Katollik cerfcven list. Tečaj \l. V Ljubljani 27. veliciga travna 185S. i As t II. Spomlad. Prišl:i je spel spomlad. deviea zala. lilej. kak naravo v>«i je prerodila! Prijaznih pevcov trume j«' zbudila. In jih iz druzih krajev pripeljala. — Kak veličasten bliš je ogrinjala, ki z njim je zemlje lice ogernila! Dolino solzno v raj je spremenila O de bi dni veliko nam sijala! Al kmalo zgine spet preljubeznjiva. — Spomlad, ki vekomaj je nczvenljiva. Izvoljenim po smerti v raji sije. kraj, kjer mladost, veselje, mir ne mine, kjer več težav ni. solz. ne bolečine. Se unkraj groba nam še le odkrije. 'm. Norim in starim birmanvam. Novi slamnik, klobuk, bele dvajsetice, svitli tolar, konji iz medenine, in kar ni sicer od botra dobil o sveti bitmi, ti se marsikterikrat v misel pride; malokrat pa pomisliš na gnade, ktere ti je ta sveti zakrament dodelil, in na pomen tega svetiga opravila. Pomisli večkrat, kaj se je pri sv. birmi s teboj godilo, kakošne gnade si prejel, k čemu si se zavezal. 1. Pri sv. birmi ho ti skof čelo pomazilili s sv. krizmo. Zakaj čelo? Floreuški cerkveni zbor odgovori, de zato čelo. ker je čelo sedež sramožljivosti, de bi se birmanec ne sramoval imena Kristusoviga, se ne sramoval njegoviga križa, ki je bil judain spotikljej, nevernikam pa nespamet (1. Kor. 23.). -- Krizma je iz olja in balzama. Olje da moč in stori gibčne ude in pomeni pri sv. birmi, de je birmanec s polnostjo gnade sv. Duha poterjen. Balzam obvanije tioh-nobe in lep duh razširja, in pomeni, de naj se birmanec nikar ne da spačenimu svetu spriditi, in de naj prijetni duh lepih čednost na vse strani duhti od njega. Kraljestvo Božje moraš tedaj z vso močjo razširjati; kraljestvo greha pa vse dni svojiga življenja zatirati. Pri maziljenji so ti škof sveti križ s krizmo na čelo zaznamnjali, rekoč: „Za zna miljam le z z nam nje m sv. križa in po ter d i ni te s krizmo zveličanja v imenu Očeta, Sina in sv. Duha. Amen". Z besedami: „zaznamnjam te z znamnjem sv. križa", so te bili škof vverstili in zapisali med Kristusove vojšake; takrat si stopil pod baudero sv. križa, de se hočeš le pod križem, s križem in za križ Kristusov vojskovati. Kako si se tedaj vojskoval do dne današnjiga v ti sveti vojski? Si morebiti prisego prelomil in sveti križ zapustil? Se ga celo sramuješ? Kje se znajdeš? Kam si prišel? Kod hodiš? — Z besedami: „poterdim te s krizmo zveličanja" , si zadobil moč in gnado k ti vojski za Boga, pravo vero in čednost. Ako si tedaj omagal, si le sam kriv. ker si orožje od sebe vergel. Besede: „v imenu Očeta, Sina in sv. Duhau ti kažejo, de prečudne moči in gnade sv. birme izhajajo od presv. Trojice, izvirniga studenca vse dobrote, »le vse tri osebe Božje delajo delo tvojiga zveličanja. 2. Ne i zb r i s I j i vo znam nje sv. birme je ziiamnjc velike časti. S tem znamnjem tudi v večnost pojdeš. Ako boš v nebesih, bo to znamnjc tvojo čast zvikševalo: ako pa v peklu, bo zvikševalo tvojo sramoto iu britkost. Satan se ga zdaj boji, ako boš z njim pogubljen, muho to znamnjc služilo v tvoje veči zasraniovanjc. 3. Udarec na lice naj te opominja serčnosli. kadar bi ti bilo zavolj vere, čednosti, pravice in poštenosti kaj terpeti. Aposteljni so šli po prejetim sv. Duhu razve-seljeni iz judovskiga zbora, ker so bili vredni najdeni, zavolj imena Jezusoviga preganjanje, zasramovanje terpeti. Kaj pa ti? Vsaka britkost te stori vsiga čincniiga. kisliga. inaloserčniga, nezadovoljnima, nepotei pcžljiv iga, jezniga. in morebiti celo preklinjaš, se rotiš, iu se za vero in vse dobro malo več zmeniš, de le hudi.uu nagnjenju vstrežeš! Kakošna je ta vojska? De se Bogu usmili! 4. Ne žali sv. Duha, ki si ga prejel pri sv. birmi. Sv. Duh je Duh resnice, čistosti in ljubezni. Varuj se tedaj lažnjivosti, nečistosti, nevošljivosti, sovraštva, ker s tacimi gnjusobami sv. Duh ne more prebivati. „Nc žalite sv. Duha, s kterim ste zapečateni**, opominja apostelj. Kf. I, 30. 5.) Obudi i ii poživi večkrat v sebi gnado sv. birme. Ta zakrament jc delal perve kristjane scrcne, močne, svete, nedolžne. Kako vse premalokrat se vidi dandanašnji ta prelepi in častitljivi sad! Od kod je to? Prejema se s slabo pripravo; večkrat v sincrtiiiiii grehu; premalo se spoštuje in ceni: naj večkrat se čisto pozabi. Tudi manjši iu mlajši otroci so prav vclikrat silo silo potrebni spovedi pred sveto birmo. — Neki človek v starih časih, Novacian, je bil v nevarni bolezni keršen, zanemaril pa je poznejši sv. birmo prejeti. Iz napačnih nagibov se je naslednjič v duhovski stan splazil. Zašel pa je v krivo-verstvo in je dolgo časa delal veliko zmešnjavo v sveti Cerkvi. Žalostna smert jc njegovimu življenju konec storila, iu sveti očetje pravijo, de je bil v tiste pregrehe zato zabredel, ker jc bil sv. birmo zanemaril. Tako se utegne tudi tistimu goditi, kteri sveto birmo nevredno prejme ali mu za njene gnade nič mar ni. Vse lahko, de so nekteri zato tako strašno terdovratni iu ncomečljivi. ker so bili že pri sveti birmi vsi polni greha, de jih ni mogel sveti Duh navdati, dokler „Oti ne gre v nečisto dušo". — Kaj je tedaj storiti? Kteri imajo za birmancc skerbeti. jc na to gledati, dc so pripravljeni, kolikor se le da, za ta visoki zakrament. Kteri so ga pa prejeli, kadar si bodi. naj nase obernejo. kar apostelj pravi: ^Opominjam te. obudi v sebi gnado Božjo, ki je v tebi po pokladanji rok**. ( 1. Tini. 4. 14.) Obudi, oživi gnado sv. birme v sebi z uiolitevjo. z novo gorečnostjo, z dobrimi deli in zatajevanjem. Prejel si jo. v tebi je: obudi, poživi jo tedaj! Molilo f/irmanitja človeka. (Naj večkrat med leUm moli J Zahvalim Te. o -veli Duh! de si mi v zakramentu sv. birme -vojo gnado milostno dodelil. ter me zoper vse skušnjave in preganjanja poterdil. Prosim Te ponižno, priga-niaj me neprenehaina z /notranjim navdajanjei.. de prejeti ffiiadi povsod iu vselej zvesi ostanem, z njo delam, in de nikoli iz strahu pred svelam ne storim kaj zoper Božje ali »erkvene zapovedi. O daj mi guado. de raj-i umerjeni, kakor de hi -e tvojim uavdajanjem vstavljal in Tebe žalil, ali Te celo - -meitnim greham od sebe odpravil: Te »a Te prosim p»» Jez u-u Kri-lu-u. Gospodu našim. Amen. SuuirHiee in druge zadeve pri rf. gg. OO. jezuitih v penzi-tinalu ..Stclla matiitina (zgodnja Danica) v Feld-kirlm na Vorarlberškim. Mlajcva pobozno-t je zdaj ze >kor povsod v navadi. Ne obhaja -e pu povsod enako, ker tudi nič soloviga za /adobl|«*ii|e odpustkov od cerkve zapovedano ni. kakor de. ako k do i a>a nima. v cerkev k -mamicam iii. naj doma kaj določeniga -koz v-in 31 dni moli. Pri če. ZZ Otl. jezuitih se pa -mamice bolj slovesno obhajajo k«»i drugod, in to po pravici, ker Marii je cela hi-a posvečena, v njeno čast je iikaj v navadi lepa bralovšina k ^Marijnimu oznanovanju" .iii -ploh imenovana „1* on g r ega t i onu: in tudi to ne zastonj , po njeni prošnji namreč slehern doseže, kar koli jo / zaupanjem pro-i. kdaj pa ie bolj treba, jo v pomoč klicati . kakor ravno pri ueem;. in posebno v mladosti* Kdoi -i pa nji v var-t\o zroci in jo za svojo .Mater ima. se mu ni hudima bali. I.epa re-niciia pove-t. ki jo sv. Ignaci pripoveduje. bo naj bolj i -prieevanje. de ona taistih, ki jo c;i--te. nikdar ne zapusti: „Zivel jc moz. piše sv. Ignaci, kteri )«• svoje žive dni Mari;o ea-lil in veliko gnad že v življenji •hI nje prejel V sleherni skušnjavi jo je v pomoč klical • n vselej srecin zaiczovaiiju satanovimu odšel. Prišel je pa na smertno posteljo in i~l,a! je poslednjikrat skušnjavec ffa zapeljali \l Marija ma ni zapustila: Ko je nekaj časa v -mertiiih hritko«iih ležal, za-lišijo okoli postelje stoječi «rla-: ..Bežimo, bežimo, velika Kraljica mu irre v pomočMoz ie pa miiiio v lio-podu za-pal Kakor zz. Od. jezuiti, de se na perv o pov ernem. nedolžne razve-elicc -ploh radi napravijo, kakor se spodobijo, •ako tudi pri ti pobožnosti: kjer pravilo tega reda je: ..Omnia ad majorein l»ei floriam Beatae«jue Virginis Mariae44. to je: Vse v veci east Božjo in Marije Device. Pričele so se smarnice takole: mal travna zvečer ob 8.. predvečer ie pobožnosti. so v e. O prednik i rektor ) malo pridigo od ie pobožnosti imeli. Po pridigi ie bila na dvorišu (pred pen-z.onaiam i naj prej miizikaslii pihalniki ( Blasinstrumente): na ktere nekteri zmed ueeneov piskajo. Perva pesem je bila po muziki neka Marijna. dru^a ..Pcnsionallied-. tretia od eesarja. eeterta iu zadnja zopet od Marije. Nad vrati je bila zvezda in pod zvezdo se je bralo ..A ve M ar i a". Ko s« bile pe-mi odpele . se zazrejo mnogotere prelepe ognjevite ( Keuervverk i. ki -o pricutoee razveseljevale. Naj lepši pa moraoi nad v-e povzdignili: Nad zvezdo in čerkami. kar je bilo i udi osvilljeuo. »e bila namree v sijajnim /.aru Marijna p o «1 o b a z. .1 e z u - a m v naročji, iu na okrog nezmerno veliko zvezd iu an:reliev Na vsaki plati ste dve bakli gorele. in zraven teh -o iz posode fforeči žarki šviffali. ki so imeli podobo višnjevih cvetlic. Se so nekaj raketeljnov kvi--ko -pustili, in - lem je minul prelepi začetek. — Vsakdanje opravilo |e takole: Ziutraj med maso neki pater od Glorije do pov zdi^ovauia iz bukev za vsaki dan odločeni del gla-no bero; dru;?i ca- pr: maši pa vsi skupaj pojemo kako Marijno pesem Zvečer ob s. so pele litanije. z e aren. iu z.ope« kake Marijne pesmi spojemo Tudi v -olah na e. k. •rimnazii. kiere so /.e predlan- skim v. č. 00. jezuiti sprejeli, kakor tudi v šolali v pen-zionatu so napravljeni »epi altarji z Marijno podobo ali na samo postave (štatve). in so mnogo ovenčani iu ozališani. Naj lepši so napravljene 3.. 4. in 1. šola. V tretji šoli je Marija v statvi na lepim pozlačenim stebru, in na okrog veliko rož in sveč. V četerti je ena plat z rudečim platnam pokrita in od verha do tal vse ozvezdeno Na sredi visi lepa tabla z zlatim okviram. Pod podobo ie miza in na mizi križ s svečama ob straneh in vse ocvetliceno. Na stropu so 3 veliki venci in iz srede vsaciga iz neke posode rože navzdol visijo. V perv i šoli je Marijna podoba v postavi (statvi) z innoziuii drevesi obdana: nad statvo te z mnozimi barvami pisano: A v e m a r i s S t e 11 a : M a r i a rcfufiu m p e c -c a t o r u m. Salve r e g i n a. SI e 11 a iii a t u t i n a. V pen -zionatu so vse slanice kolikor toliko ozalisane. V veliki učilski dvorani te nova Marijna postava v človeški velikosti, ki je narejena v Monakovim na Barskim in velja 120 do 130 gold.. enaka postava |e tudi v mali učilski sobi. Vsako lutro pred učenjem eden učeneov lav retanske litanije moli; pred učenjem zvečer pa drusre Marijne litanije in še kjj druzih molitev. — Močno bi bilo želeti, de bi sc enako bo-poljubno življenje razodevalo ludi po druzih šolali. I.epa bralovšina k Marii je tukaj v navadi. kakor je ze bilo opomnjeno, namreč „Congregationtt. ktere dozdai na Krain-skim še nikjer ni. Od te drujikrat kaj. Z Botram V Feldkirhu. 5. vel. travna 1858. OO. jezuiti niso samo za dušo. ampak ludi za telo silo skerbui. Ob vsakim letnim času imajo svoje razvese lice. kakor ravno čas nanese in pripusti. K zdravju veliko pripomore zlasti sprehod: torej so tudi sprehode napravili Po leti ob čelertkih celi dan ni sole. in ob teh dneh e vsake 14 dni velik -prehod od jutra do večera. Ker je I--tas penzional -e le drujro leto v življenji, zmiraj še kaj f -viga napravijo, kar poprej m bilo. In tako je tudi pri spi -hodih. Lansko leto niso imeli na sprehodih uc muzike iu :.e baudera seboj: letaš imamo oboje. Praporec (bandero ) ie penzionatu darovan od nekiga kloštra. mislim nunskima. : a Nemškim, in je nov. Je nekako tolik kot gimnazijsko bandero v Ljubljani, samo s tem razločkam. de je uiio trioglato, to pa štirioglato. Jc pa belo: na eni plati je Maritna podoba iu veliko malih zvezd, na druffi pa v -redi Mariji.o ime. zgorej veči zvezda, in nad zvezdo napis: „Sie!la mi-tutina". Palica je z rudecim zametam preoblečena in }•» žametu pozlačeni grouibi. Kavno .*>. vel. travna zvečer ic prišlo po pošli, kakor nalaš. in H.. v eetertik. je bil peivi veliki sprehod: Ta dan zjutraj so v. t O. prednik bandero blagoslovili in slovesnost je bila takole: Zjutraj je bila s\. maša po navadi: po maši majhno časa učenje, potlej zajuterk, poleni hlagoslovljevanje pr ipora na dvoriši. Vsi smo se vstavili v polkrogu V sredi dvoriša ie deržal prapor učenec grof Strachuitz. prednik ..Longregatio na". (Pri ti bratovšini je namreč en ueeiiec poglavar. Kteriga naj pobožnišiga sie-tejo. ga zvolijo. ) Zraven njega sta stala oba asistenta ali perva svetovavca rto n gr ega t i o n a4*. Glasba (muzika) je stala vežnim vralam nasprot. Ko je bilo vse v redu. ho prišli v. t. O. rektor v koretlju in stoli in 4 ministranti z lučmi. 2 s kadilnico in z blagoslovljeno vodo. Ko je bilo bandero blagoslovljeno, smo zapeli pesem ..O sanctissiinau, in snio šli v versti. bandero naprej glasba za banderam, skoz mesto Kadar na sprehodili imamo glasbo seboj, korakamo I marsiramo) med piskanjem kakor vojaki. Grof Franc Ksav. Kerstenbroek ie za generala in vsaki drugi dan je oroževauje ( ekserciranje >. od 4. do 5 popoldne. Kako je sploh na sprehodili, se ravno na tanko ne da popisali, ker dvakrat ni enako, in to se ravna po tem, kam de gremo. ali hodimo po hribih ali po ravninah; v kako mesto ali na kmete \ko po ravnini gremo, večidel pojemo m glasbarji piskajo ti. vel. travna smo bili v Gamsu v kantonu št. - galskim na švajcerskim Ta vas je nekaj ur od Feldkirha Smo tedaj mogli čez Kajno Ob 8 smo sli od doma in ob 10. smo prišli k Rajni. Ker je bilo vsih skupaj karih 170 do 180. smo 1 uro potrebovali, de smo se vsi na uno stran prepeljali. ker čelniček ni bil ravno velik in vožnja počasna. Tam, kjer smo se mi prepeljcvali. Rajna ni ravno velika: tedaj tudi ne veliko vožnje. Naj pervo ko smo do Rajne prišli, smo -.apeli pesem. Potem se je vožnja začela. V pervo je šlo kakih 30 v čeln, ki niso pri mu-ziki; ko se je čeln vernil, so šli vanj glasba rji z ban-deram. Pri vožnji so peli in muzi k o delali, in ker je ravno veter bil. se je bandero lepo razpelo iu Marijini podoba se je lepo kazala. Ko smo bili vsi na uni strani vode. gremo naprej, in kmalo pridemo v log. Tam smo imeli malo kosilo (Gabelfriihstuckl. Potlej smo sli naprej in smo ob 2. prišli \ lianis. Tam smo bili na nekim vcrtu. in imeli smo kosilo in južino skupaj, kakor se ravno ua kmetih za toliko 11 ud i imeti zamore. Ostali smo tam do 1 ., .">. iu smo -e vernih po naj bližnjim potu. skoz kuezijo l.ichtensteiii. v Feid-kirli nazaj. Kadar gremo -koz vasi. je zmiraj bandero razpeto, delajo glasbo in zraven pojemo. Vaj večidel terpi sprehod po celi dan. Kake "> ali ti klati v letu pa po 2 . 3 dni. če vreme pripusti. Ako gremo na kak liril>. kterih se tukaj ravno ne inaiiika . na hribu prenočimo. Se ve de !»'ia- ne bomo m-gli veliko enacih sprehodov po vee dni imeti, ker je toliko uceii-cov: lani jih je bilo samo '.mi. Kapela v novi hiši bo mende o s v. Vlojzii že dodelana. Velika bo precej. 2 obslropji visoka, bo imela 3 altarje iu je nekako tako dolga kakor alojzijanska v Ljubljani. IV\-ki k.M- bo tudi precej velik. O sV. Alojzii Im» pervo Obhajilo in tudi posebna pobožnost k temu svetniku. — Tukajšnji peiiziouai bo /.med naj lepših v celi provincii k:.-i.n bo ves dozidali. Ta provincija obseze: Muhshr. Gorhtuu. Aachen. Paderborn. Keldkirh. skupaj lo ali M klošimv. V 2 pervih Minister-u iu Gorheiui-u. je ;udi uoviciat. V Feldkirhu. vel. travna I85K .1. K. Mako je a* /i# pobozia nt ti i it našo t juho Gospo JMarijo fšostfrartfaf. Nek dober milih je Marijo prav posebno ljubil, bolj koi vse druge svetnike. Iiuel je navado od zibeli do groba, in ne bil bi je zapustil za nič na svetu: kadar je namreč slišal našo Ijuiio Gospo imenovati, je pokleknil, kjer koli je bil. in )e zemljo kusiiii. Ko je bil ze s'ar in >lal». jc vender se zmiraj k ju-ternicam (duhovnim urami hodil, iu ko se je v Te lleum laudamus-u pela versta: Noti horruisti Virgin i s iirerum (iii-i se ustrašil Devicjiga naročja), se je nagnil in je zemljo kusiiii. Ko poslednjic ze od slabosti ni mogel več vstajati, je prišla naša ljuba Gospa v v« liki lepoti k iiiiiihu. ga je pohlevno vzdignila in mu r«kia: ..Pridi, ljubi prijatel. tvoje plačilo ti je pripravi,eno u; eas je. de svojo krono piejmcš. ki si |o zasluzil". S tem; besedami jc zginila. Ves samostan se je zavzel nad p.elcpo -vitlobo. kise je po meni razlijala. gredo k mnihu in ga vprašajo. u«2 ko.I je ta velika sviti«.ba-> In pove jim. kai naši ljubi Go-pcj v čast in hvalo od otrocjdi nog delal. •«• kako ga Jc sama vzdignila in z njim govorila. \ si skupaj -e zahvalijo na-i ljubi Gospej Marii. iu kmal potem je peljala Matija dušo pobožniga inuiba v veselje nebeško. < Mi."><• na Poljskim rojen od bogatih in imenitnih staršev. Živel je Stanislav že iz pervih let svoje mladosti tako lepo. nedolžno inbogoljubno.de so ga vsi le angelca imenovali. Angelsko čistost serca jc nad vse čednosti nar ie»ij ljubil. (e -e kdo vpričo njega kako nespodobno besedo /mii!. ga je i » toliko mm iH v serce zabolelo, de je v medlevice pade!. Kad.m j«- njegov oce ljudi v gostje povabil. ;ili je sam pv«»-:!' nikai !•. 'aciga ne govorile, de mi moj Stanislav ne omedli. Stanislava, desiravno je se relo tuajhiu bil. ni veselilo ošabno se oblačiti. Igrati it: nemarno pohajkovati mu je studilo; za vse posvetne kra>k"case ui nic maral Pri sv. masi in doma j<- lako lepo poh'evno mm* I i 1. de so bili tudi mlačni k dobrimu spodbujeni. ki slt ^a vidil . Stiruajst let star je prišel na Duna . »le bi sL , jut jezuitih v šolali vsiga dobriga n potrebniga izueil. Zavoljo hudih vojsk so pa dobre iezuitarsk" s,,|r zapcrli in mladeiiči so bili sem ter tje razkropljeni. Moliti "»lanislav t i»«»no1 celo k iiekimti luleranu v stanovanje iii: njegov mlačni brat in njegov posvetni ueenik sjy ga bila k temu primoiala Zal je bibi Stanislavov im v ei stuikaui. «le iako dobriga :«•-varsa zgubili, ker vsi mi .-u sno->"vali akor svetnika. Pri molitvi in v cerkvi ga j«' bilo viditi kasni acgelca . / veseljem mi začudeni so ga njegovi to s~i gle«tali. ' •• t« bilo njegovo lice pres\it|ji uo in duh r II »ga /amakt- « " Sv. Stanislav se pa ludi v hi^i lu'era:iovi ni zapeljali. Tudi je stanovitno lepo /iv«l. / \e-elicm eol I /n se v vsih svojih rečeh pridno učil. Vsak dan jc pt: dveh ali treh mašah bil. K Uozji mizi j«* velikra? pri-tepil iu st,- |e k svelimu Obhajilu s postani ii / gorečo molit« v jo pripravljal. Posvetniga -uma tteciinet ::ih v-selic. crn-inj iu iger ui hotel ne viditi nc s|j^ati. Njegov brat Pavel pa je bil uierzel p «svetin /. bi bil rad. de bi bil ludi njegov brat z ti :,n potegnil iv -< mu ui hotel vdati. ga je sovra/il in /anieeval. cele »rt leta ga je z lepo in z gerdo v hudo zapeljeval: ga v elik.at val. preklinjal iu pretepal: pa ga ni mogel premotiti. Stanislav je hudobijo svojiga brata voljno prenašal, ter mu pohlevno odgovarjal: ...lest lom tako /ivr I. kako r v e m d c It o g u d o p a d e . ali je ' e b i prav. a I i ne". Zraven tega je pa svoj mu brani k>e» ■«■ !«■ mogel, hudo / dobrim povraceval. um je si;iuic«i pometal m obleke siiažil. Ali Pavel je ostal teidovratiii in je svojiga brata zavoljo pravice preganjal. To greh /op« r sv. Kuka . ki prav i llog. de ui lahko odpušen ne na tem. ne na onim -'.» mi Njegov uceuik ,e poreduiga brata v vsim hudim podpiral. To je moglo uedolzuiga inla«len«a «e hujši boleti, in bi :>ilo za njega silno nevarno, ako bi ne bil v čednosti tako dobro utcrjcu. Dražil gaje. rekoč: ^Misliš kalj. dene mi-siiva tudi midva zveličana biti? \'sak stati ima svojo po-seimo rednost; vera sveiniga člov eka mora v sercu zaperla bili; iii pa. ali meniš s tem Kogu dopasti. «le si meni in iiiojimu bratu iiepokorin ?** Taki nadležni posvetni iu laznjivi modrosti je sv. Stanislav nebeško modrost nasproti stavil, in se ti i zmenil ne /.a grajo, ne za prilizovanjc. I>e bi toliko hude skusiijave premagal, je toliko bolj molil in je vsako nedeljo iu praznik k sv. Obhajilu šel. Dopoldne in popoldne je pred šolo sv. Rešuje telo obiskal. Po noči. ko je vedil. de bral in •) Pripravno nlasti za šole in pri spraševanjih . kjer i>t ramore so»- Mtrna razlagat'. ^ r * hi mik spila, jc vstajal in v mcr/.li slanici na tleh kleče po rrle »re goreče molil in premišljeval. Tudi je v čast Marin- Device vsak dan roženkranc molil. ko je nekoliko odražal. S tem si je tako stanovitnost pridobil, de ni bil ža-lo-tin zavoljo terpljenja in preganjanja, ampak se je celo \i*M*lil. zavoljo Je/tis«iviga imena preganjanje terpeti. kakoi apo-telni. tldkai »«■ -li-al. de je sv Karhara posebna pomocmca in de na njen«* prošnjo ne iimerje kmal kdo brez m. za- kiamctilov . »j |o je v posebno varhinj.....Ibral 'l i ga se i»- 'udi kmal preprieal llil je namreč hudo zbolei. N ^ininiii nevarnosti je želel -\ete zakramente prejeli. Ai. za>u»:'je merzliga brata in po^vetuiga ueenika prosil, kti v lu:«i.t-nov i hiši je bilo ie s priti/nost ml sklenjeno, ii: rekla s|t,. dr se ni nevarnosti Top j ie k s\e?i Karbari. - voji vai-liinji. zaupljivo ohemil. ii> jo pouioi i p:«»sil. de l>i zamogt i s\eto Kisnje telo piejeti. Kil je Uslišan. !••» noei iuktrb. kako hi Marijini na->»»eil«» spoluil. tei v .lez«|so\ i» družbo stopil Prosil n* >•« »ued ua Duiiaiti /a sprejeti« . ker mu m« go\i star-i ni-lioili pripustili, ni lil spreiti. Kai u tedaj stotin. «lt i llo/|o razodel« volj« spolni!*' Posvetoval se i« s ojiiii sp' -vednikam. kteii mu je naio«il. d« na; Koga % goreči nn -lit vi za svet piosi K«e jeinljo nai poirehniši otroci: ee je otrok bolj zanemarjen, veči pravico ima do te dobrotne naprave Otroci, ki jih vsaki od sebe suje. tamkej pribežalise najdej««. «1«- bi se oteli. Ilogu in človeški družbi povčrnili. Kako silno zgubljeni de so mnogi tacih mestnih otrok iu kako zmeni v mnogoverstnih hudobijah. slehern ve. kdor le malo skušnje ima. V. e. gosp. N e u vv i r t h v zboru severinske družbe l mal irav med drugim pripoveduje, de je visoka vladija pred nekimi tedni družbi zročila sina nekiga razbojnskiga vojvoda, zastran kteriga se je pa družba že naprej zavarovala, ako bi se pri njeni ne moglo kej opraviti, ker bil je že 15. leto spol-nil. Zares se jc tudi kmalo pokazalo, kakošniga rodu de je. Po noči pobere vse podobe v spavnici. se natihama izmuzne. prekomara visoki zid. it. varnovarhi ali žandarji so ga se le v Keichenau - u zasačili. Drugikrat si je vetlil par rjuh prilastiti, je pri terdo zapertih vertnih vratih šipo ubil in s«- j«- bil blezo na glav«« doli v vert prekucnil. Takrat je bil se le \ Ljubljani zasačen. Pri vsi paznosti namreč večkrat kteri ubegne. zlasti ker naprava nima namena, se tako iditenliti kakor v jetiiišnicah. Mora namreč njene rejence seasama «luhovtia moč priilerževati. \iso pa vselej starši napake svojih otrok krivi. Pred nekim časam jc pripeljal lastni oee Sletniga sina. ki je bil ze večkrat od gosposke strahovan zavolj tatvine, goljufije iu družili inalopridnost. Na vsako opominjanje in svarjenjeje merzlo odgovoril: rSej tako vem. »le bom ua vislicah umeri4*. — 12letna hči prav spoštovane »lerzine je bila od brezvestne hišne tako spačena. de je starše okradla in s hišno pobegnila. Se le čez nekaj dni jo je policija zopet ua Dunaj pripeljala — edino hčer nezmerno prezaljenih staršev. Naprava jo prevzame in v 15 mescih jo staršem popolnama poboljšano zopet zroči. Se zdaj una hči nar rajši to napravo obiskuje, kjer je bila njena ilitsa rešena in njenim starscm zopet mir povernjeii. Knako je bilo vsih skupaj sprejetih lbt» fantičev in 65 deklic, od kar je naprava v življenji, iu razun le nekterih so bili vsi «iteti ua »Itisi in na telesu. Potrebna pa je silna skerb in delavnost z njimi in vsaka priložnost se mora porabiti, de »i1 njih serce obdeluje. To prelepo delo usmiljenja je v idila pobožna vdova T c i e z i j a II u b c r v Altlerchcnfcld - u . in je temu »Iruštv u za zanemarjen«- deklice svojo liiš»i zročila. Odrejo oprav -Ijaio šolske sestre z velikim trudam in bogoljubnostjo. Tako se veliko otrok ostane v ti bogoljubtii in ljudoljubni napravi, kakorsiia hi bila potrebna tudi v Ljubljani in se marsikje «lrugei. Ogled po Slovenskim. I/. Ljubljane. Ouacstinncs p r o cnncursu pt-i o c h i a I i m e n s e M a j o IH5H. K \ t h c o I o g i a p a s I o r a I i: 1. Ali so dokazi v pridigali potrebni? ««d kod naj se jemljo 2. Ali se sv. poslednje olje sine dati samomorilcu, ki sicei se živi. pa se ne zave? H. Titiis confitctur. se ante contractum matrimonium earnalitei cognov issc uxoris suae amilani, <|uin delicluin hoc deteetum fucrit. nec Titus tempore ineundi inatrimouii illud pameho suo revelaverit. Ouaeritur. au validum sil matri-inoiiiuni inter Tituin el suani uxorem? el quid Confessario iu praedieto času facicndum? J. Pavšler. K x t h e o I o g i a morali: I. O u i d »latur diseriminis inter peccatum mali t i ae et i n f i i ni i t a t i s . et quando etiam alterum evadit lethale? 2. Probctur. nuni fhristus verbis illis apud Matthaeum (23. 15.) ouincni proselv tisniiim ( seu studium religionis di-latandac) voluerit absolutc interdicere. uti id haeretici ex verbis illis contra calholicos eolligere volunt. ."». Mili«! sit calumnia. el cur absolutc illicita, osten-»latur. Dr. Leonardus Klofutar. K x l b e o I o g i a d o g m a t i c a: 1. h.vponalur doctrina catholica. »piae docetur verbis sv m bo I i: ..Cnitas in trinitate et trinitas in uuitate ado-ratidau. 2 yui«l docet Kcclcsia »le tentalionibus diabolicis? 3. Kxplicetur. iiiilulgcntias esse salutares. Zavašnik P r o p a r a p h r a s i b i b I i c a: I. Kial paraphrasis ex evangelio s. Matthaei capitis 12.. et ijuidein a v. 31—37.* inclusive. 2. Paraphrastico modo proponatur capui 2. epistolae ad Komanos. a v. 11 — 1H. inclusive. Dr. I.eonardus Klofutar. En jure e c c 1 e h i a s t i c o: !. (Juae sunt oflicia parochorum? 2. (juomodo Kcclesia exsecratur et polluitur? Au pol-luta Kcclesia polluuntur etiam altaria fiza et portatilia ac contiguum coemeterium? — ct vice versa: On polluto coe-meterio etiam Kcclesia polluta sit censenda? An Kcclesia polluta esset censenda et recnnciliatione indigcrct. si ejus pollutio soli confessario essei eognita9 3. (Juaenam criinina. t|uibusque couditiouibus adjunetiš inatrimonium irrilum faciunt? Ono jure ct quam ob cau-sam seu rationem impediinentum boc introduetum estv (Jeorgius Volz C a t e c h es i s : (Id pokoršine otrok do staršev. J. Pavšler T b e m a c o n c ioni s. \aj sc osnuje pridiga v dveh delih po reku: rProsite, in bote prejeli-1. Jan. It». 24. Vpeljava naj se izdela, drugo pa osnuje. J. Pavšler. Iz Išitrije. Pcrvi dan Marijniga mesca pridem po svojim pozvanji v Koper zjutraj ob 4 !,. in se naravnost podam k cerkvi čč. 00. frančiškanov, ki jo najdem odperlo. Pozdravim sv. Ilešnje telo. in vidim de se pobožne duše že spovedujejo. Pripravim se. de bi Bogu opravil nekervavo daritev sv. maše. in cerkovnik mi reče. ako hočem iti k altarju Matere Božje. Vprašam ga. morebiti imate pri v a* ta mesec opravilo v čast prečiste Marije Device? Da. da. — mi odgovori, iu vidil sini. hvala Bogu! to leto pervi-krat, kar sim dozdaj le bral in slišal od šmariiic. Vdelezil sim se jih. kadar koli mi je bilo mogoče, v frančiškanski cerkvi. Zvečer se tukaj opravljajo nekoliko pred zdravo Marijo: mašnik spoje primerno molitev, potem zapojo vsak dan kaj tiziga od Matere Božje ua koru: na to je premišljevanje z branjem v laškim jeziku.*) potem se pojii litanijc. se kaj moli. iu ua zadnje še kaj zapoje od Matere Božje. V tej cerkvi imajo to pobožuost še le drugo leto. in vidi se. de ljudem močno dopade. Taka pobožuost se obhaja vsak dan. nekaj prej kakor pri frančiškanih. v mestni podružnici sv. Blaža, kamor hodijo v. č. gg. korarji in drugi gg. duhovni stolne cerkve, šmarnice opravljat. Tudi v tej cerkvi, kakor pri čč. OO. frančiškanih, sim sam vidil in slišal, kako se nežne roke mnogih gospa in gospodinj trudijo, de velike šope iimogoverstuih cvetlic pošiljajo za altar tiste prečiste in presvete Kraljice, od ktere veljajo besede sv. pisma: K g o f I o s c a m p i. et I i I i u m c o u v a I-lium. ego mater pulehrae dileetionis. Tretji kraj kjer se Devica Marija ta mesec očitno časti, sim vidil v normalnih šolali. V veliki sobi je lep s cvetlicami ozališan altar. in tam se vsak dan moli sv. rožeukrauc. in druge molitve se opravljajo. Od 3.—9. t. m. so bile v jetnišnici koperski duhovne vaje za jetnike in tudi njih velikonočna spoved. Vodili so omenjene vaje za Talijanc. kterih je '»00. č. O. Janez Benedikt. prednik kapucinskiga hospica \ Terstu: za Slovane, večidel Dalmatine, kterih je nad 300. c. O. Vilhelm. vi-kari pazinskiga frančiškanskiga samostana. Vsak dan so hile 4 pridige, namreč 2 za Talijanc. 2 za Slovane, en dan je bila še ena od več. ker so Slovenci, kterih bo blizo tO. prosili krajuske pridige, ktero jim je za Dalmatine od-iočeni pridigar tudi imel. Za \sak oddelik je bila vsak dan sv. maša. popoldne litanije in sv rožeukrauc. Pervi dati duhovnih vaj sta imela oba pridigarja pete maši z leviti. pri kterih smo s\. Duha na pomoč poklicali: po vsak masi je sledila pridiga. iu pervo popoldne se je že spovedovat V kopru se po laško pridigova. od nekaj let seru pa tudi pri podružnici v predmestji v cerkvi pri kristusu fal Cristo) po modri zapovedi našiga Milost, ^osp. škola. po krajnsko vsako nedeljo in praznik ob C. zjutraj, ktere lepe pobožnosti sim se tudi sam vdelezil v praznik vnehohoda Kristusovima začelo. Pomagali >« spovedovati razun omenjenih 2 »iranskih patrov, in 2 gg. duhovnov v jetnišnici. še 2 patra frančiškana. 2 kapucina. in včasi gg. kaplani velike cerkve. Nar ginljivši sta bila gotovo zadnja 2 dneva: prišli so bili namreč petik zvečer ob h. nas Milostni gospod terzaško-koperski škof Jernej. Odločili so bili predzadnji in zadnji dan za občinsko sv. Obhajilo. Imeli »o zu Slovani v saboto ob 8.. potem ko so Milostni gospod in skol «prcml|eni od v. č. gosp. koperskiga prosla in drugih gg duhovnov v cerkev prišli, in so nar pred za sv. Oldiatilo primerno pridigo imeli, potem so masevali iu |ih obhajali. Po zahvalnim nagovoru svojiga pridigarja so jrtuiki st- pri • šI ludi zadnji lian. namreč ."». nedeljo po veliki uoci za Talijanc. V nedeljo -o Mil. >kof se 43 jetnikov in I čuvaja birmah: eden bolnikov (e bil v bolnišnici na postelji hirman. Znali je bilo de s« hilt prav ginjeni jetniki, koso v idili visjiga pastirja zedinicnih skofi| teržaške in koperske. ki s« prišli, kakoi sta tudi pridigarja omenila, pogledat jeiuike, kleri so tuili del njih čede. m so jim želeli sami podelili angelski krtih, in nekteie tinM po zakramentu sv. poterjeuja v sv. veri okreptaii. V nedeljo je bilo odločeno. sv. \aje sklenili Ub J popoldne je bila zahvalna pridiga /.a Slovane: ob :t. za Talijanc. v cerkvi: ob 4. pa mi se vsj jetniki v velikim dvoru zbrali. Misijonskiiiiu križu, kteriga so čč. OH. lezuiii leta 185.*» postavili, nasprot je bil lep altar napravIjen: ob vsaki strani altarja so bili jetniki postavljeni iu v sredi v kleca-lih bolniki, kteri so mili zmiraj prosili, de naj bi k pridigam hotlili. iu za njimi euvaji brez piisk . brez v-asigavo-jaškiga orodja. Ob I. pridejo Milostni gospod in -kot. s»-podajo od mnogočastitiga gospoda prosta, gg. duhovnov in inuihov obdani v cerkev, vzamejo sv Hešnjc telo in med petjem Pauge I i n g u a pridejo v veliki dvoi: tam zapojo Te De um lati da mu s. iu pevci jetniki, po mrslniiit 1 glasbinini učeniku dobro izurjeni, so napredovali: potem jc bil blagoslov s sv. Itcšnjiiii telesam. Tako je bila končana lepa in zares ginljiva slovesnost teli duhovnih vaj. Zadnja dva dni sta bila tudi pričujoča v cesarski obleki, gospod kaiitouski predstojnik ali preloi . iu go-pod in-pcktoi. Drogi gg. častniki jetnišnice -o bili zmiraj v cerkvi iu zadnji dan so pri proeesii 1 zmed mili nebo nosili. Bog. nebeški Oce blagoslovi skerh in trud Milosfniga gospuda in -kola. po-bozniga in vljudniga lavuitelja |iiii-nicc. gosp. Kridrili - a. in vse druge duhovne in tieduhovne. kteri mi kaj pomogli. de so se te duhovne vaic za jeiuike. tuili nase brate v Kristusu. v lepim redu pričele iu končale. Pristavim se. de so t ml i čuvaji, kterih je UNI. vsi se spovedali. za tem. ko so jim gosp. inšpektor in drugi častniki z lepim zglcdam pol pokazali. V praznik Krislusoviga vnehohoda so Mib>sil|ivi -kof blagoslovili častne pontifikalne znamnja in v. c. gosp. prosta Stradi-a v Kopru z njimi vmestili. Bilo je natl 1.000 pobožnih v cerkvi. Narprej so Njih milost ob «.i 1 . brali tiho -v. mašo. potem jc bilo blagoslovljenjc iu velika ma-a. ncla od gosp. prosta ..iu pontificalihu*" : po končani sv. ma-i so sc Nj. Milost spremljani o«l 2 korarjev in mnogo družili gg. duhovnov, na lečo podali ter so / moj-trrsko zgovornostjo pridigovali. kako nam v se vesele in zalo-lnc prigod b t na-siga življenja morajo kazati, de nismo za la svet. temveč za nebesa vstvarjeni: potem so podelili apostoljski blagoslov s popolnim odpustikam. iz Kima za ta dan podeljeni, in sklenili so poboznost •/. zahvalim pesmijo. Vsa pobožuost je terpela 3 1 .. ure. Ilog z Vami! Jože iz Pazna. S Krana. I"». vel. travna. Za občino v Bergodn je bil 22. mal. travna prav veselili slovesni dau: vložt ?t bil namreč vklatlni kamen za novo cerkev. Dvauai-t duhovnov je bilo pričujočih pri tem lepim opravilu. it. med njimi dva dekana, iz Kast ve in Jclšan. Visokočastiti gosp. dekan iz Jclšan .so kamen blagoslovili iu ua to je bila velika sv maša s primernim cerkvenim ogovoram. Omiotna občina. 80O duš. jc zmed nar ubožniših na Krasu, in jc skoraj vsako leto z nadlogami obiskovana. L. 1855 je njih 91 za kolero in druzimi boleznimi umerlo; lani je toča 22. tnal. serpana vso žetev vzela. Torej je za njo veliko tolažilo lepi dar Njii veličanstev Ferdinanda in Marije Ane. ki sta za lozji izdelavo cerkve 500 gold. dobrotno podelila. I'panje je zdaj, de bo cerkev . posvečena Marii Devici ne-•tinadežaniga spočetja, do 8. grudna t. I. blagoslovljena, poki ita in morebiti dodelana, ako Bog skerbuimu v. č. gosp. iajinoštru .lož. V ode-tu ljubo zdravje ohrani. V* tolažilo naše svete vere se mora reci. de se je v malo litih v tih sicer pustih krajih veliko storilo za Božjo čast. Pred malo leti ste v Voloski in Klani novi cerkvi zidani, lani pa so za nji prišli novi znoiiovi iz ljubljanske zvouarnice. Pred dvema letaina je bilo v Kukavacu napravljeno pokopali>c. v l.ovuečiču. dobre pol ure od Berguda. \ kaslvanski turi. pa je bila zidana cerkev in oskcrbljena /. zvonovi in /. \simi potrebnimi cerkvenimi rečmi, in od lanskiga «u>ca imajo tainkej svojiga duhovna. Tudi pri sv. .Malii. v (ari Rastvi. delajo pripravo za novo cerkev. .Vt Krki. 2 1. majnika. - - Minul nam je spet zadnji v.-liki praznik. Binko-ti. Pač vesel jc in veličastin v duhovnim pomenu, kei tu Cerkev prav za prav obhaja svojo vstavo po sv. Duhu. ki ostane pri nji s svojimi darovi do k«iica svetsi. pa »udi pri tistih kristjanih, ki Očetu Zanj j iosijo. Tudi narava je zdaj v svojim naj lepšim cvetu, in ; i.velictije to duhovno obhajan/,- l.cpo se tedaj tudi s tem strinja birma, ki se v tem času. ali pred ali potlej • h. — Tukaj |e bila ze unidan. iu je terpela I dni. Bir-i. aneov . to je. v veri poterjenih je bilo 2870. Pervi dal* pred sv. zakrauieutam so prcc. škof sami govorili v her-\ tskim jeziku od s\. birme: kako jc postavljena, kako je p itrchna za zvelii anje in s kakosiiim sercam se mora preti li. — Zadnjic ste bile 2 u s m i I j e n i sest r i semkaj prišle ii gledat. kako bi zamogle iismiljenicc bolnišnico prevzeti. . esini glavarji >n ju z veseljem sprejeli, in tako je upati. «• bodo kmali tudi tu svoje lio/je delo pričele. Se bi bilo ». i/.receue koristi ..rokodelsko društvo", od kteriga tukaj še n.- ne vedo. I.aliko se vidi in sliši. kako še ziniraj po-n agaci in rokodelci svoj ..p I a v m o ii t a g" obhajajo in si ~ doli vse druge -lare reci ukljub premembam časa ohraniti j> i/.adevajo. Ile bi še jim pat* enkrat po kom boljši dnevi zaznali! Od Mari|iie pohoznosti tudi tukaj ni nic slišati. \a It i -aiu je bilo v binkostuo saboto in nedeljo veliko romar-i« v i/, hli/.iijih m daljnih krajev , posebno iz Krajnskiga. Hočevarjev ta cas naj vec pride. Bog! II. Y telz ieh. 11 Cclo\ca pise ..Prijatcl" Ne I" samo po našim in« slu. tudi po trii de/.eli »c govori: Cujtc. kaj se je v ( lovcu godilo! .".i. mul. uav. t. I. zvever sc neka po cc-iioi mestu š|abo sloveea vdova v cerkev glavne mestne fare po nline in rez n o- /.apreti da. Po not i prelepo potlolot Mati. si-tlem /alooi na nekim stranskim altarji vsili dragoceno-! oropa. Kavno tako tu stranske aliarje odkrije, bele polite vzame in altai.e s>„.| skelimo zageine. Slednjič še z neke siaive .leziiš \ jeei - -reberno verižico, ki je Bo/.jihiii zvelitariu okoli viaiu iu te/, per-i visela, tako ua všu mu«- potegne, de na tri kosi e sterga. Opravili je imela skoraj t elo ime: „/e je svitati jelo. ko sim svoje delo koi.eala". je sama rekla. Nekaj oropanih reči poskrije v inOrije. nekai pa ua vereico naniza iu okoli ledij obesi. Tako je delo dokom ala iu se v nek mal stolič zraven oropane podobe žalost n«- Device Marije v sede. hoče moliti, pa. kakor sama pravi, ne more. Ona pripoveduje, de je potem naenkrat v eerk vi tako strasiio /airesiiilo. kakor de bi bil kdo kake šiolue duriee ua v«o mor zaloputnil: na to j» je gio/a m ntraliMia obsia m se je zgru« la. Sirota ua noge ne m«*re. in noge ji tlo cisliga otlpovedalc. Se le po osmi uri zjutraj so jo našli v stoliču na tleh vso sključeno. Ko cerkovnik pride, ga za Božjo voljo prosi, naj jo s tega strašniga mesta spravi. Vlekli so jo v žagrad. ji oropane reči odvzeli in potem v bolnišnico odnesli. Tukaj sojo ozdravljali kakih 8—9 dni, česar pa ni bilo toliko treba, ker je sicer popolnama zdrava, le same noge >o ji 2—3 dni odpovedovale. Kako se je mar to zgodilo? Dozdeva se nam, de jc tukaj perst Božji. Iz \eapcllia jc nekdo nekomu iz Marijne družbe zastran tir. Kn o b I e h e r j e ve smerti tole pisal: Desiravno sim že od začetka in zlasti zdaj proti koncu dvomil nad ozdravljenjem apostoljskiga provikarja. meje vender naznanilo njegove smerti prehitelo in pretreslo. Jest in slehern je mislil, de je še deleč. V bolezni je živel in skerbel le samo za misijon. Iz previdnosti je dal v bolezni po O. predniku bosih avgušlineov natanko naznanilo od misijona. in od misijonarjev spisati, de naj se tlo propagande pošlje, ako v \eapclnu umerje. in bo ona stan tega misijona natanko poznala ter za naslednika poskerbela. O. prednik ko moj nekdanji učenec namreč tudi nemško govori. Poslednjo noč je rekel bolnik, z britko martro v roci. tle je pripravljen Bogu življenje darovati, ako je Njegova volja, de ga s tega sveta pokliče. Zraven tega je svoj sklep obnovil, tle hoče vse svoje življenje niisijoiiu in spreobernjcuju zamureov darovati, ako bi še dalje živel. Prednik in drugi pričujoči muihi so bili tlo solz ginjeni. Naslednje jutro je čutil. tle se konec bliža. Hotel je ua goli zemlji smerti pričakovati. Spovednik pa lega ni privolil. Torej se pokoren vda. Ob II. dopoldne ga jc Gospod k sebi poklical (13. mal. trav.") Drugi dan je bil v rake ondotnih mnihov položen. Spumin smerti• *J Bo prišla ena ura mor'liit' še nieoj . Nobedin tovaršev ne pojde /. inanoj. Bjo prišli tovarši. na pare me djal': Zastonj bodo Marši po ineni jokal'. Naenkrat odnesli b'jn moje telo. In hitro zagrehli me v cerno zemljo. .So oce in mati me učili lepo. Pa nisim nič maral. porajtal na to. Sim pridige >lisal. zatisnil &»-rce. |.c piškal na pisal, iu spolnil želje. Po smerti bom gorel v nesrečnim plamen . ker nisim dozorel za rajski namen. k' bil vedil. kako je v nebo-ih lepo. Bii delal pokoro do kon<*a ojstro I.. I). lukej. ljubi bravcc. imaš drobtiuico. skoraj pozabljeno. To pesem sim slišal v otročjih letih doma peti. pa tudi pozneje drugot. kar priča, de je bila zlo razširjena po naši domovini. More biti nekje iz poprejšiijiga stoletja, kadar še pevei (kakor sploh pri pesmih iz naroda i niso toliko na pevsko mero gledali, iu so le s stevilam zlogov zadovoljili bili. Kaze pa. tle je bila za malopridne ponočnjake zložena, tle In jo peli. in v spominu smerti otl vasovanja jeujali. i Take lepe in spodbudljive pesmi iz naroda naj se zapisujejo in ohranijo: tistih zaljubljenih pa ne more uobedin z dobro vestjo v nalis dajati: take naj se pozabijo. Vr.J Kar tiče pevsko mero. je bilo ze zgorej rečeno, tle niso veliko po nji pra-ali. iu viiauia oblika in gladki tek jim ui bil toliko mar. kolikor pripovedka iu beseda, s ktero so hotli serce zbuditi in navdihniti, kar bi moglo vedno tako biti. ker ta. ki se v vozu pelje je glava, lic voz še tako lepo zdelali. Zdi se mi. de je ta pesem * pravim slovenskim duhu zložena, ker zlagar ima le eno reč pred očmi. ki jo hoče ljudem povedati, iu v razumni besedi in zlogu; ne kakor uckleri menijo, de je lo slovensko, de besede kakor latinee •» c £i*sp. Ujm I.. Doli nar m« nam nekaj narodov nih pt><.o poslali. (med kienh s« dane?- ■•točno « opombo vred razgla- na križem postavljajo, de jih je prav težko tuneli. koliko težji še le skrito lepoto petja iskati in jo najti. Ta pesem je le dveverstna, toraj kratka, lahka v spominu ohraniti, in tudi grede ali med delam peti. Tudi napevi enacih pesem so slovenski, dvojoglasni, mili, priserčni, se malo spreminjajo. in se zadnji del po dvakrat vzame. Želeti je. de hi kdo, koinur je Bog tacih darov dal, v takim slovenskim duhu kako pametno iu čedno pesmico zložil: hi morebiti slovenskimu ljudstvu vstregel. Naj tukaj pristavim še željo zavolj osem in šestdesetih svojih svetih pesem, ki je sicer veliko Božjiga duha. malo pa slovenskiga v njih. Želeti je, de bi se jih kdo lotil in jih prenaredil. kdor je od Boga take darove prejel. Ko bi kdo meni djal. jih prevzeti v prenaredbo . moram spoznati, de nisim za to. ne le zavoljo slabosti pogleda, temuč spoznam težavo taciga dela. Prenarejavec mora pred vsim Božjiga duha spoznati in ohraniti, de pesmi ne bodo sla-beji: členice (Geschlechtsvvorter) odpraviti, kar je moč: germaiiizme spodbiti, stopov se po napevih deržati, kar bi mogel, tudi odrezke ohraniti, kakoršni so zdaj. Mora tudi v muziki vsaj nekoliko zurjen biti. de bo vidil. kako gre pesem po narejenih napevih, ki so pri mojih 68 pesmih privezani, in so samo enoglasni za prim, kakor pravimo, in so vender prijetni s sopranovim ključem. Tako bi se ta stari zaklad cerkveniga petja prihranil in v duhovni prid porabil. Morebiti bi jih gosp. Peter Hicingcr blagovolil prevzeti: bil bi ta tako pridni delavec temu težavnimu delu kos. de bi ga doveršil. IL Razgled po kersanskhn svetu. Njih c. k. apostoljsko veličanstvo so skoz 5 let po 2.000 letnih gold. privolili za popravo stare stolne cerkve v Trie nt u. — V Zagrebu je bil 6. t. m. keršen oOletni Sam ve I Sulc, iz judovske vere; tri dni pozneje pa se je pokatoličil Henrik Deckerd, krojaški družnik, po rodu protestant iz Hessen - Kasselna. — Bratovšina ss. Cirila in Metoda šteje v škofii Line 2.000 bratov in sester in se je vnovič jela močno razširjati. — V Lincu napravi ja jo sprej-iniše za rokodelske družnike (Gesellenhospic). kamor bodo popotni rokodelci. ki so družbini udje. spodobno sprejemaui: pa tudi taki. ki po prestani bolezni še ne morejo delati. — Nezedinjena greška občina Bojan j v Bukovi ni seje pred kratkim po premaganih mnozih zaderžkih s katoliško Cerkevjo sklenila, 1.000 duš ob enim dnevu. -- 16. t. m. je bil v Benedkah slovesno sprejet novi ondotui patrijarh. v. č. gosp. R a in a z z o t i. — V Augsburgu je 25. mal. travna v stolni cerkvi neki pridin vojak prestopil v naročje katoliške Cerkve; v Oberhauseu-u pa tudi neka pridna keršenica, ki je 45 let pri neki katoliški deržini služila.— V Eisleben-u. kjer je bil Luter rojen, so začeli katoliško cerkev zidati. — V Rimu je bilo od I. 1849 toliko eerkev in s tolikimi stroški popravljenih, de je sterineti. Za novo baziliko sv. Pavla se izdaja vsako leto 50.000 škudov (tolarjev), in imenovanih je verh tega čez 20 cerkev, ki so bile več ali manj obnovljene. Za cerkev sv. Janeza v l.ateranu so sv. Oče dali 30.000 škudov. Za cerkev sv. Hieronima pri ilirskim vstavu je izdanih 20.000 škudov od dobrotnikov iz južne llirje. Za dominikansko cerkev se je iztrosilo 120.000, za avguštinsko 40.000. za šen - klavško 58.000 škudov. in tako za druge silo veliko. Cerkvi pri sv. stopnicah | štengah) in sv. Neže ste bili zgoli na papeževe stroške popravljeni, ki so ji tudi s cerkvenimi napravami obdarovali. Kim zida zraven tega tudi nove cerkve, kakor, francosko semenise. gotiško cerkev pri ligvoijauih. — Na Angleškim sta se v katoliško Cerkev vernila. čast. Rohert U ilson. učetiik iz Krighion-a ( Kraji na). poprej tajnik šetiklavške kolegije v Sornhamu. in čast. Hubert /.I. B u r g h bakalaureus kolegije sv. Trojice v Hublinu . poprej vojni duhoven v Krimu. Spanj* k i do-hodar-ki rninistet »e 26 u m. derzavnikam naMvet podal. po kterim naj se cerkvi iu duhovstvu pograbljene dobra zopet povernejo: kar je že prodauiga. naj se pa oškodova. Skupni znesek, ki se ima cerkvi povemiti. znese okrog 300 milijonov goldinarjev. Kraljica Izabela je bila namreč 1. vel. trav. 1855 prisiljena v tisto roparsko postavo privoliti; ko je bila sila nehala. je svoje privoljenje kakor izsiljeno preklicala in se je od tistihmal vsiga zderzala. kar hi bilo terditev te postave naznanovalo. Ko je bila Odonellova serčnost v mal. serpanu 1856 puiit poderla. je kraljica v zadovoljenje pravice iu v spravo s tako globoko prczaljcnini sv. Očetam zapovedala. de naj se ta reč poravna. — V Met h en-u je vdova Nicbler KOOO gold. zapustila s poslednjo voljo skolijski mladciisnici ali malimu semenišu. — Pri Staru bergu na Monakovskim ie veliki petik mlinsko kolo nekiniu mlinarskiinu hlapcu glavo »-terlo. To se je takole godilo. Hlapec je čez dan delal m zvečer ob L je bil zopet v mlin namenjen. Njegov gospodar pa mu reče: „Nehaj zdaj delati in pojdi v cerkev molit!" Illapcon odgovori: ..Je že prav — molitev pu-tim starim babam**, in gre v mlin. Ni pa se bilo minute easa ko mlinar zasliši rozlauje v svojim mlinu: urno tecc.in najde svojiga hlapca n sterto glavo! — Komu neki tisti prederznezi molitev pu-šajo. ki poleti tako radi zunaj cerkve postajajo iu posedajo, ko je v cerkvi pridiga, nauk in Božja služba. Ostudni, gerdi. nesramni, neobčutljivi nehvalezniki ljube darove lložje vživajo dan na dan: in zdaj ko so dolžni Boga zanje hvaliti, ga pa tako neusmiljeno žalijo! — N a Francoski m v „S. Michel de frigolet" bo O. Kdmund obnovil p remon str antenski red in je od sv. Očeta že dobil privoljenje, tudi delo je po slovesni Božji službi že pričeto. Iz Sirije se lepe reči slišijo, de se povsod med armcuci zmiraj bolj kaže nagnjenje, se s katoliško Cerkevjo zediniti Zastran spreobernjenja nezedinjeniga armenskiga škofa Niklas - a v Alepu pravi pismo od ondot. de se je v dan .Marijniga očiševanja ravno pred Božjo službo s 300 derzinaini. s celo svojo občino, odpovedal razkolriištvu. ter je očitno prestopil v katoliško Cerkev. Kar **e je v Alepu zgodilo, je jelo buditi tudi sosednje mesta. Amptah. Antiohija. Marahia in Beilon so poslale poročnikov d«« varha lložjiga groba v Jeruzalem in so prosili duhovnov, de bi jih učili iu zopet v naročje katoliške Cerkve pripeljali. Marahia sama je poslala dve prošnji, na kterih je bilo nad 50 der-žin podpisanih. V okrajni Karfout se je vee vasi poka-toličilo. iu vikši in pervak carjigrajski jim je dosihmal 6 inašnikov poslal. — V Monako v je prišlo iz Indije pismo apostoljskiga misijonarja t). Raf. šehtel-na. v kterim misijonar popisuje, kako so po vojski mesta, vasi in polja razdjaue. in ljudje brez strehe in brez živeža: nar bolj mi-tovanja vredni pa so otroci. Osirotenci hodijo po vsih cc-stah in ulicah ua trume, in nikogar nimajo, de bi se jih usmilil, ali jim le za malo časa lakoto utolazil. Tako jih mora ali vsiga hudiga konec biti. ali bodo pa tatov i. de si življenje ohranijo. ..Oh. koliko tacih revnih stvari sini z lastnimi očmi vidil!" pravi misijonar. ..Koliko mater mi je ponujalo sv ojiga dojenca ubozcika. rekoe: Vzemi moje dete. iu stori z njim. kar ti je drago, ne morem ga več preživiti". Neka mati mu j • hotla za nekai manj kot ."» kr. svojiga otroka prodati, de bi »aj za en dan ziveza si kupila. rO ubogi otroci!" piše dalje misijonar. -O de bi mogel vse k sebi vzeti! Ali ker nikakor ne premorem pouiockov . sim zamogel le par tih sirotljejev sprejeti. A k« bi jih imel kam spraviti iu mogel preživiti. se daiisijih lahko 200 ali 300 dobim. Ali bodi Bogu položeno de komaj -am sebe ohranim!** Ko je parski kralj Ludovik lo pismo bral. je ukazal pri ti priči misijonarju I0OO gold. poslati. — I/, tega pisma, iu se bolj i/, naznanil iz Kitajskiga se vidi. kako res velike dobrote dela bratovšina ti * m il j eni g a Je/, u-ka ali sv. Iletinstva. -ktere prihodki se toliko ta v/en t ubo/.ih otrmiccv irtmr m kersti. ktere -larsi *ieer zaverzei« ali pa precej končaj«*, ker jih nimajo s čim prerediti. Po naznanilih iz I n d K i l a j s k i g a je bilo menca vinotoka ^oktob.) na tergu Kako. poglavitnim mestu v Tonkingu, II katoličanov umorjenih . ki so bili i/. na| imenitnejih deželinih deržin. V okrajni Hoeang e na ilnigo stran oberne. ,,a opri -pi Tak« dela tudi grelnik z zaspano \oljo: zbudi ga \esi. pridiga, narla smeri njegov iga blizii|iga. in pravi; v sabolo. v nedeljo pojdem k spovedi. Tode tiste sabote. tmtr HideljC n«re biti. Ako -i v lakim stanu, kristjan, iu ,„Mr. pogubili. -e mora- derzati pra\ila: Kar se mora I o r 11 i. naj se »ion -«• da n »i. i n n e še I e j u t r i. \led -tevilam neumnih devir (e. kdor se predersne. tudi le riio samo n«e * -meiiiiim grehu spal iti. Taki človek pa ni le samo neumne/ -am za-e. lemue on dela tudi hudobno. ko pokoro odlaga. 1.1 Kako p r edema o je reči: poznejši. * »tarosii 1...... Bogu služil, ko Bog zapoveduje vse dni svojiga aivljema \ njegovi službi preživeti! 2.) Kako lermasta slepota je. de grešnik svojiga naj revnišiga stanu note ne -poznati, ne zapustiti! Man s mu gori hiša. in on reče: jutri bom gasil. 3.| Ti peklenska nesramnost, ti! Bog ti ponuja danes odpusenje. in ti rečeš: Bom že rez leto v i d i I. kaj bom storil. Tako ti tedaj ceniš Itožje pr»jatel>t\o'* Tako malo se bojiš Njegove jeze. I.) Svetu, mesu. hudobi daješ pšenico. Bogu pleve in otrobi pustiš! ker boljši leta odločiš za greh in misliš piškavo starost samo Bogu darovati! Sram te bodi. zanikernež!! 5.) Pogubljenja vredna lenoba je. cele mesce, leta brez vsiga prida za dušo zapravljati! Kdo ti bo to strašno zgubo po-vernil. lenuh? — Premaga svojo leno voljo, vzdigni se, in pojili pokoro delat, kjer si upa- nar zanesljivši in nar pred na pravo pot priti. ( D. si.) Predpevi od Marije MMeviee. (Iz latinskiga). Od ad\enta do svečnice. Zveličarjeva Mati sveta. Si vrata v nebu vedno šteta: \a morji svetiš kot danica. Nam hodi v padcih pomocnira. Si rudno Stvarnika rodila. Devica pred in pot!ej bila; '/. nebe> prejela >i češenje. Nam milo sprosi odpušenje. Od svečilicc do velike noči. Slav* leb nebes Kraljica. tngclov Zapovednica; llvala tebi. rajske vrata. kode. rajska kraljica, aleluja; (■o*pod . ki -i mu Porodnica, aleluja. Je v -tal . koi je djal. On resnica, aleluja. Boja za prosi. Ilevica! Aleluja. Od »v. Trojiee do adventa. Češena si. kraljica li. Cešcna. Mati milosti: Življenje nase. up. sladkost! V le klice ubogi Kvin rod. Zdihuje v te, jokaje tod. V dolini mnogih solz. britkost 0j . pomočnica naša ti. Oberni milostne oci. In nam pokaži Je/.usa. Pokaži sad svoj prečešen. ko revni ca> bo iztečen. Devica mila. -ladka vsa! MMroMne. Kaj je slove/, m i m e učenih inoz Hicinger. pisarjev, pesnikov in druzih pisavco\ in pisacev . ki se toliko ponašajo s svojim peresam. ako pa so imeli umazan gobec in umazano pero! Bilo je pri vsih narodih zadosti mož. ki jc njih ime obilno hrumelo. So peli in pisali eedno in umazano. so hvalili iu pikali svojiga bliznjiga. kakor jc naletelo: tudi svetostim niso vselej prizanesli. Iu kje so zdaj? — Kak dobiček vživajo skoz celo večnost od tega. kar so pregreš-uiga zapustili? Koliko jim pomaga njih pero. kar je napčni-ga pisalo, unkraj groba? Jim mar hvala posvetnih ljudi njih terpljenje zmanjšuje, ako se v peklu znajdejo? Ne rečem, ee tudi marsikdo, ki jih posnema, marsikterikrat ne pomisli: ^kaj se ve. kako je z dušo tega in tega? Na njegovim mestu bi vender le ne hotel biti, desiravno mi diši njegov slovez v ustih posvetnjakov. Kako častitljiva, kako prijetna, kako visoka, kako priscrcna. kako mirna, zveličavna, zares neumerljiva pa jc slava pobožnih, v resnici dobrih in koristnih učenikov in pisavcov!" tjuidquid agis. prudenter agas. c t respice finem. Odgovori pri Mjavreianshih Utanijah. Božični čas. O Marija. Mati mila. Prosi, prosi ti za nas; Jezusu si mati bila. Prosi. prosi ti za nas! Postni čas. O Marija! Mati žalostna si bila. Prosi, prosi ti za nas! Velikonočni čas. O Marija! Sin je vstal. vesela bila. Prosi, prosi ti za nas! Vnebohodiii praznik. O Marija! Sin je v raj šel. z njim si bila. Prosi. prosi ti za nas. Binkostne praznike. O Marija! Svet'ga Duha s polna bila. Prosi, prosi ti za nas! Hicinger. Pogovori z gg. dopisovavci. G. J. iz KI.: Bodo še več; Bog plačaj! — G. G. v T.: Prejeli bukve: lepa hvala! — V. O. V.: Jako verlo, de nas ne pozabite; hvala tudi od /amureov. — G. K.: Ste že pridni. JMM darovi. /a afr ikanski misij on: Neki dobrotnik iz Pazna 1 gold. Za misijon gosp. Olivieri-a: Dobrotna keršenica 15 gold. — Marija Kanja t gold. Odgovorni vrednik: Loka JcrdD — Založnik: Joief Bl&ZIlik