za kaj vzvišenega, lepega in blažega vcepiti Koncem Te še opomin jam, da si ne goni preveč v srce besede dopisnika iz Celja, ki Vam hoče vrata do vsake agitacije zapreti. Se ve da ne sme hiti to Vaš glavni namen: prva reč je Rir. Ved." Mi pristavljamo tole. Društvo za podporo ruske obrtnosti in trgovine — po ruški : obščestvo dlja sodčjstvija ruskoj pro-mišlenosti i torgovle —je društvo jako važno, imenitno in mogočno, tako, da ruska vlada v trgovskih in obrtniških zadevah ničesa ne sklene , predno to društvo BVOJe mnenje o predmetu ne izreče. Ustanovilo se je pred tremi leti in ima odborne shode vsak teden, v kterih se sporoča in posvetuje zdaj o turke-BtanSBtih, zdaj o sibirskih, zdaj o južnoruskih, zdaj ob uralskih zadevah, zdaj o parohodstvu po Ledenem morji, zdaj s Kita jem itd. Vdov ima po celi prostrani Rusiji in pomeni za Rusijo v primeri nekak trgovski parlament, n. pr. kakor. Če bi se pri nas vse trgovske zbornice zedinile v en zbor. K temu pristavljamo še željo , da bi slovensko obrtstvo, občinstvo in novinarstvo tako blagi in imenitni namen ruskega društva, — namen, kterega uresničenje vedno uk in za niže razrede edino uk. V višjih m najvišjih gimn. razredih, pa je potrebno, da veste I more toliko važnosti za zapadne in južne Slavjane politično stanje sveta, pa ne sc preveč v politiko I imeti, po mogočnosti podpiralo in pospeševalo, kakor spuščati: en časopis Vam jc dosti, pa eden je po-1 zasluži. — V drugem stavku kritikujejo ..Rir. Ved." treben. V politiki naj Vam velja: ne nimis! — pri j knjigo, ki je ravnokar na svitlo prišla. Izdal jo je uku: ne parum ! Tvoj Boštjan. | G erbelj pod naslovom : ..Poezija Slavjauov, zbornik Priloga „Slov. Naroda" k št. 135., is. novembra 18 naj boljših slovanskih pesem v prevodih ruskih pi-satelljev.u Knjiga ima 540 strani. Pisatelj omenja, da je občenje z drugimi slovanskimi literaturami od časa petrovskih reform v ruskem občestvu skoraj zamrlo, čeravno se vidijo sledi tega občenja v XVI. in XVII. stoletji. Sam Puškin se s slovansko muzo ni po originalih sezuanil, ampak po „bezobraznih peredčlkah" Francoza Merime. Rusija je vpeljala poezijo Slovanov v „krug svojih sozercanij kak-to uzivkami", in samo vslcd srečne misli grofa Uvarova uvesti katedre slavjauskih narečij pri naših vseučiliščih. rBir. Ved." nadaljujejo priporočevaje knjigo ruskemu svetu. Kar se Slovencev tiče, so prestavljene v tej knjigi pesmi Vodnika, Preširna, Ceg-narja, Tomana, Koseškega, Villiarja, Levstika, Pra-protnika torej skoro samo starejših naših pisateljev- kar je v novejšem času rodila muza izvrstnega (n. pr. Stritar, Jenko) še Rusi premalo poznajo. 1'oniozimo sami. — Ruske rP>irž. Vedomosti" formulirajo program Andrassv-ja, o kterem pravijo, da ga je Bismark postavil na Beustovo mesto, tako: 1. Utvrđenje edinstva Nemškega, t. j. vseh dežel, v kterih kraljuje nemški jezik; 2) rešenje vzhodnega vprašanja v smislu Bismarkovem t. j. v ogerskem. Nemške dežele in tudi Češko in Slovenija bi pripadle Nemčiji, Ogcrsko bi bilo središče nove Avstrije, ali rpodonavske" države, o kteri magjarski politiki že davno bulaznijo. Ta podonavska Magjarija bi se opirala na Nemško, ki bi segalo od baltiškega do jadranskega morja. — To je skrivnost Beustovega pada in Andrassy-evega po-veličanja, gotovo taka, da nas Slovane mora gnati v najhujšo opozicijo in slogo do zadnjega. — Tega leta se je iz Rusije plačalo za Črnogorske Šole 4000 rubljcv, za bulgarsko šolo v Ohridu 300 in za srbsko šolo v Mostaro 300 rabljev. — Vse to iu drugo bode gotovo dober sad rodilo. Dopisi. Iz 12. novcinb. jlzv. dop.] Kakor že znano, je sklenil deželni zbor kranjski reorganizacijo deželnih dobrodelnih zavodov, vslcd ktere so sedaj tudi na tukajšnji bolnišnici službe razpisane. Tgiblje sc na vse strani, kdo hode nameščen , upamo, da se bo strogo ravnalo pn sklepu deželnega zbora, da sc samo s love n-line popolnem zmožni gospodje nastavljajo v deželne službe, kajti pri nemški stranki ni upanja za domače ljudi, ampak samo 7.a tujce. Posueniajnio tedaj izgled liemškutarjev in odbijajmo ..klin s klinom". Ljudje pa, ki so nam strastno nasprotni in sovražijo naš rod, naj sc nemudoma odstranijo. Kar se zlasti bolnišnice tiče, imamo domačih in izvrstnih moči v Izobilji, naj sc tedaj samo domače moči nastavljajo kar se že zbog tega posebno priporoča, ker bodo mlade moči dolgo vztrajale in ne bo treba deželi takoj čez pet ali deset let plačevati pokojnine. Naj se v izgled jemlje za grebaeka bolnišnica, ktera je kot primarija nasta vila našaga mladoga dr. Foii-a, dobro vedoč, da jej bode ta mlada moe mnogo let na korist. Na dejamo se tedaj iu odločno zahtevamo . da sc za primanje nastavijo zgolj ..naše gore listi" in da se za večne čase slovo da neodločnosti in stra ho petu i ozirnosti, vsled ktere bi morali še dalje na bolnišnici gledati prikazni kakor dr. Kcesbacher in .dr. Fuchs, kteri slednji čisto nič slovenskega ne ume. Tcdej še enkrat: Videant consules! Neko čudno napako moram še omeniti, ktero naj nam razjasni do zdaj še provizorični oskrbnik gOSp. Kremžar. En diuruist namreč mora na tanko do šestih zvečer izpolnjevati uradne ure , drugi (gospod Fhbe!) pa še pred peto uro pobegne iz urada, da si išče postranskega zaslužka. Zakaj ta neenaka mera? Sploh naj se ne gleda na prilizo-vauje iu sladke besede, tudi ne na to kdo hodi v čitalnico pet, kakor je poprej hodil med „Feuer scheu", ampak na pridno delo, znanje našega je zika in značajnost, ktera slednja lastnostjo pri uradnikih zelo potrebna, dasi redko zastopana. Takim pa , ki obračajo plašč po vetru, sploh nikjer upati ni. Iz rjlll»lj»ii4» 15. nov. [Izv. dop.] (O narodni tiskarnici.) V slednjem svojem dopisu sem omenil, da so nekteri krogi v Ljubljani prvič iz osebnih razlogov in zavoljo tiskarnične koncesije „Slov. Matice" proti preselitvi in ustanovitvi narodne tiskarnice in „Slov. Naroda" v Ljubljano. Prvi ugovor sem, mislim, že dovolj ovrgel in treba še je denes drugega podreti. Ugovarja se namreč da namerava „Slov. matica" svojo tiskarnico ustanoviti. „Slovenska matica" je samo znanstven, nikakor pa materijalno podvzeten zavod. Tedaj nikakor ne bi bilo opravičeno kakih 20.000 ali 30.000 gld. za kupčijo porabiti, denar, kteri za ta namen ni bil zbran. Opravičeno hi to .samo takrat bilo. ako je tiskarna, kupčijsko pod-vzetje, matičinemu znanstvenemu gotovo na korist. To bi tedaj bilo, če so druge tiskarnice vse predrage in ako bi bilo pričakovati, da tiskovine v lastni tiskarnici dosti bolji kup stoje. Narodna tiskarnica domoljubov iz cele Slovenije bode gotovo za tako nizko ceno tiskala, kakor le mogoče, ker posamezni rodoljubi se gotovo bolj iz patriotizma kakor iz gole dobičkarije, udeležijo in bodo zadovoljni, ako sc njim navadni obresti izplačujejo. Konkurirati drugim tiskarnicam, ktere si razen navadnih obresti svojega kapitala še poseben zaslužek iu dobiček iščejo, se ne bo dalo ker jim za tako nizki kup kakor narodni tiskarni, tiskati nebode lehko mogoče. Ako se še zopet poudarja, da ta slovenski zavod ima po celi Slo-vcuiji svoje interesente, ktere iz domoljubja in kot materijalni sodeležniki, gotovo vsa svoja dela pri lastnem narodnem zavodu tiskati dado, in tudi v krogih svojih znancev na to delajo, ni dvombe, da se bodo naročila neizmerno množila, da bodo tedaj vloženi novci hitreje cirkulirali, in se že vslcd tega za nižjo ceno delati dalo, nego drugemu podvzetniku. Ker s tem, da sc kapital 20krat na leto obrne, zaslužim, ako imam pri posameznem delu samo 1" „ dobička, ravno toliko kakor drugi, ki 5" n dobička išče, pa se njegov kapital na leto samo 4krat obrne. Ako se končno pomisli, da so stroški faktorja in administracije pri vsaki tiskarnici občni, in da sc ti na vsa opravila repartirajo, pride pri tiskarnici z mnogim poslom na eno posamezno delo dosti meuj, nego na ono z menj opravilom. Brez dvombe pa je, da „matičina tiskarnica" ne-more toliko posla imeti, ker je ona moraličua oseba in direktno pri zavodu za-sc nobeden tako interesirati ni, kakor pri akcijonarni na-•odni tiskarnici vsak domoljubni sodeležnik. Sicer pa je „slovenski matici" mogoče se pri tem narodnem zavodu primorao udeložiti in si do zavoda, se ve da opravičen, ne ekskluzivnu vpliv ohraniti. Slovenska matica doseže svoj namen, da je solastnica od nje želenega zavoda, da se njena dela za nižjo ceno tiskajo, nego dozdaj pri privatnih, in si nepotrebno težavno kontrolo in gospodarstvo v tiskarnici na rame ne naklada svoje materijalne in duševne moči znanstvenemu matičnemu namenu ne odtegne, temno* popolnoma svojemu prvot n e in u nalogu zvesta ostane. Jaz tukaj samo eno željo pristavljam, nam rec, da bi vsi naši domoljubi enkrat na tem stališči bili, da bi se pod narodnim prapo rom, neglede na pozamezne osebe, vse na rodne moči združile, da bi pri vseslovenskem podvzetji naši drugo-slovanski bratje, po sebno Hrvati, s svojo zvedenostjo v enakem podvzetju nas, kteri smo na meji v vsakdajnj borbi z italijanskim in nemškim življem in te daj dosti več podpore potrebujemo, primerno izdatno duševno in materijalno podpirali. Iz IMiuuji* 10. nov. [Izv. dop.] Vse gre veselo in dobro! Kaj hočemo še več, — naši protivnik!, ustavoverni Nemci že solze, grenke solze točijo, iu njih Mesias magjarski Audraši, h kteremu so bili šli beračit pomoči proti nam, obnaša se nehvaležno, tepe jih, njih ljubljenca „ministra" Kellersperga je zadavil, predno je Kellersperg še v ministerski ustavoverni veličini rodil se. Ker se nista mogla zarad poljskega vprašanja zediniti — Andraši hoče Poljake zado-voliti in proti nam porabiti, Kellersperg pak je tudi proti Poljakom — vrgel je zdaj vsegamo-gočui Andraši Kellersperga v koš, in zato jok, zato žuganje v ustavovernem taborji proti „houved-obersto AndraŠiju in sprememba ustavoverne ljubezni v sovraštvo do magjarskega gospodarja. Prav srčno, prav škodoželjno se veselimo, da zdaj tudi Nemec šiba tepe, ki so jo sami naročili, ktero so predvčeranjem kuševali. In zopet se obistinuje že trivijalni izrek, kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Andraši ima tako, razen nas Slovanov, tudi ustavoverec Nemce za nasprotnike in prorokujejo mu tudi oni, da se bode kmalu smešnega storil in padel. Torej tudi Nemci bodo sprevideli, kako strašno ponižani so, da Čez vso Avstrijo vlada — prav absolutistično en Magjar! Če se še s tem lekom ne ozdravijo in ne spreobrnejo k pravičnosti do vseh narodov, potem ni nobenega mazila zanje. Brali ste gotovo v dunajskih listih, „da so dunajski krogi nameravali Beustu zbrati narodno darilo," s kterim bi mu bili blizu Dunaja eno graščino kupili, ali pravijo, „Beust je o tem izvedel, pa je rekel, da neče," in tako se jc opustilo. To je prav ueniško-avstrijsk „švindel". Ustavoverci znajo pao upiti za Ueusta, kterega so včasi sami z blatom kidali, ali — denar jim pa nc ide izpod palca. Saj bi njih žurnalistika, in ta je mati in roditeljica vse te klike, sama ne živela tako, brez pruskih tolarjev iu osle-parjevauja bank iu denarnih zavodov. In kar sc tiče nabiranja denarjev, pač ti ljudje niso radodarni. Saj že nabirajo tri leta za Sehil-1 c rje v spominek, ki bi se imel postaviti na Duuaji, pa — sram jih bodi — še zdaj niso mogli tistih ušivih tisočev skupaj spraviti, da bi svojemu najbolj ljubljenemu pesniku postavili spodoben spominek. Pa bodo taki ljudje v mošnjo posegli za — Beusta, to Hekubo jim? Samo habanje, pa nič za tem! Politični razgled. Z m i n i s t e r s t v o m K c 11 e r s p c r g o v i m ne bode nič. V avdijenci zadnjega četrtka njegov program ni bil potrjen. Andrassv je namreč od njega zahteval, naj v program sprejme poljsko resolucijo; tega Kellersperg ni hotel, zato se ž njim niso hoteli več dogovarjati in odpeljal se je precej na svoja posestva na Štajerskem. Njegov naslednik bode, kakor najnovejši dunajski listi poročajo, Poljak Go luno VB ki, kteri bode moral menda svoje dete, oktoberski diplom zatajiti. Med tem je p r o v i z o r i č n o vodstvo mini-sterstev, na Č e s k c m razpisalo direktne v o 1 i t v e iu bode menda razpustilo vse federalistične deželne zbore , da bi kakor koli sllikali „državni zbor", po kterem posebno tinaučni minister hrepeni, da hi mu dovolil od novega leta naprej davke pobirati« „Pesti Napio", dozdaj Andrassv-jev list razklada njegov program v zunanji politiki. Ravnal se bode tako kakor Beust, samo izpel-javal bode Rcustov program „inirneje, odločneje in saniozaupueje" kakor je Beust delal. Dalje sc tu hvali Andrassv, da ni še tako ..obrabljen" kakor Beust, da nema take pretektostl; Andrassv je mož „celih", Beust samo „polovičnih dejanj." Tako bode prijateljstvo z Nemčijo utrdil: kar se Italiji in Rima tiče bode hodil za Bcusto-vimi stopinjami; za Francosko bode imel samo malo nsimpatij;" v vzhodu pa bode (?) pot gazil, stvariteljno deloval, tam Beust ni nič storil, samo okolo tipal ; tukaj v vzhodu sc bode njegov duh poskušal. — Torej v orijentalni politiki jc ključ, zakaj je Andrassv Beusta izpodrinil. Iu to vprašanje bode tudi, če bog da Andrassy-eve magjarske rogove podrol)ilo. — in morda še več podrlo nego njegovo oholost, „Politika piše o separatni poravnavi s Poljaki ktero neki Kellersperg neče, in pravi: „Nemei in Magjari so postavili narodno vprašanje sile, ktero mora na zadnje postati uprašanje bitja..... Da prepir ne ho ostal v skromnih mejah državo-pravuih razgovorov, so krivi dunajski odločilni vladni krogi in da. na narodno polje prenesen, ne more ostati samo slovausko-avstrijsko vprašanje, so krivi Poljaki, ker se ne drže drugih avstrijskih Slovanov. Sploh pa je ..Politik" zadovoljna z Kel-lerspergovo idejo, se ve da. samo zato, ker bo en bratovsk narod zadovoljen in ne bo več Slovanom pri političnem postopanji na poti. rN. Fr. Fr." nasprotuje separatni poravnavi s Poljaki in se boji, da bi ,,Nemce moral stroške magjarsko-poljskega prijateljstva plačati." V o gorskem državnem zboru je bral prvosednik pismo Andrassv-jevo, v kterem naznanja, da gaje uj. veličanstvo za ministra vladajoče (besede „cesarske" se Magjar boji izreči) hiše in zunanjih zadev imenovalo. Potem pridejo vsi oger-ski ministri v zbornico, na čelu njih novi predsednik Lonvav, kteri v svojem ogovoru na zbornico pred stavlja sebe in druge, na novo od kralja potrjene ministerske tovarše , izreka, da se bode držal tiste politike, ktero je njegov predsednik Andrassv začel in upa, da ga bode večina podpirala. — Večiua mu to obljubi. Simoirvi, ud skrajne levice, pravi da vlade ne more podpirati ker podira samostalnost domovine. Srb Miletič pravi, dani potreba osob menjati, temuč sistem, ki tlači narodnosti, kije notranji mir podrl, Hrvatsko, Srbijo m Cesko z Ogersko v sovraštvo spravil. Ko je Andrassv videl, pravi Miletič, kam je s svojo politiko zašel, ko je videl, da je nezmožen notranji mir povrniti, je „ušel.u To se ve, daje odkrita besedaMilctičeva vzbudila velik hrup med mameluki. Ludvvig Košut je poslal še eno pismo ,.Ma gvar Ujsagu," organu skrajne levice v ogrskem državnem zboru. V njem pravi, da je bil osupnen, da Cehi toliko priznati hočejo. On sam je sicer nasprotnik ,,vkupuih zadev", pa grofa Andrassv iu Beust, bi bila imela ponudbe Cehov iz lastnega stališča kot dar slepe sreče sprejeti, ker bi bile njih mrtvorojenemu otroku nekoliko življenja udih-nile. Košut dalje pravi, da Ogrski ni nič mar, kako deli druge drž. polovice število delegatov ali svet med sebo razdele, v to se nima ogrski minister vtikati. — Sovraštvo Slovanov . pravi Košut, se da najboljše od Ogrov odvrniti, ako ogrski drž. zbor enako, kakor je poslance llelfvv svoji interpelaciji izrekel sočutje za Cehe, izgovori svoje simpatije za česki narod. — V vladarjevem re-skriptu od 12. sept. je slovesno izrečeno priznanje češkega prava, naj Tisza ua podlagi njegovi kak simpatičen razglas na dan spravi, Da pa se srd ogrskih .Slovanov odvrne, naj se ogrskim narodom da podobna narodnostna postava, ko na Češkem, iu Hrvatom naj se dovoli, da formulirajo svoje želje o popravi poravnave. — To 80 v kratkem misli bivšega puntarja in vidimo, kako prav govori ..Politik," oster državljanski vid. Zatiranje Poljstva na P ruske m prav napreduje. Dva poljska literata, emigranta i/ ruske Poljske sta pregnana in tretjemu se žuga s prognanstvoni. Menda je tudi na Pruskem ..Nem čija v nevarnosti!" O rusko-francoski zvezi piše dopisnik „N. fr. l'r." iz Pariza: ..Vedna opreznost", ktere se misli Andrassv nasproti Busiji držati, je tuknj sluhe o francosko-ruski alianci na novo ogrela Ti sluhi so v prikladu z željami vseh F rane o zov. Nobene stranke ni. ki bi željno v Pc terburg ne gledala, in ne mislila, daje s spremembo politiko ua Dunaji svojim ciljem bliže. Celo stranka Cambetova. kteri je bil d zdaj protislovanskega duha, zahteva zdaj zvezo francoskega radikalizma z ruskim absolutizmom. (Glej naš članek v zadnjem listu.) Angleške države prihodki so v zadnjem semestru znašali 48,312.934 funtov šterlingov, stroški pak samo 45,938.033 f. št. — Torej povsod kaj prigo*podarijo v mirnih časih, pri nas pa dela netnčka ustavovernost dolgove. Eazne stvari. Še pripisuje Košutu .veseh * (Na c. k. gimnaziji v Cclji) sc je utemelilo mesto profesorja extra statum za slovenščino v zvezi s klasičnimi jeziki. Bravo g. Premru ! * (Tatvina). V C«dji je nek tat stri v prodajalnieo urarja Prucha-ta, pa vendar ni mogel do dragotin, ker se, mu je pila zlomila, s ktero je predel, v kterem so bile, odpreti hotel. Moral jc dobro poznati vse okolo, ker je celo iz sosednega Rakusehevega magazina vzel eno lestvico, da bi lože dosegel svoj namen. * (G-. prof. V a lenta) v Ljubljani jc zavoljo svojih vednostnih zaslug na polji porodništva imenovan za dopisujočega člana društva za porodništvo v Llpskem. * (K nabiri vojaških novincev) bodo 1. 1872 poklicani fantje, ki so rojeni v letih 1852, 1851 in 1S50. * (C. k. fin. vodstvo na Kranjskem) jc imenovalo gosp. Kajetana Vesela in gosp. Antona Sveteka za definitivna računsk ofici-jala. * (Na Igu) so se pred kratkim stepli fantje z žandarji. Srangali so pri neki ženitvi po stari navadi nevesto, kar so žandarji branili in zapo-vedali. naj odpravijo čez cesto prepreženo šrango. Fantje pa skočijo po kolje in prcnilatijo žandarje. Ne vesele nas vedni tepeži na Kranjskem, pa zakaj jim organi javnega miru nedolžno navado branijo : ne vemo. * (Branje ali trgatev) jc sedaj pri kraji in piše se, da je ua spodnjem Štajerskem razen krajev, kjer je toča pobila, vina več, ko se ga je pričakovalo in tudi jc dobro. V mariborski okolici se prodaja štrtinjak po 00 do 80 gl., okolo Ptuja celo po 100 gl. V Halozah se že neki težko kaj dobi, ker jc mnogo kupcev iz drugih krajev že skoraj vse pokupilo in tako je tudi ?ena višja postala. Prosimo rodoljube iz drugih krajev, naj nam poročajo o tej reči in sploh o materijalnom stanu našega naroda. * (Avstrijski komite za moskovsko razstavo) je na Dunaji VI. Mariahilferstrasse, 18, — Tam dobi pojasnilo vsak, kdor bode hotel caj izložiti, ali ua to razstavo iti. * (Ženske sinejo po dovolitvi kupč min.) biti uradnice pri telegrafičnih postajali s polno dnevno službo, vendar samo žene ali so-rodnice tel. uradnikov in izmed teh samo take, ktere imajo dovoljenje za opravljanje tclcgratičue lužbe. Zraven tega mora hiti voditelj dotičnoga urada porok za natančno opravljanje del. Take telegratistinje dobe po 20 do 25 gold. plače na mesec. * (Jeziki indoevropskih narodov.) Angleški jezik rabi okolo 90 milj. ljudi v Angliji, \mcriki in kolonijah. Nemščino govori okolo 7<> milj., med temi tisočine Slovanov na Ceskeni, Polj kem. Ruskem, med Slovenci iu Slovaki. Kulturni Magjari tudi mnogo nemško govore v društvenem življenji, kakor Kuniuui in Hrvati. Španski jezik govori okoli 50 milj. ljudi, francoski okoli 45 milj. iu diplomacija celega sveta, portugalsko govori okoli 10 milj. ljudi in slovanski jeziki služijo 100 miljonov ljudi v sporazuinljeiijc. Kadar se uresniči ravnopravnost v Avstriji in se reše' balkanski Slovani turškega jarma, tedaj se bode naravno tudi slovanski govor razširil iu gospodoval bo mogočno na celi izhodni polovici Evrope in na severni polovici Azije. Nekoliko Lepša prihodnjost za uas, ko za Magvare! * (Mesto Gene v a) na švicarskem hi bilo skoraj pogorelo: vendar so požar toliko pogasili, da je mesto ostalo , pa mnogo rodovin nema po strešja iu morali so torej v naglici več kasarn tem sirotam prepustiti. * (Gora Vezuv) je 31. p. m. iz votline, iz ktere sc do sedaj lava se ni izlivala, začela lavo izmotavati in ob enem se je iz gornjih dveh kraterjev dim vzdigal, kteri jc pa nehal, ko iz spodnjega kraterja lava ni več tekla. * (Prebivalstvo Rusije) iznaša, kakor smo zadnjič omenili 82,032.621 ljudi. Ker je statistično dokazano da so prebivalstvo v Rusiji množi vsakega leta za l42/mo procentov, to je vsak leto 1,212.288 duš, naraslo je od leta 18(37 do denes rusko prebivalstvo za 4,559.442 ljudi. Po matematični gotovosti bode Rusija imela črez deset let 100 ljudi. In ker nas neruskih Slovanov bode čez deset let tudi kacih 40 milijonov, ne vemo kako bode peščica Magjarov iztrebila nas iz tc zemlje božje, kjubu lionvcdoni itd. * (Rusko šolo v Jok ah gamu) na Japanskom je utemelil, kakor „Zukunft" poroča, bogat ruski trgovec. * (Ruska ženska gimnazija v Rigi) jc imela 1*70—71, t. j. prvo leto že 183 učenk, ženskih gimnazijalcev. — Kulturni zapad nema še nobene take šole. * (V Carigradu je kolera), ktera daljši čas že vlada, v zadnjem času nekoliko se polegla, pa 13. t. m. sc začne prazniški mesec ramazan iu boje se, da se bo zavoljo tega stanje pohujšalo. Listnica uredništva. (Josp. Janez Gr . . . c v Vazah. Tiste številke nemarno nobene več, vara torej no moremo postroči. — Dr. F. Smo popravili. Dunajska borsa 17. novembra. Enotni drli dolg v bankovcih . 57 gUl. 66 kr. Srebro......... 11« , 15 , C. k. cekini....... 5 „ 59 „ Napol.......... 9 „ 33 „ Mazilo za kile ođ Sttimmef/ffer-a v Ilerisau-u v Švici sije vslcd posebnega vspelia zoper kile, trut ali niati-nieo in zlato žilo pridobilo mnOgOStranako hvalo. Veliko spričeval potrjuje popolno ozdravljenje celo pri zastaranib slučajih. Na frankovana vprašanja so pošlje navod za rabo zastonj. — Dobi se v lončkih po 8 ghl. 90 kr. avst. volj., ali pri iznajdnikti samem, ali pri gosp. ./»«. I ■#*#«*-«. Mohrenapothoke, Tueh-laubon Kr. 87 na #*##*t«J#. (11) naj bode remnatično naturo ali naj izvira iz otlih zob, se gotovo utolaži ako se upotrebij ujo %uu-tlierlitovn votla /.«» od dr. ./. f-'- Sf*«*######,l"- k. dvornega sobnega zdravnika na Dunaji. mesto, Ilognergnsso, «t. Meti tem ko tlosti hvaljenih pomoOKOV dostikrat nič ne pomaga, ali se potrebovati no tla, ali pa zavoljo nespretnosti v rab-ljenji druge bolečine in vnetja napravi, druge zopet, kakor oplati, lahko onesvestijo— odpravi anatlio-riuova voda bolest lebko, hitro in gotovo, ker razdraženi živec potolaži, njegovo občutljivost zmanjša, in harmonijo med vnanjiiui in notranjimi organi zopet naredi, V flašah po i gld, 40 kr. M*tlPHibH Sfi sobi*. Ta plomba obstoji i/, onega prahu in i/, tekočine, ki se potrebujeta za napohionje otlih zob, tla so zopet taki ko prej In Meno drobe so daljo, tor dane ostajajo v njih ostanki jedil, slino in druge tekočino, ki razjedo sob in tako bolezen narode. Cona enoga atui-a Je - gld. 10 kr. te povsod tuili v Nemškem, v Svojci . na Turškem, v Ameriki, Holandiji, Belgiji, [talijf, na Ruskom, v za-padni ludii znanih in livaljeuib artiklov bo V pravi in frišni Kvaliteti v M ariboru v Bankalariovi lokarniol, pri g. A. VY. KUniga, lok. Marija pomočnica, pri g. P. Kollotnigti in v Tam bniMiiti-ovi bukvarnici ; v ('olji pri Olisporjll in v Baumbnohovi lekarni; v nemškem Lands-bor'gii pri A. L. tttillorju, lokarju; v (Hoiohen-bergu pri P. nI. Foldbaoliti, Irk.; v Konjicah pri C. FischerjU, lok.; I.eibnitz, lek. vdove Krol/.ig; Ljutomeru lek. F. Pesslakj Mure k bde. L. pl. Steinberg; v Ptuju lek. E, Beitliammer] Radgoni lok. I'. Bchulz in .1. VVeitziiifrer; v lirožcah J.Solml« derschttsch; Rogatec lek. Krisper; v K i si i vodi vlekami; Stainz V". Tiraonschelt, lek.; SI.Bistroi J. Dienes. lek.; Slov. il radon J. Kaligarič; Podčetrtek Vosulik lek. Varaždinu A. Halter, lek, <-24—A) Pozi* k dražili mite. 27. novembra t. 1. ob 10. nri prcdpoldne bode po javni dražbi Jetuška mostna mita Vranskega okraja na 3 leta t. j. od I. Januarja 1872 do konca decembra 1874 oddana. Izklicna cena je 240 gld. avst. velj. Varščine se 10 gld. tirja. Dražbeni pogoj leži tukaj vsakemu na ogled. Okrajni odbor Vraiiski, (70—2) IG. oktobra 18Vit Načelnik: E. Schauer. Prlrtnl delavci. za kopanje in prevoženje zemlje na kolcab, dobijo vsak Čas za dobro plačilo delo čez vso zimo na železnici blizo Gradca. Oglasijo naj se pri podpisanem društvu pismeno ali osobno. (64—2) Bauuntcrnehmung I^asoliiilke-i* -Se Conip. in Graz, Mttnzgraben Nr. 88. Prof. Dr. Lappierre-a Vbrizgovalno zdravilo ozdravi *i v a dneh vsak tok iz scavnika, kakor tUdI beli tok pri ženskah, če je tudi zastarel. Cena za steklenico s podukom o rabljcnji 1 tolar 20 sreb. gr. Za poslan denar se strogo skrivno dobi po A. Witt-u. Linden-Strasse 18. Berlin. *) Na stotine ozdravljenih. (59—4) Vse predmete, ki sc naznanjajo po raznih časnikih, naj spadajo v eno ali drugo struko, poskrbi HJ. €«lattail-a Itazar za 10 % ceneje, kakor jih dotične firme naznanjajo. — Popolni cenik o več nego l.rOOO predmetih zastonj in franko. Po naslednjih, čudovito nizkih cenah N. Glattau-a prvi parižki bazar za Avstrijo na Uiuiaji, Stadt, verlangerte Karntnerstrasse. Nr. 51, v Todesco-vi palači. D»i*il» za gospode, gospe in otroke* Blago iz dunajskega usnja, znano kot najbolji fabrikat na svetu. Uncne torbice za ženske i jeklenim obročem, ena prav velika gld. 1.20, 1.50; lil najfinejega šagren-usnja a pozlačenoi ključavnieo in okvirom, ena po gld. 1.80,1 2.5o; velike gld. 3, 3,40; prav velike gld.j 3.80, 4; a predtorbico za 1 gld. več Pahlje za plese in setanje v naječi zberki. Ena priprosta, lepa, kraje UoIomuIiih ■ »zprosluta MitTTkli za 0, 80. gld. 1, 1.20, 1.50. n\m »lepilom gld. 1. 1.20= v podobi knjige kr. 15, 20, 25. 30. 35, 40; 1 krtač za nohte I Imenitne žlice iz bes.semer-jekla, dobro za vkup zložiti gld, 2.50; svetilnicu za kr. 25, 30, 35, 40, 50, t!0, 80. | počinjene, kakor srebrne nikdar barve L. bezrokavčio žep kr. 80. svile gld. 1,90, 2.20; s svilno podlogo gld l>alckogledi (Porspectivo) z najbol.jčim ste-2.80.3; iz navadnega blaga kr. 00, (SO .1 kloni, ki daleč dobro kažejo po kr. HO, velik solnčnik iz tkanine kr. 80, gld. 1,| BO. K'<1. 1. 1.20; iz težke svile gld. 2,2.40, 2.80j R Angleške škarje najbolje bale: škarje za izrezlja van je kr. 16. 20, 'j5, 80; 1 škarje M vrezavanje kr. 25. 30, 35. 40, najveoe kr. 50, 60. '70; krojaške škarje lir. 45, 66, 80, gld, 1. 1.20; 1 škarje'za luč za svetilnice s amrdi.jiveeuj kr. 86j 1 vc>H-jHoa za škarje kr. 20. Potne sklcnice s kupico in usnjem prevle- i,.^,, čenepugld. 1.20, 1.50, 180,' 2.10, 2.40., pisna^-arnitura obseiaj.iča 100 najfindUj fclllMHIli listov papirja s povoljnimi črkami in ime- na izbiranje in v čudoviti mnogovrstnosti, ^ 1(M* nitkov in 100 pečat eden za 25 po finoji gl. 11. najfineji gld. 14. lil. V obliki , osmerke ravno tako upravljeni gld. 11, 12,14, 16, 1*; krasotvori v obliki četvorke gld. 14. 16, 18. 20. 24. Pisne mape. vsaka s saporom, Jako prak* done gld. 1. l.-JO, 1.50. 2; s popolnim pisilnun orodjem gld. 2. 2.20 8.50, 4, i..">o,' \escnerjinajokusneje izdelani z vsemi šivalnimi potrebščinami po kraje. 45, 60, so. gld. 1 ; veliki gld. 1.50, l.šo. -J itd.; ]>rav veliki, najfineji gld. 2.50,8, 8.60, 4, 4.50. 5; krasotvori za darila gld. (1, 7, 8, 10, 12, 1 i. |oio u «••« II' * n * * * * i o a, i pnvec za sladkor gld 1IM) ,210; 1 velikal VSACOIIIU ff€»m»Oflll zlica za mleko gld. 2.76, 8,40; 1 velikal «iih«»ilHssB»«iV■•*»■!■■« Ilica m juho glđ. 6.40, 6.40, 7; Slorijaki jT .«■»■■«><*»«'-» |»0. 8.50. p.itron<< gld. 3. 50. Prave pipice za smodke iz morske jicn« j^O g Resna beseda kadilcem! Neredko so pripeti lepo zrezljano no kr ka po slabem papirji za cigareto ostane! »otvori po gld. l v ustih slab okus, škodljiv zdravju. Temu ravno taki ceni so tudi gladke pipice seje prišlo v okom, ker se zamore kaditi ustnikom iz jantara v zalogi, turški tabak brez papirja prav prijetno. Nnjliiieji štajar^ki in angležki noži in 1 steklena CSV, v ktero se nabaše tabak. vilice, dvanajstorka z lesenim ro&dem ktera nadomesti papir inprihrani vso mu- gld.2,2.40, 8; s bivolo-kogdenim rooa-jo veljalo kr. 25. ! Jem gld. 4.50, 6, 5.50,0: najfineji gld, i jako elegantniobllkigld.Zmll?J8ek m JfiW in t<,!l,Pl0- ,s k«ufi- mi/.iiih svečnikov gld! 4,1 niOO, » Vdikim zrcalom m naslednjimi ijimi potrebnimi rečmi: 1 fina angležka britev, 1 milo za briti, 1 škatlja iz kovine. 1 kamen za brusiti in poostriti, 1 glavnik, 1 krtaoiea za zobe, 1 lina pasta za zobe, 1 kos voščene poinade, 1 kos mila za roke, 1 sklenica fine pomade. 1 tlacoii francoskega olja za lase. Vse to vkup le gld. 2.80. »O 80 gld ■ kra-"•klenu peresa: Skatijica s 144 najtioljšib , i'so' -i •>-.o-\w,, peres kr. 30; Kuhn-ova peresa 1 karton 0f5 kr. 60, 80, gld. 1; angležka kr. BO, gld. 1. 1,20; dvanajstorka peresnih ročajev kr. 5. 10. 15, 2o", 30. 40. Kcritoires. elegantno polirani kovčeki, s predali, v njih: peresni ročaj, svinčnik, gumi za izbrisati, 12 jeklenih peres, •_' kosa finega pečatnega voska le 35 kr. Čestiti prebivalci po deželi, ki bi iz Dunaja kar koli radi imeli, lahko vse brez izjemka dobe iz ]%T. CalćlUćlll-a |> axara. Tudi najmanjše naročilo se strogo, solidno in vestno izvrši. N. Glattau-a prvi pariški bazar Za Avstrijo llU Dlinaji štadt, verlangerte Karntnerstrasse Nr. 51, Eck der AVallfiseligasse v TodCCO-Vl palari. NB. Prodajalcem poseben rabat. (55—2) 4'•##/# >z H: o zim etiki! Noben p o m oče k za lase barvati. VB e. k. prtvileglranđ prava za 1 (12—10) Debra /.a (Tiie, rujtive in imiiii«"iu* : amestnje vsak lasobarven posnofak, naredi dn osiveli lasje in osivela brada kmalu sope! dobodo prejšnjo barvo i precej v prvih dm'*b rabljeuja sa vidi sa vspeh sabrani prerano ali daljne osivenja, kakor Ispad las In zaplodi jrosto rast ias, kakor se vidi navadno pri krepki mladosti Ta pomada do!:i lase Ane in svetle, a ne omasti pokrivala, kar je zavoljo ekonomije in po letu posebne vrednosti. — Za gotov vspeh garantira! ZWT" Veliki lonec -J gld. \ 1 , tfacent cM. -i.S0: '/., dncend fcld, 9s l đtjeend gld. 10.80 n, v, Hali ioj .c ki i gid. V* dne. gld. -j. TO; V t! dne, r>.in: i dne. 0 gld. a. v., proti gotovi plaći ali p>arno povzetje. Zapokanje ceno. Centralni in razpošiljavni depo je pri iznajditelji: VVien, Mariahilf, (TUinpendorterstras.se Nr. 43, 1. Stock. Kovane unuln-i preiskavam1 r##*r##ttff/»«** NMf četirioglate oblik'-: X. --ireijiia moei 12 3 6 10 1"» stat, Cena. ■2\ 80 36 40 46 •50 eenr. fut. gl.l.: IS Nositidjmi iu< >č: -Jo Cena. gld.l 70 80 90 100 1 lo. Min /loo/ro *■ ftifff .- Nositeljna moč: 1 2 4 10 20 30 Cena. gld.: 5 •> 7.50 12 15 IS. Nositeljna iioj l7o :>00 -_':;n ;imj ;j.'.o * st > sim- rttfff t Nositeljna moč: nO <)0 70 80 100 cent. gid.7~ Nositeljna jnodi Cena. gM.V" ;;:»o 120 IJOO 401» 4."'0 1 ."■( t •_'< H I 650 ;;,o :ioo (•■nt. \\\ ji i. a.. Ilusr&iii\y £>± Coiiip.. fabrikantl naliv vse sorie ti rtu/*' va&e Iti utetji. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej: (ll—82) vag in ntegov. Dunaj, mesto. Singerstrasse Nr. 10 p. V. X. li. Če v 14. dneh svoje dolžnosti uc strrite, Vas l»oni pred občinstvom očital. II—k. VlftJclBiiiiiasa tukaj javno izrekam da sem kot udova ranjk. dra. \, Hlxa ŽO osem let edina in sama isdelovnlkn prave in nep. ik varjene 0 r i g i n a I-]> a s t e |a u m |i it d «» n r. ker le jaz poznam skrivnost pripravljanja, S tem torej naznanjam, da se odsohmal otaenjona pasta POmprtdour n e ]> o p n č e n a dobiva le v niojciu stanovanji i.a 1 hiuaji, IjOi>poldstadt,grosseMohfen-ga8*« 1 1 Sliege ThUr '>•_»; 8 v :\ r i m , naj se n i k j e r drugje ne kupuje, ker zdaj nimam ni depottt nI iiliale in Prav ti Piistn Pompafloar. Ko bi ne imela z.v željenega vspeba, bode se denar brez ovir naziij poslal. PoSilja te po pov-zvini (Xach»ah>nc). sem vse dupt »te razpustila zarad ponai-ejavanja. Moja prava pasta Pcmipaibnir, tttdi «>ni*«>l»ai» pastri imenovana, nikdar ne ostane brel vspeba, ki je VzViion nad vsako pričakovanje edino ^nrimoiuoiit snoUtvo za hitro in nezmotljivo odpravljanje vseh mozoljev na obrazi; sajovoevi peg, lini in ogoroov. (larantdjaje tako gotova, da se denar retour nosijo, ko i i vspehl Izostali; Pisk ere t- i zvrstit •» paste s podukom l gld. 5l > kr. ji. v. ! m—Ti Xs9isenš*tfi f>f*tna se »te rti.zfjPđisaJ**. H. Mayr-jev vesoljni čaj zoper (ii'2—2) puliko in £i$&ciajc krri. Priznano izvrstno pomaga ta čaj zoper putiko. protin in trganje, zoper kronična spahnila na ko/.i. odprte rane idt., in je zarjidi izvanrednih vspekov kakor tudi zbog nizke cene vse enake predmete d ji leč prekosil, tako daje v kratkem času ne le na Stajarskeni ampak tudi z sosednjih de/.elah na posebno dobrem glasu. H. Mayr-jev "balzam za iiili* niazaH. Hitro potolaži često jako hude protinaste, revmatične in ne-UVOZne bolečine; za trganje v sklepih iu mi.šieali navadno znano pod imeni: bol v križu, zvinenje sklepnih kosti, trganje po udih, bolečina V bedru, tresenje, splošna slabost živcev, broiuota, je ime-novani balzam kot mazilo poseben pripomoček, ki .se je že mnogokrat skazal iii se ne da dovolj ceniti. Ceua enega zavitka čaja z navodom je Mi) lil", in -3.>Bii\: sklenica balzama za ude muzati OO kr. a. v. Manj nego en veliki zavitek čaja ali 2 skleniei balzama se po pošti ne pošilja. Glavna zaloga in razBošiljateua olia predmeta mi tSifSutni-et ?ltatj»--Jt. It'.'itarioii'ttt'tt r tmlviv ft.stlatff jfti'f Zaloga z;i Maribor: J, W. Konig, lekarničar v T gettbof-ovih ulicah: Celje: Banmbach-ova lekarnica; Gradec: Bratje Oberranz-niever Drog. iu J, Purgleitner, lekarn. ,,Pri Jelenn": Dunaj: Pezold it SUssj Celovec: A. Beinltz, lekarna na starem trgu. Ptuj: Oosp. Karagvena, lekar. CX3 "IJ c> * * 4> i«k< blaga, zapisnike cene, zapisnike društvenih vdov, kataloge, račune, fakture, glave na pismen cirkulare, menjice, jedilne liste, vstopnice, diplome, vabilne liste, izkaznice, parte-li&te, — dalje vse sorte formalare in tabe/e za v. k. urade, advokate, notarje, železnocestne in cestno-vozne liste, oznanila za na ogvle, v mali in uajveči <>l>liki. kakor vse tu ne naštete v strok tiskanja, litografije in avtog;rafije spadajoče stvari". Ivoneeno si dovoljuje c\ p. n. občhistvo in posebno gg. advokate in notarje pozorne storiti na svojo zalogo ti^l^Miiili formularov in prip< >i*< >ea : Velike dnevne zapisne knjige, 3kratne ekspenzare, 2kratne ekspenzare, oglavljene in vlo2ne pole, interimske liste, slovensko in nemško, pooblastila, v celi ali pol poli, slovensko in nemško, eksekutivske prošnje, protokole, certifikate, konsignacije, in druge tormulare. f T CI5 T cr °I° T ?I5 CIJ T cr i' T r "i3 T Povabilo « nakup novo izdanih Iimsbruških tako zvanih Tirolskih sreček, ktere, kakor v poniejieai rasloieno, so boljše, ko gotovi denar, in ktere bodo prvič in prihodnjič žc 3. januarja 1S72 vzdignonc. MMMHn in.'nliivnlca «1 t tem ilovol|itio BVaJtBB BSJUliBjSI 1*. I', privatnim prejemnikom in t roclskim prUntttUem naznaniti, il» jc prevzela ari <\> ■. ■< »ftaasn nn-riia I n n ■ li r n c k h najeto posojilo \ . neakll otl .....Hjona »»M. »VBtr. volj. in |.i-n*l, nuj *t- lilatfovoljn« stori, iln iMIOna prij.izna nav.i ali vpruianja »um« pOct>Ua» nt.-H.i.i»ni.-i doJdeJOs Kratek m*k»z mkt.rii. koriMi. ktere to poHojil.i .luje: l To posojila innia skup sani., l milijon goldinarjev iti in /. lj.VT5.91fl OMd, a. v. v 40 letih \ me in » Je raz.lelieno v Jclni" iloline li*te. klerili vsak mora hiti vsaj po k-lil. .i. v. lalreba«. "l n,„|,, ti |'|. ral Bfl la»0 v/..I i tr n <' n i /. »rliivnimi dobitki ",| i......... tlOOO, 1........ u-M. a. v. It«., dalj« i' oni n,. »leda na tu. iti hi ileletno klavno hbobIo ta—bruca prevzelo ptaAalako dolino*t, kar gotova vko panmcl.ln ilgornoet, ki M hihitovh In «e more želeti ali misliti In tako se lalikn vsaki ilniiri »rečki na Ktran »tnviio. ,.,,„,,,,, Pa lil svojim I*. T. prejemnikom iloka/.ila. k:ik» podpisana mrn.|.i\in.-a sa-na n vnvlnos; i :n gi tuvusti t-tra papirja t.i>: /aV.netfn kap.tala misli, je skiemlft, en del t. h sn-rek v ta namen reserrbrati, la taraBa in H aaToia, m pri njej o Jemati, tako dat potem takem v*ak ktipefl takih treSeh ne da t-iH)!ra leta ono »ritko vsak trenutek lahko ta tala kupim eeno v plačilo da in tako zastonj pri Ikrntne u v/..Upanji za glavne ilubitke ol soooo, IfOOO, Tuke srećke Vrez to dolZnosti, jih nazaj kupiti, prodaje podpisana mpnjavniea vselej nutnnkn po dnevnem kitrza in sedaj po 16 gflil. a. v. koa. Te srerke se ttnli dobijo v skoraj vseli menja vnieall na Onnnji in po prnviticijiih po ilnevneni knrz.it. Da 01 si pO vsakdo take ureiko kupiti inoiri I. jo in..1 pisana meniaviiieii ilriipo itevllo teli sretek odbrala, ktere za M iiie*eeiiiii ral po l (rld. a. v. prodaje in pri krriii se |M> plm-ini prvo ra;e 00 samo 1 plil.' in postavnih kleni peljsk ih pristojli >.e pri prihodnjih vzdijratvah za glavne In sploh za vso dobitka ijrra. Ttnli t U kaj se podpisana tto ■njiiMiiea Barvala, vse tako na rate prodani- tako /.vune Tirolske ITfeokfl I >l n i po pripadli /.adeje rute zu Ve** nji plit.'-an ineack ruttaj kupovntl. Podpisana i.ie-e.r. :;' .a si dovoljitje delati «voje I*. T. prejemnike pozorne na fe nenavadne, i/reilne korlatl, ki bo i nakupom teh «rn'ik z Iruletie, in vnliiii k hitrem nak.ip ji nju (dii liii niniroče se udelc/cvat i te i prilnd jikov, ker utegne »tevilo srei'ek. ktere IioTi-iiio nazaj knpift. knialo prodano lit; in misli. i'a t- ne Itrevl, da morebl'1 ne lio iiiknuar kti ti se takih sreeek sploh ndele/iijei, kl ne ho videl poroda, k'tpiti si «no aH tmll ve'- teli sr.:'.i-k. ker ž njimi nI nikakor** B rltlkn /. Irnicn ker se pri 4 vziliiratvnli zasloni igra in se te srerke eno leto za celo kupno eeno v pl.i'ilo Jcmljoio. 1V ij.i/tiiin . uiuijr. i in niiroi" ilem naj se lofaj poljabl dotlSnl znesek s 80 krujearji zli I v/illgal*. i ne liste I. is7^'. kteri lii se potem franko pniiljali, ." t- bi se že'.elo, l'-anko poslati pudpiMin; uienjavni.i. 3ronjriA'Tiioix c. k. jiriv ttlmifi J!-.lc<» IrgoAske l>milvo pojirej .I«>Ii. tii«»ik na I >i nuiji* Graben, Nr. 13, Raimnnd Eaza, si.Mliqii,ii i\r. tš v Gradcu priporoča svojo najboljše sortirano zalogo domačega in tujezemskega modnega sukna in blaga iz ovčjo volne, kakor ttuli najvoči iprebir Ktorjt'inh oblek za gospode, dečke in otroke, kakor jo il ■podaj stoječega kazala cen razvidno: Črn in barvan paliiieruton, kaitOT & KbtKtik, vatel po gld. 2.80, 3.IK), 5.20, fi.tJO, 8. Siv, niotler, nijav, trap boj & biber po gld 8.60, 4, B.60, 7, o, i>. Orno sukno, brasil Se. ttfot po gld. 2.50, :i, :$.5o, 4. t.fio, r>, fi.r.o. Črn in barvan poruvien po gld( 2.50, 8, ■- 3..r»0, 4, 4..r)0, f», r».50. Črn in siv ttiskin po gld. 2.(50, 3, 8.50, 4, 4.fH), f>. Najnovejše v modnom blagu za cele o- bleke ođ goldinarjev 2.50, do goldinarjev 7. Najnovejše blago za blače in oprsniko ml gld. 1.80 do gld. 6, Šest četrti .široka, tina raševna v vseli barvali od gld. B,50 d<» gld. 8, Stir četrti široka, fina, volnena rašt'vna od gld. 1.80 do gld. 2..r)0. Stir četrti široka raševna od f>0 kr. do gld. 1. Blago za talarje na 8 niti, krep, rips in lastili od 00 kr. do gld. 3.50. če se pošlje mera, je za oprsnike in suknje dosti obseg okoli prs in za hlače dolgost koraka. Nit željo »c jJ"*(/r/> izif'etli: Talarji po predpisu najboljše izdelani od......gld. br> do gld. 86 Suknje za duhovne od Zimske suknje od . . (Jorne suknje od . . 1'lašči in raglani od Meksikanski plašči s kapuco od .... Popotna gulia i/, ra-ševne! od , . . . Mestni kožnki od . . Fraki od .... Suknje za salon in hod Lovske suknje iz prave kmečke in najboljše štajerske rašovne, tirolskega sukna in dubla od gld. 6 do gld. 22. Zunanja naročila se hitro za povzetje storijo, za roelno in najcenejšo postrežbo se garantira, nevlefiae reči se radovoljno zamenjajo, (b'8—i) 10 80 12 • m 50 10 B n 24 10 t» b jr> 15 29 " n 10 n 20 40 n 100 16 36 n w 12 m n ■Jfi Zaketi od . . . . Šako od .... Črne obleke . . . „ lilače . . . Crni in boli oprtniki ttazl. lilače od . . „ oprtniki od . (.Iprsniki z rokavi . (lamaše . . . . Pnnočno sitknjti otl Obleke za tlečke _ otroke . n 12 _ 30 n •> n m 24 „ 24 n n 45 n & n t. 12 „3.50 n „ 6 n C' „ „ 18 •> 6 " 6 12 o 6 m 5 n n 30 n >> m rt 10 „1.60 m „ 8 Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena. Prva štrijarska c. kr. piiv. tovarna |fabrika| Ognja in vlomajvarniii Maiajnic za denar in pisma, miz zapisanje Vincencij-a Kanduth-a vGradci, tlf'tlš'IHI t ttf<'tl*t»V€'HHt»'1tHHV 9t, priporoča ivoje i/, najboljšega Italarskega blaga, s ključavnicami po posebnih patentih, in na j solidne je dovršene izdelke, za klen- je porok po jako znižani ceni. Prod primernemu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tnal plačila na svote, [zkljnčljiva prodaja pri (28) železninar, (IrieHgasuo Nr. 10, v Uradci. (48—2) btTannt alt ti&t frcflc ?fatrttat. lamin > ^anbta(d)tn. mit etablttif, 1 €iiiđ tr 65, 7 , 90, ti. 1, 1.80; au* ftinfltm Oba. arinlfbtr, mit »trgolbcteot 9IoB 1 ©t. fl. 8, f.»0, 3.80, 3.50 »loirflt Braftifdic »ilcrtemosttaitl filr Tamfn obtt pmen, 1 <£t. tr. 40, g0, 80, 00, fl. 1, Me ftinfitn Corttii fl. 1.80, 1S<>, 8, t.iO. Vrafti|*f «ricftaj(btn i 60id tr. 00, so, fl. 1. isi; ttinpe eorten 1 Ct. fl. z, S.S0, S, ti. 4, S. Cigarrcntafd)(B. 1 Ct Tr. 40, cr>, so, fl. 1,1.50, leinfte Sorten fl- >. t.O, 3, s.so. 9ioii)btttt)tr, tr. 10, 15, »0, 26; [einft in Setcr, Ir. 30, 40. &o. 3al-aftđ(4en. tr. 40, «0, 60, fl. 1, 1 80, l.ko. lRctietafd)«it au« flarltm Kla crSaata Aniw>hl bet fchonftcn ^llbumd. Si 'JUltcr, l*en aufatflatict, tr. 00, 80, fl. 1, 1.50 50 „ iftn mit dotbtTtnung, tr. 80. fl. 1.50, 3, 60 „ m.f(bcnflcr4fii>p'.-i,ri(tni[i triiili .Irrruti.iim na.t gr;iaurt Vliaaf« ter flbvejlc graliB Irance jugefe«icrt, ff il baber t vir bie 1. t^rrvinjbctrcVner icbv r-ettijolbaft. ficb On lcl0)d drouplat tcmmen ju laffrn, inbtm barin Icmcbl b-r Vreif al<" an* tit tf*encnnii]ig nller a 11 btm l'iqer benaMiđjcn tMcfltnfiaiite genau rrndtlia) ^Bb, t-ie it bet Wetraa.e* Hotto daat Haaiti: Hu* biOig« Eaare fafla gut inn! TX7ianer Ledemsaren ""^BjgaSJ BgggP* »'ft* ftolentragcr, taurtbaft nnt r-ranil4, 1 f*aar rv »not unuci waua>rDn, ^ ■( bjjbbb/ aui eng(.3nmn4S, 60, so Ir.. au# eote »o H.. fl. 1.S0. 1.60. iHefie engl. Otbnaleffcr, ta# «6tflđ 85, 35, «5.1 Sn. 80 tr., U. 1, 1 20. (febte VteeTfa)aum>Jigarttn>lBftifra anb Sri^rs, fcbbnfte $ofcn unb frinfte 45a)aiftmi, 1 Ctflif I 50 Ir., fl. 1, 1.5(1, -i, 3. Aomplet einaeritbicte tRancbgantlrartR ouf edleoi Vita fAanm unb VcTRflcin, in eintm «tui, lafcbenfcrmat \r njit? ."tabi ber ^ttduna mit mfdirbfRen 6pi|ta anb! Vlcifen fiir aderlei »igarrm aab Zibat, mit ^euergeui 5un te. B igarrenniafcMneu nnb zapiti (otrie a n teren SRaoct > rcauifiten, f r Iacctt leinfl Cel, 1 Sopf. bilriie. i »ta rme-irr. 1 2«fcbeBfcieget. tOd »on feinjlet I Cualttiit fl S 80 gg^r Cblasstlser "^gj mir Mrftrr iZilbcrnlart«, befle Cnalit.tr. mitiOiiibriaetOHarantie bet fjetem 03tbran4«, l fbb. ^til.fici fl. i«; jraffecloffel fl. 9 j gTlrfftr utU bel fl. 27 ; i ^a.ir tfeueJNf fl. 4, 5, S. 1 = liirf (^emiifeioffet fl. 4. 4.8S. 1 U't. i'fffertm.fier fl. 10-50. 1 taHb.ilici, frtjcnfter Oa.-cn, fl, 8.50, i Dfefferttreuer fl 1.50, 2. 1 .HmfflfliriiiT fl. 3 S. 1 rtiut -i'JiliViiljL'rfer fl. 3, 3.80. 1 „ Gucrenfcbbvfcr fl. 5.50, 8.SO. l Hjb. HJletferrafiel, Idenflc »agen, fl. S. «iifccr« aOtn«'!ltten feilbcr fltnau nacbjtabmt. ^sV 8est»anstrulrle Zinoiprltien, tveldje ia rtittem ^anlbaltc feblen (oaen. 1 61 Um ter tenfee »«• tr., « 1, i so. i dud grofje epri^e fl. 1.401 1.80, 3.20,1 -5 tiicf Slutteripribe »ofr.fl. i.2u. lirtikfl 2Uunb;pril«e, Mat 10 tr.. .Sinn 30 tr. njjjpjp' i5AtfiBritannia.Vbffel(^efuntbeiti»e8fTen DU tar*aSF \t> englifcbe Sabrifat ift rein tocn aOen O^iftftoffen, I oj birt taber ittcbt. trie antrrc VletaOc, iS (cbr baucrbaft | nnt LUeibt imnter iveifj unb glanicnb. 12 etiitt aaffeeloffel «" tr. *tntei Icflel fl 130. €rt|icrt-*eflc, in^plj, SBein eter !fliif1en)rm fle-fafjt, fl. 2, 3,4. Felnste Alpaccu-Lenchter. $bbe: 4", 6", 6", 7", 8", 9", i Ur Mus k-Album. Jebe« Vlibum |tte:t benn Celfnen bf-Melben s»« ber ueucften unb beiicb:cii lan .ihT- obet Ot eni, mit tatie.Hcn lic* lia>en .vi.mne i. Oelcbe angtnebme tle^crralcbung bereitet man tem ;"e'u6> r.irrt.-.ri b.r vi.uiKtbe balter baB Ulbitm bit- fbbl-iiterl unb in temleib-n 1'lcmcnie mu l'in|it be> B (itrt nirb. 1 i?:il f litine« Rormat fl, b, 10 i Stiict grofit« lan t«* Arrm.it fl 11. 1 6ttlcf at. fjt. 3 C.UMt, rra.btiliKfe fl. 14. gjjgjjPte Tu feiiiflen opujcben i,ernvobie mit ao>rcmati> gnrfl*** f>ljcm WlaB un" aenaucr ^tbfrait mil i, i bi« a ..citc.t iint!ernuin b fl. 4, 4.50, 6.50, a 50, 7.60 Damen-Necesaaires mit Jnfjait aller 9iabTcqui(itcn, mit feinfler aufjetet Wu«ftot;un.t Ir 50 8', fl. I, i.5o. i leicu-cn mit 1'raojtaufftattunj fl. t, 8.60, 3, 4, 5. >faaSp> Imi- l),iibe Vrei* qeaeii friiher. i >;iaar »alen, neuefte Bacon, franj. VorjcOan, fr. tO, fin. 80, fl. i, 1.60. •rftfjtTf nltti fl. U, 8, 4, 6. «Mw nrarttfrhe« billine« tDefrtietif ifl bie. ■■^^^ tiru? ižtbrcib.anitiur au« Kirpncrgufj, beflebenbj11 au« 10 £tiiđen, mtb \xvax: l Ubrbalter, < čibreibjeug, *t 1 ftebcrtidaer, i *tfrtitrcrer, 2 ecbicib-Veucbier, 1 Ib«rmo. meter, I vaubleucbter, l rtruer«ua, i SJeterrriltbeT, vilico febr bub[a> unb cie.i.int au.i.icmbit unb toflet blo« S fl- Haupt-Depot ~^k% »on r.imrii,, ^errrn. unb Jtiiiteritrnmpfrn, befle« f.nt;lif d ftabritat. 1 X>l}b. ^errenfedeii fl. i>0, 3.40. > m m b:fte Sorte fl. 3.50, 4.&0. 1 m lani t j ..ineti|tiiimv>e fl. 1.S0, 2.50, 3.50. t * h n leilc - tite fl. 4 M), 5.50. i » fliiibiTJlriimrfe ft. i 50, f, 8,50. r ir ,ir ut'lle !l u Miki h l nori Bali-. Tliealer- u. ProriieiiiidefiK hern. £t. einfarb, a brr bilbfrb, Ir. 30, 40, qo. i 2t mit febčner »Jalerei. tr 40, 80, fl. l, 1.20. bratbtroll aut'geittbrt, fl. 1 50,8, 8.50, 3, 4, 5, 0. /itr pameti liiiriitdrbrliri). ~~&kf HIŠI Unlvermil -Damou-'i ollotte -Knaaotto, □reTt, fein, r. i it. jnmiS^erren, mit i \<-\rl ;mt mit bem -inb.iite ven i ©tiitt XL«uetieii(eife. l maCBfl ^5arfilm, i žluct SDacbOvomabt, 1 etiid Taftbcnlrifviel, 1 fjriflr^ t mm. 1 (etjuMamm 1 tilacon fliilnertBalJer, l Aaar-rurfer. 1 ćtiitt .Sabntofla, i j}iaa'ti $aaro(, 1 {iaar» tomate, 1afa)«:ntamm. i Ztielfaium , i Hamnireinig«, 1 A inatttfebabtt, l RMClftilf unb ll>uhcr. l itltiterbUifle, l •topti-Urfte, l yijrteli'iitfle. i ^abnl-Urfle. BUc« »en tlBftBt i-ualit.il unb toflet tnfammen blo« H, 4.80. DssF* -'''t " F>al«binten im jjerren, i 6tild Icbrcarj — _ oter toloritt 85, »6,45. Co tr aJ!otemf!e Geibtn tSitjarpcB n ho tr., fl. 1,1.60. SSreife: 1 €t. tr. -io, so, 6>>, 70, «o, po, ii. i. ajjjjgjf^ Dle febonflen (norcniiner iBronce-ia'ellcucbter. •T'SST i *|jaar fl. I.bO, 8.50, 3, a.fo, 4 liefelben. top. Vi'l.ii ima., n ne ii. i o.l 'it. 1 'l;.i.'.r i, 4,5 fl, 1 Vicbtlr-arcr au« fllabafler 10 fr., mit Xalfe 15 tr. MBJJP* Klefle lafcbeu Vaternen, |ett pr.ifiifib i U. mit ar"asr BfcnbgUff, gibt einen febr orofjen Viibt'rei«, tr.uo. i 7o, H", uierfatbe BUStf fl. i.-i«. Tfcnasr^ Optifcbe .;.iiu iu mit nutcmtSla«, reetrbe auf i ■^*B*T einer b'tlbcu Hitile ereriifictl aflc« teulliib ertcnnen ' lajjtiu 1 €tiict 4n,80 fr., fl. I, 1.21». 7«naajp» Vnut i Kili! i» flnb r n: Otautba u nitur n au«l ■Jr1"«/ ii po 11 o 1111 ^ sB,onctđUr,. -v:, ju-, ■ittra.icr j f.lliiliitnfcnio, ein Z|cbcnbaltcr. cm lU-ucrjeug unb elit f