Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 413193 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina DOBRI SOSEDJE PRED KONCEM V BERLINU VISITARA MAR DEL PLATA EL PRESIDENTE DE LA NACION Nedavno sem slišal pogovor o naših ljudeh, ki žive daleč od Buenos Airesa. Kar dobro da jim gre in čudovito edini in prijatelji so med seboj. Vsak ima že svojo hišico in nekateri že od¬ dajajo sohe letoviščarjem. Domove so si zidali tako, da ni nihče plačal delav¬ nih moči. Po šihtih so ljudje poprijeli zdaj pri tem, zdaj pri onem in kmalu so zrasli lični slovenski domovi iz tal. So kakor ena družina in imajo še lepe načrte za bodočnost, ki jih bodo kmalu Uresničili in vsi bodo imeli korist od njih. Razveseljiva novica! Slika tega, kar je v naši domovini dajalo našim nasel¬ jem posebno privlačnost in zbujalo po¬ sebno spoštovanje: dobra soseščina in če te ni bilo, razrvane razmere med sosedi in sovaščani, ki so nemalokrat povzročale toliko gorja. Izven domovine pojem soseščine do¬ bi nekoliko drugačen pomen, kakor ga je imel doma. Tam, v majhnih in tesnih razmerah, je soseska tvorila takorekoč eno samo družino. Vsi so vedeli za vse, kaj se dogaja v sobi in kuhinji, v hlevu, skednju in na dvorišču, na vrtu in na polju. Stokrat na dan so se sosedje srečali, zdaj na perišču, zdaj na napo- jišču, zdaj pri čebelnjaku, zdaj pod Vaško lipo. Skrivnosti ni bilo med nji¬ mi. Če se kdo ni hotel vključiti v to dru¬ žino, je moral ostati kakor garjeva ovca ob strani. To neprestano skupno življenje je pa imelo tudi svoje nevar¬ nosti: nešteto prilik za spore in jezo, kar se je dalo preprečiti samo z vajo v krščanskih in socialnih čednostih, ki človeka nauče modrosti, potrpljenja, ve¬ likodušnosti in žrtev v korist skupnosti. Kjer teh čednosti ni bilo, tam je bil ve¬ čen prepir med sosedi, pretepi, poškodo¬ vanje sosedove lastnine in tožbarjenje iz ničvrednih razlogov, ki so marsikate¬ ri slovenski grunt pognali na boben, družino pa v revščino. Velikomestno življenje in nam tuje življenjske navade pojem soseščine v mnogočem nekako razredčijo. Tu dosti¬ krat soseda na naši desnici in levici ni¬ ti ne poznamo, niti nimamo ne možnosti, ne želje, da bi ga spoznali. Saj se še stanovalci ene hiše dostikrat ne pozna¬ jo in ne vidijo po cele tedne. Vendar je predvsem za razmere v katerih živi¬ mo prav, da si ohranimo nepokvarjen pojem o dobri soseščini med nami sami¬ mi. Naj nam bo kot naš dober sosed vsak naš rojak, ki živi blizu ali daleč od naše hiše. Dobrega vpliva soseščine nismo bili nikdar tako potrebni, kakor sedaj, ko živimo daleč od svojih roj¬ stnih domov. Prav tako pa nam ni bil nikdar tako škodljiv kvaren vpliv slabe soseščine, kakor nam je sedaj. Dober človek bo o svojem sosedu dobro mislil. V vsakem izmed nas je ne¬ kaj nagnenja h kritiziranju. Raje misli¬ mo o svojem bližnjem slabo, kakor dobro. Plemenit človek bo znal v sebi krotiti taka negativna nagnenja. Dober človek privošči svojemu sosedu dobro besedo in o njem le dobro govori. Če drugi o njem slabo govore, ga bo on branil: če je nedolžen, bo branil njego¬ vo čast, če pa je kriv, bo skušal pokaza¬ ti, da ima poleg napake vendar še ce¬ lo vrsto lepih lastnosti. V Montevideu imajo majhem muzej, kjer je v lepi vi¬ trini shranjen za pest debel kamen, ob njem pa napis: Kdor je brez napak, naj- pobere ta kamen in naj ga vrže v svo¬ jega brata-grešnika. Ta kamen je znan pod imenom “La primeta piedra”. Za¬ dostuje eden za vse čase. Ne ostanimo pri besedah, kadar ho¬ čemo biti dobri sosedje. Sto prilik ima¬ mo, da z dejanji dokažemo, kaj smo. Vedno bomo med sosedi dobili nekoga, ki naše dejanjske pomoči potrebuje. Tvoj rojak, znanec ali pa neznanec, gra¬ di hišico: pomagaj mu brezplačno vsaj nekaj ur pri delu. Ne veš kako ti bo hvaležen, ne morda zaradi tistih par ur dela, kakor zaradi razumevanja in do¬ bre volje, ki si jo pokazal. Tvoj sosed je bolan: pojdi ga obiskat in povprašaj ga, če morda ne moreš s čim pomagati. Nikoli ti bolnik ne bo tega pozabil. Po¬ magaj nerodnežu z dobrim nasvetom, nasvetuj socialno šibkemu, kako bi mo- Konferenca štirih v Berlinu se pri¬ bližuje svojemu koncu. Zasedanje je tra¬ jalo od 25. januarja in kakor kaže, ne bo rodilo nobenih sadov. Ameriški državni tajnik Dulles mora domov, ker se mora 1. marca že udeležiti vseameriške kon¬ ference, ki se bo sešla v prestolnici Ve¬ nezuele — v Caracasu. V četrtek dne 18. februarja bo v Berlinu poslednja se¬ ja, v petek 19. pa mislijo objaviti uradno poročilo o sklepih konference. NOBENE SPREMEMBE V SOVJETSKI ZUNANJI POLITIKI Skoraj leto dni bo tega, kar je umrl Stalin. Churchill in z njim mnogi drugi so napovedovali, da se bo sovjetska zu¬ nanja politika spremenila. Novi oblastni¬ ki v Moskvi z Malenkovim na čelu bo¬ do baje imeli preveč skrbi doma, da bi se mogli s tako silo posvečati zunanje¬ političnim trenjem, kakor je to bilo pod Stalinom. Sovjetska zveza bo verjetno krenila na pot popuščanja, mrzla vojna se bo polegla in veš svet si bo lahko od¬ dahnil, saj bodo odpadli visoki stroški za oboroževanje, na drugi strani pa bi se lahko povečala trgovina med vzhodom in zahodom, kar bi preprečilo gospodar¬ ski zastoj v nekaterih evropskih indu¬ strijskih državah, v ZDA pa najbrž gospodarsko krizo, ki so jo mnogi na¬ povedovali za letošnjo leto, zlasti po vojnih operacijah na Koreji. Zasedanje v Berlinu bi naj služilo kot dokaz o tem, ali so sovjeti res kre¬ nili na pot popuščanja in pomirjenja. Obravnavali so na tej konferenci vsa glavna vprašanja: Nemčijo, Avstrijo, Korejo, Kitajsko, varnost v Evropi, predloge za razorožitev in med Moloto¬ vom in Dullesom je bilo nekaj razgovo¬ rov o agenciji za skupno upravljanje atomske energije — toda v vseh teh vprašanjih (razen o atomski energiji, o kateri so bili razgovori tajni), je Molo¬ tov podal toliko dokazov o tem, kaj mi¬ slijo moskovski oblastniki, da je more¬ biti edina pozitivna postavka te konfe¬ rence ravno ta, da se bodo lahko na za¬ hodu prepričali o tem, da se sovjetska županja politika ni spremenila, ampak se njena ekspanzivnost še poostruje in to iz izhodišč, ki jih je zapustil Stalin svojim naslednikom. Molotov je odbil vse predloge za zedinjenje Nemčije, za Avstrijo je podal tak načrt, da bi bil poln omejitev za suverenost Avstrije, za Korejo terja tako sodelovanje Kitajske, da bi to pomenilo popolno kapitulacijo ZDA v azijski politiki, za organizacijo evropske kolektivne varnosti je stavil take pogoje, da bi se morale zahodne gel izboljšati svoj položaj. Brezdomcu pomagaj iskati streho in brezposelnemu zaslužek in delo. Bodi iskreno vesel uspehov tvojega soseda: čestitaj mu in pohvali ga. Podpiraj domačega obrtnika, podjetnika, trgovca in nikar jim ne oči¬ taj, da hočejo s tvojimi žulji obogateti. Naštevali bi lahko v nedogled, pa bodi dovolj, saj nam življenje vsak dan natro¬ si celo vrsto prilik, kjer lahko pokaže¬ mo, ali smo res dobri, ali ne. Bral sem nekje, da sta v slovarju dve besedi, ki se jih je najtežje naučiti: be¬ sedi odpuščati in prositi odpuščanje. Brez teh dveh besed, ki nam morata pri¬ ti v meso in kri, dobra soseščina ni mo¬ goča. Kdo izmed nas nima vsak dan pri¬ like, da se s praktično vajo priuči teh dveh besed? Za dobrega soseda se je treba nepre¬ stano vzgajati. Kdor to vzgojo opusti, ali jo zanemari, se kmalu spremeni v sla¬ bega soseda; postal bo samoljubnež, zahteven, kadar gre za lastne koristi in brezobziren in brezsrčen do svojega to¬ variša, škodoželjen in nevoščljiv, ka¬ dar vidi, da se drugemu bolje godi, kot njemu. Od tu do hudobije in sovraštva pa je samo še en korak in z njim za¬ dan smrtni udarec tako plemeniti stvari, kot je dobra soseščina. Ljudje drugih narodov, ki nas polago¬ ma spoznavajo, občudujejo naš čut za skupnost, ki je brez dvoma ena naših dobrih lastnosti. Gojimo jo in skrbimo, da nam bo rodila vsak dan lepše sado¬ ve. zavezniške obrambne skupine v Evropi razbiti, dočim bi ostale nedotaknjene vse sovjetske vojaške koalicije v vzhodni Ev¬ ropi in Aziji. Vse to je le okvir tistega radikalizma sovjetske zunanje politike, ki se po Stalinovi smrti ni samo nič omi¬ lil, ampak je v odkritem naraščanju pojav, ki ga mnogi nazivajo imperia¬ lizem Sovjetske Zveze. Ko so zavezniki napravili ta taktični poskus, da so na isti seji, ko je Molotov stavil svoje pred¬ loge za državno pogodbo o Avstriji, nje¬ gove predloge tudi sprejeli, je bil Mo¬ lotov prvi hip presenečen, toda že na pri¬ hodnji seji je prinesel dodatne predlo¬ ge, ki so dosegli to, kar je že poprej želel, da so namreč zavezniki morali njegove nazore o Avstriji odkloniti. Ta¬ ko bo ostal nemški problem nerešen in kakor pišejo zavezniški komentatorji, bo tudi Avstrija ostala še zelo dolgo zase¬ dena. ALI SO VSI MOSTOVI PORUŠENI? “New York Times” je popisal eno iz¬ med sej te berlinske konference in po- vdaril, da bi se bila v prejšnjih časih gotovo že izcimila vojna,, ako bi se tako visoki diplomatski predstavniki na taki konferenci, kakor je bila berlinska, tako sporekli in ozmerjali med seboj, kakor tokrat v Berlinu. Toda vojne napovedi ni bilo — še več, nikdo se ni užaljen dvignil od mize in zaloputnil vrata za sabo, “češ zdaj pa naj govore generali tam, kjer politika neha.” Sicer zaključnih podatkov o konferen¬ ci še ni, vendar je zelo verjetno, da bo konferenca končala tako, da bodo sovje¬ ti odšli z vabilom in obljubo, da bi se še radi udeleževali takih konferenc. Take konference so jim potrebne, če ne za dru¬ go, pa za propagando o tem, da lahko vsemu svetu dokazujejo, da sta mir ali vojska res samo od njih odvisna. Tako kaže, da bodo nazadnje vendarle spreje¬ li predlog, da naj se na pomlad snide v Ženevi konferenca, ki naj pripravi za¬ ključno politično pogodbo za Korejo. Se¬ veda bodo tudi še nadaljevali pogajanja z ZDA o atomski energiji in to tem bolj, ker se tam lahko pogovarjajo samo v dvoje, dasi ZDA že predlagajo, da bi se teh razgovorov morali udeleževati tudi Anglija in Francija. Avstrija in Nemčija ostaneta tako ne¬ rešljiv problem za Evropo; sovjeti bi na rešitev pristali samo tedaj, ako zavez¬ niki sprejmejo njih nazore o zedinjenju Nemčije, o suverenosti bodoče Avstrije in o evropski kolektivni varnosti. Nemči¬ ja bi morala biti zedinjena tako, da bi po sovjetskih načrtih kmalu tam lahko zavladal tak komunistični režim, kakor v drugih satelitskih državah vzhodne Evrope; Avstrija se ne bi smela priklju¬ čiti nobeni evropski zvezi, ki bi bila na¬ perjena proti sovjetom. Ko bi Nemčija enkrat imela kom. režim, bi bilo samo vprašanje časa, da bi tudi Avstrija mo- Papež govoril bolnikom Papež Pij XII. je od svoje nedavne bo¬ lezni že skoro popolnoma okreval in je imel v nedeljo govor po radiju. Katoliča¬ nom se je zahvalil za molitve za njegovo zdravje, obenem pa naslovil blažilne be¬ sede vsem bolnikom in vsem trpečim na svetu in jih pozval na potrpežljivo pre¬ našanje tega zemeljskega gorja. Vsi trpeči so najbližje njegovemu očetovske¬ mu srcu. Podelil je vsem tudi papeški blagoslov. El primer magistrado, general Juan Peron, respondiendo a reiterados deseos expresados por el pueblo de Mar del Plata, viajara en el mes de maržo pro- ximo a esa ciudad. Este viaje permitira al jefe del Estado cumplir sus propios deseos de entrar en contacto con el pue¬ blo de la gran ciudad balnearia — que PREDSEDNIK REPUBLIKE BO Prebivalstvo Mar del Plate je že po¬ novno povabilo predsednika republike na obisk v svoje lepo morsko kopališče. Predsednik general Juan D. Peron se je sedaj odzval tem željam in povabilom ter bo meseca marca odpotoval v Mar del Plato. To potovanje bo izpolnilo tudi lastne želje gospoda predsednika, da bi oseb¬ rala pasti komunistom v roke. Tako bi se oblast Sovjetske zveze dejansko raz¬ tegnila tja do Rena in do duri Italije in Švice. Preostali bi Francija in Španija in male države Beneluxa. Za likvidacijo teh pa je Molotov že nakazal, kako bi jih sovjeti absorbirali. Moskva že ima tako doktrino za Evropo, kakor jo je pred več ko 100 leti za Ameriko postavil Monroe. V Berlinu je prvi del te doktri¬ ne Molotov že začel izvajati. Predlagal je, da naj se vse evropske države pove¬ žejo v kolektivno varnostno zvezo — se¬ veda pod vodstvom Moskve, saj bi bila Sovjetska zveza najmočnejša vojaška si¬ la v tem bloku. Toda pogoj za tako zve¬ zo bi bil ta, da bi se ZDA morale umak¬ niti iz Evrope in obljubiti, da se v ev¬ ropske zadeve ne bodo vmešavale. ZDA je ponujeno samo to, da bi skupno s Ki¬ tajsko imele pri taki evropski zvezi svo¬ je opazovalce. Kakor se slika po konferenci v Berli¬ nu v svojih grobih obrisih nakazuje, bi bil položaj tak: sovjeti se ne mislijo umakniti s svojih postojank v sredini Evrope, ampak so jim meje ob Labi in Donavi samo izhodiščna točka za raz¬ tegnitev kontrole in oblasti nad vso kon¬ tinentalno Evropo. Ako pride do prihod¬ nje konference štirih o Nemčiji in Av¬ striji, bo tedaj zelo verjetno cena za kompromis že ta, da bi morali Anglija in ZDA na tako organizacijo “evropske varnosti” tudi pristati. Vzhodno evropsko in azijski režimi so imeli vedno to lepo prednost, da se jim nikdar ni mudilo. Prevladovalo je navad¬ no naziranje, da je čas najboljši zavez¬ nik. In dosedaj se še ni pokazalo, da bi čas delal proti njihovim računom. Komunistična neiskrenost Grah John Hull, vrhovni zavezniški poveljnik na Daljnem Vzhodu, je po po¬ vratku iz Washingtona, kamor je pred dnevi odletel na posvetovanja, izjavil, da je “Rhee velik patriot” in da ima za¬ gotovila, da bo ta “vedno sodeloval z USA na vseh področjih.” Izjavo je podal zaradi vztrajnih govoric, da namerava¬ jo južni Korejci sami udariti proti se¬ verni Koreji, če vprašanje združitve obeh Korej ne bo kmalu ugodno rešeno. Hull je tudi izjavil, da komunisti morejo vsak trenutek pričeti z ofenzivo proti jugu, ker so izrabili premirje in navlekli na demarkacijsko črto ogromne količine orožja in municije. Prav tako so povečali svoje zračne sile. Poudaril pa je k temu, SCELBA SESTAVIL NOVO ITALIJANSKO VLADO Bivši dolgoletni notranji minister v vladah predsednika De Gasperija Mario Scelba je sestavil novo italijansko koa¬ licijsko vlado iz članov krčšansko demo¬ kratske stranke, Saragatovih socialistov in republikancev. Predsednik vlade Ma¬ rio Scelba je obdržal zase tudi resor no¬ tranjega ministrstva, zunanji minister je pa Atilio Piccioni. Vodja desničarskih socialistov Saragat je v vladi prevzel po¬ ložaj podpredsednika vlade. Ob imenovanju vlade Maria Scelbe so komunistični sindikati v Italiji začeli proglašati v znak protesta stavke in u- prizarjati izgrede. Za torek so komuni¬ sti proglasili splošno stavko v Rimu ter napovedali “pohod rdečih na Rim”. Vla¬ da je sklenila, da bo z vsemi sredstvi zatrla sleherni poskus komunistov mo¬ tenja javnega miru in reda s strani ko¬ munistov ali pa tudi fašistov. V Rimu je prišlo do spopadov kom. demonstrantov s policijo. En demonstrant je bil ubit,, več jih je bilo ranjenih, 600 kom. razgra¬ jačev je pa policija zaprla. Parlamentu se bo vlada predstavila s svojo izjavo na današnji seji. no visita desde 1944 — y apreciar asi- mismo el progreso experimentado por Mar del Plata en los ultimos anos. La permanencia del presidente de la Nacion en Mar del Plata coincidira con la realizacion del Festival Internacional Cinematografico, al cual asistira. OBISKAL MAR DEL PLATO no prišel v stik s prebivalstvom velike¬ ga morskega kopališča, v katerem ni bil že od leta 1944 in da bi sam ugotovil napredek in razvoj Mar del Plate v zad¬ njih letih. Bivanje predsednika republike v Mar del Plati bo sovpadalo z Mednarodnim kinematografskim festivalom, katerega se bo tudi udeležil. je z ostalimi člani argentinske odprave na Himalajo odpotoval iz Buenos Ai¬ resa preko Rima v Indijo. Slika ga prikazuje na smučarskih I tekmah y Bariločah. da je morala ameriške vojske na Koreji odlična. KITAJSKI KOMUNISTI SE MRZLIČNO OBOROŽUJEJO ..Kitajski komunisti, oboroženi z vse¬ mi vrstami sovjetskega orožja, od naj¬ modernejših vojnih letal do tankov in topov, se pripravljajo na obrambo pred letos nameravanim napadom Čangkaj- škovih nacionalističnih sil. Ameriška ob¬ veščevalna služba je ugotovila, da Ki¬ tajci prevažajo velikanske vojaške sile proti obali nasproti Formozi. Nekateri vojaški opazovalci pa svarijo pred mož¬ nostjo, da se rdeči Kitajci pripravljajo na napad in zavzetje Formoze. Menijo, da bi v tem slučaju povzročili tretjo svetovno vojno, ker bi USA takoj prisko¬ čila Čangkajšku na pomoč. ZVEZA MED KAJENJEM IN RAKOM NA PLJUČIH? Zaradi izjave angleškega ministra za zdravstvo McLeoda v britanskem par¬ lamentu, da je posebni zdravniški odbor njegovega ministrstva ugotovil nekako zvezo med kajenjem in rakom na plju¬ čih, ki pa ni dokazana, je padla vrednost delnic v največjih tobačnih podjetjih v Angljiji in po svetu. Ta podjetja so po svojih medicinskih strokovjakih brž ob¬ javila, da rak na pljučih nima nič opra¬ viti s tobačnim dimom. Kdo ima prav? Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1954 je pri enkratnem vplačilu za vse leto $ 70.— Pri plačevanju v obrokih je za pol leta $ 38. — in za za četrt leta $ 20 .— Poravnajte naročnino za leto 1954 čimprej. Veliko boste s tem poma¬ gali upravi pri njenem delu. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 18. II. 1954 MIHA KREK AHČINOVO SOCIOLOGIJO V ROKE IZ TEDNA V TEDEN USA: Eisenhower pripravlja gradbe¬ ni program, po katerem bo vsak delov¬ ni Amerikanee mogel dobiti državno po¬ sojilo za gradnjo lastne hiše, ki bo sta¬ la — izdelana po državnih načrtih — največ 800 dolarjev. Posojilo bo drža¬ va dajala pod izredno ugodnimi pogoji in bo višina mesečnega odplačila znaša¬ la največ do 200 dolarjev. — John Ca- bot Moors, dosedanji pomožni tajnik za latinsko Ameriko v amer. zun. mi¬ nistrstva, je bil po prostovoljni odsto- pitvi s tega položaja, imenovan za a- meriškega veleposlanika na Švedskem. V latinski Ameriki je Moors bil splošno priljubljen zaradi svojega zavzemanja za pomoč tem državam pri njihovem go¬ spodarskem razvoju. Njegovo mesto bo verjetno zasedel Holland, pristaš zmanj¬ šanja dolarske pomoči južni Ameriki, odn. trših pogojev za sklepanje kredit¬ nih pogodb preko ameriške Export- Import Banke. — Guverner ameriške države Teksas je objavil, da bo zahte¬ val od svoje vlade izglasovanje zakona, po katerem bo sleherni član KP v tej državi avtomatično obsojen na smrt in usmrčen že samo zaradi članstva v par¬ tiji. — Ameriška vlada je objavila, da je državo pričela pripravljati na obram¬ bo tudi pred bakteriološko vojno. Kak¬ šna sredstva nameravajo Amerikanci v takem slučaju uporabljati, še niso obja¬ vili. ANGLIJA: Churchill je na večkratne interpelacije poslancev izjavil, da bodo ameriška letalska oporišča za atomske bombnike v Angliji ostala na otoku ta¬ ko dolgo, dokler bo to potrebno. ■—. Vodja angleških fašistov Mosley, ki se je' po treh letih prostovoljnega izgnan¬ stva na Irskem vrnil v London, je na prvem shodu, ki ga je imel, zagovarjal zahteve in predloge Molotova na berlin¬ ski konferenci. ŠVEDSKA: Švedska policija se je za¬ gnala v velike pogrome proti sovjetski špijonaži v državi. Večje število sovjet¬ skih in domačih rdečih agentov je že pod ključem, za vse pa so ugotovili, da so se v glavnem bavili s pošiljanjem atomskih poročil v ZSSR. FRANCIJA: Bivši jugoslovanski kralj Peter II. je v Parizu dobil pravdo proti pariškemu ilustriranemu tedniku “Pariš Match”, ko ga je tožil zaradi ne¬ resničnih poročil o “podpisu zavezništva z medvojnim vodjem Hrvatske Paveli¬ čem.” Peter je zahteval 50 milijonov frankov odškodnine, dobil jih je 500.000. ITALIJA: Sovjetski veleposlanik v Rimu Kostilev, je bil nenadoma odpokli¬ can v Moskvo. Znano je, da je bil ta eden zadnjih pristašev ubitega Berije, ki je še sedel na tako važnem položaju v inozemstvu. Od aretacije Berije je bil Kostilev v Rimu stalno pod nadzorstvom tajnih sovjetskih agentov. EGIPT: Gral. Naguib je objavil no¬ ve uredbe za blokado Izraela, ko je pod¬ pisal odlok o prepovedi uporabe vseh egipčanskih pristanišč izraelskim lad¬ jam ali ladjam, ki vozijo v Izrael, če¬ prav bodo še nadalje smele pluti skozi sueški prekop. Izrael je protestiral, toda brez uspeha. ARABIJA: Saudova Arabija je' za¬ vrnila ameriško vojaško pomoč, kar je izzvalo veliko presenečenje v Washing- tonu. Izjavili so, da so s tem padli v vodo — vsaj začasno — načrti ameriške¬ ga zunanjega ministrstva o ustanovitvi solidnega protikomunističnega bloka na Srednjem Vzhodu. Kralj Saud je izja¬ vil, da je zanj nesprejemljiv ameriški načrt o medsebojni vojaški pomoči v slučaju zunanjega napada. PERZIJA: V Abadan, od koder je bivša Mosadekova vlada izgnala britan- > ske petrolejske strokovnjake, potem ko je podržavila angleško-perzijsko petro¬ lejsko družbo, se bo v kratkem vrnila večja skupina britanskih in sedaj tudi ameriških petrolejskih izvedencev, da znova požene v tek delovanje rafinerij na tem petrolejskem področju. To je prvi korak za ureditev odnosov med Anglijo in Perzijo glede petrolejskega vprašanja. INDIJA: V New Delhi je prispel z le¬ talom argentinski poročnik Francisco Ibanez, vodja argentinske odprave na nepremagano goro Daulaghiri. KITAJSKA: Zapadni opazovalci so mnenja, da je ZSSR prepustila rdeči Kitajski vodstvo v Aziji. Storila je to pod pritiskom Maocetunga, da bo tako lažje in hitreje izvedla svoj komunistič¬ ni program v še preostalih azijskih ne¬ komunističnih državah. Popolno oblast je rdeča Kitajska že dobila nad severno Korejo, Mandžurijo in Zunanjo Mongo¬ lijo. V vsako slovansko dra- Slovensko časopisje v obeh Amerikah je že poročalo o bogati vsebini nove slo¬ venske knjige: Dr. Ivan Ahčin, Sociolo¬ gija, I. del. Odlični poznavalci predme¬ ta so delo ocenili kot izvrstno in ga nam priporočili: V resnici so vsi, ki so pripomogli, da je knjiga izšla v sedanjih naših razme¬ rah, vredni vsega občudovanja. Pisec, bogoslovni profesor in vodilni slovenski sociolog Dr. Ivan Ahčin pravi v predgo¬ voru: “Natisk in izdajo knjige je z izred¬ nimi žrtvami omogočila “Družabna Pravda” v Buenos Airesu, hoteč sloven¬ skim socialnim študijskim krožkom v za¬ mejstvu nuditi nekak učbenik za prouče¬ vanje osnov družabnega življenja.” Stvaritelji dela so pokrili najbolj živo, aktualno, nujno potrebo. , Sedanja doba vpije po takem delu. Osnovne silnice in činitelje družabnega življenja mora po¬ znati vsak in sleherni človek, si nauk o njih osvojiti kot abecedo, sicer bo kot “nepismen” gledal v sedanje dogodke, pa jim ne bo vedel ne označbe, ne razla¬ ge. Vsakdanji govor ima polna usta “so¬ cialnega”, “sociološkega”, “družboslov¬ nega” izražanja. Dnevne novice, poklic¬ ne, stanovske, gospodarske, finančne, družinske in osebne težave premlevajo ljudje vsi prepojeni v povodnji vsesploš- nega, pa večinoma netočnega, napačnega, celo nemoralnega ali pa vsaj skrajno površnega govoričenja “o socialnem značaju sedanje dobe”. Vojske in revo¬ lucije, morije množic, suženjsko delo, omejevanje in uničevanje svobode, nasilja in zločinstva vseh vrst se označujejo, če ne opravičujejo in utemeljujejo kot “so¬ cialni pojavi časa”. Huronsko vpitje o- snovnih zmot, v hudobnem namenu pri¬ krojenih krilatic, pol — resnic in ne¬ resnic, ki so vse pomešane v brozgo “znanstvenega socializma” odmeva po vsej zemeljski obli kot “val javnega mnenja”. Vsak čuti, da se dušimo v njem. Ali na drugi strani nas je množica ljudi “najboljše volje”, ki zmote ne sprejmemo, pa jo z neverjetno lenobnostjo poslušamo, ker ne zmoremo volje in pridnosti, da bi se resno potrudili in si pridobili vse potrebno znanje o činitel- jih socialnega življenja, moralnih zapo¬ vedih pravega socialnega reda, nauku o družbi in redu v njej. • In vendar je katoliški nauk o družbi, krščanska sociologija katekizem sedan¬ jih dni, tako osnovno potrebna nam je. Človek civilizirane dobe si mora osvojiti ves ta nauk, ker sicer enostavno ne ve kako naj izpolnjuje največjo zapoved krščanstva, zapoved ljubezni do Stvami- ka-Boga in bližnjega-sočloveka. Težka veda je sociologija. V tako mno¬ ga področja drugih ved sega, da je brez vodila nihče ne more z vsem uspehom študirati. Za vsakogar je posebno blago¬ dejno in lahko, če lahko proučuje tako težko tvarino v svojim materinskem je¬ ziku. Tako tistim, ki so o predmetu bra¬ li znamenita dela v tujih jezikih, kot takim, ki se s knjigami v tujih jezikih težje služijo, bo Dr. Ahčinova Socio¬ logija dragocena kot nam je bila v domo¬ vini Ušeničnikova. Pisatelj je predaval o predmetu že dolga leta pred drugo sve¬ tovno vojno na ljubljanski bogoslovni fakulteti in ves čas po vojni v sloven¬ skem bogoslovju v begunstvu, napisal nešteto temeljitih razprav, delnih študij in člankov, preučil vso veliko književ¬ nost, ki je nastala v zadnjem in zlasti v tem stoletju in svoje ogromno znanje se¬ daj vlil po Ušeničnikovem zgledu v ja¬ sen, preprost, pa točen slovenski izraz tako, da malo vešč čitatelj kar grabi iz ogromnega zaklada naukov, ki so nako¬ pičeni v vsakem poglavju. Knjiga je edinstveni primer v begun¬ stvu. Gotovo v največji ponos slovenski begunski skupini. Ali pravico biti nanjo ponosni bomo imeli vsi šele potem, če bo knjiga res uspela med nami vsemi. Ni to taka knjiga, ki bi “šla” kar sa¬ ma po sebi. Resna, znanstvena knjiga je. Samo zavest dolžnosti, da tvarino po¬ znamo, da si jo osvojimo, nas bo nagna¬ la, da jo bo res vsak kupil, da bo knjiga v vseh naselbinah, vseh skupinah, vseh družinah. Ker smo člani slovenske skupnosti v tujini raztreseni po vseh kontinentih, bo treba veliko dela in dela mnogih, da hi vsaj vest o knjigi in njenem pome¬ nu prišla kar moč do vseh naših ljudi, če bi se našel v vsaki slovenski naselbi¬ ni vsaj en zaveden človek, ki bi si nade¬ jal nalogo, da bo Dr. Ahčinovo Socio¬ logijo priporočil v vsaki slovenski hiši in družini, da bo nanjo opozarjal pri V noči od ponedeljka na torek — 16. februarja — je odpotovala argentinska himalajska odprava iz Buenos Airesa. Ker je v tej odpravi kot gornik in ple¬ zalec tudi naš rojak g. Dinko Bertoncelj, sta mu Slovensko planinsko društvo in Slovenska misijonska zveza priredila v nedeljo 14. februarja v salonu Dekleva na Jorge Newbery poslovilno čajanko, na katero je prišlo poleg številnih pred¬ stavnikov društev in organizacij tudi le¬ po število osebih prijateljev in znancev našega odličnega planinca. Ko so gostje sedli za mize, okrašene s cvetjem in zastavicami, je najprej spre¬ govoril predsednik SPD, g. Robert Petri- ček. V lepem in klenem govoru je pred¬ sednik SPD povdaril, da je bil g. Din¬ ko Bertoncelj zato naprošen, naj pride med zbrane, da mu bodo lahko vsi doka¬ zali, kako bo vsa slovenska skupnost spremljala z ljubeznijo njegove napore, napore, v katerih bo “Slovenec dajal do¬ kaz o svoji planinski sili”. Kot majhen naroh nikdar nismo zmogli takih velikih gorniških podvigov in odprav, tudi naša planinska tradicija ni posebno stara, to¬ da od nekdaj — iz roda v rod — nas vse preveva ljubezen do gora. In zato smo vsi ponosni, da je bil v argentinsko hi¬ malajsko odpravo med redkimi izbran tudi tudi sin slovenske matere. Obe Slo¬ venski planinski društvi že težko pri¬ čakujeta čas, da bosta zmogli lastno od¬ pravo na argentinske vršace. In tedaj bo prav g. Bertoncelj naprošen, naj posveti svoje bogate izkušnje slovenski gorniš¬ ki odpravi. V borbi z goro in silno viši¬ no, ki čaka himalajsko odpravo, ne bo nikomur v slovenski skupnosti prišlo na misel, da bi podcenjeval napor in dobro voljo slehernega udeleženca, pa četudi odprava ne bi popolnoma dosegla svoje¬ ga cilja. Od srca pa želi vsakdo, da bi odprava uspela in v tem primeru prosi SPD g. Bertonclja, naj na himalajskem vrhu pusti slovensko zastavico, pozdrav Slovencev najvišjim goram sveta. Želeč srečno pot in srečno vrnitev je izročil g. Petriček svileno zastavico g. Bertonclju med navdušenim odobravanjem navzo¬ čih. V imenu Misijonske zveze je č. g. Lado Lenček najprej razložil, zakaj prav vseh sestankih in ob vsaki priliki, pa bo veliko zaupanje pisca in krščanskih de¬ lavcev slovenskih, ki so združeni v “Družabni Pravdi” in so knjigo založi¬ li, opravičeno. Krožki za proučevanje socialnih vpra¬ šanj so se ustanovili že po mnogih na¬ ših naselbinah. Drugod jih še ustanovi¬ te. Nič drugega sedaj ni treba, kot vzeti Ahčinovo Sociologijo v roke, voditelj krožka naj čita in razlaga člen za čle¬ nom, poglavje za poglavjem, sledi naj razgovor in pojasnila, pa bo vsak se¬ stanek opravljen v najboljši prid vsake¬ ga člana. Kjerkoli morete, toplo pripo¬ ročam, organizirajte nekake zasebne šo¬ le z edinim glavnim predmetom: Ahči¬ nova Sociologija. Po končani skupini predavanj o poedinih poglavjih knjige priredite prostovoljno medsebojno izpra¬ ševanje, ki naj se mu podrede vsi udele¬ ženci. Tako izpraševanje neverjetno raz¬ bistri pojme in vtisne tvarino v spomin. Ker je izpraševanje cilj tečaja, se vsak resneje in skrbneje trudi, da si tvarino osvoji in ko koncem tečaja udeleženci pregledajo svoje slabosti in luknje v znanju, postanejo ne le očitno resnejši misleci in delavci na področju, ki so ga - proučili, ampak tudi mnogo boljši in iskreni tovariši. Misijonska zveza sodeluje pri slovesu od g. Bertonclja. Najboljši slovenski gor¬ nik v Argentini odhaja v izrazito misi¬ jonsko področje, kjer že dolga leta po¬ žrtvovalno delujejo tudi slovenski misi¬ jonarji in kjer jih je danes na najraz¬ ličnejših krajih raztresenih po širni de¬ želi kar dvajset. Zato je naprosil go¬ vornik g. Bertonclja, naj vsaj ob po¬ vratku obišče tiste slovenske misijonarje, ki žive ob poti odprave. Ko se bo pa g. Bertoncelj z odpravo pel v višino in na¬ skakoval vrh, bo v borbi z goro in njeno strahotno veličastnostjo še mnogo jasne¬ je doživljal prisotnost Stvarnika. Zato ga prosi, naj ponese s seboj križec, na katerem so v kasteljanščini, angleščini in slovenščini vrezane besede: Svet Kristusu. Zasadi naj ga na vrhu, ali pa tam, do koder bo prišel. Križ naj bo tu¬ di njemu opora v težavah in naj ga va¬ ruje, da se bo zdrav vrnil. Vsi navzoči so bili prevzeti, ko je sprejel g. Ber¬ toncelj križec in se ganjen zahvalil za zastavico in zlasti za križ. V imenu Društva Slovencev je pod¬ predsednik izrazil lepe želje članov dru¬ štva, povdarjajoč, da Slovenci kot maj¬ hen narod še največkrat lahko opozori¬ mo druge narode na nas le s tistimi na¬ šimi poedinci, ki v svoji stroki, pa naj bo že kakršna koli, dosegajo izredne uspehe. Zato je slovenska skupnost po¬ nosna na g. Bertonclja in mu želi naj¬ lepših uspehov in srečno vrnitev. Tudi urednik “Svobodne Slovenije” je izrekel g. Bertonclju svoje želje. Navzoči misi¬ jonar č. g. Jerman, ki je svoj čas preletel v letalu vso Indijo, ko je potoval na Ki¬ tajsko, je povedal nekaj svojih vtisov o Indiji. Ker so navzoči vztrajali, da pove tudi g. Bertoncelj kaj o odpravi, so zbrani zvedeli kaj zanimiva dejstva. Tako je na željo predsednika republike generala J. D. Perona poročnik Ibanez že nad leto dni pripravljal ekspedicijo po načelu, da je treba združiti vsa izkustva dosedanjih odprav. Zato je tehnična oprema na viš¬ ku in izdelana v Argentini in v inozem¬ stvu. S kakšno vestnostjo se je priprav¬ ljala oprema, dokazuje že primer s čev¬ lji. Ker so prešnje odprave vedno imele težave zaradi obutve, je bila poslana po¬ sebna odprava na Ognjeno zemljo, kjer je nalovila nekaj tjulnjev posebne vrste. Njihova koža da najboljše nepremočljivo usnje na svetu. Iz tega usnja so bili izde¬ lani čevlji za člane ekspedicije. Čevlji imajo tri plasti usnja in prav srednja je iz te posebne kože. Zato ni čudno, če je oprema z vsemi potrebščinami in za¬ logami veljala skoraj dva milijona pe¬ sov. V Indiji bo najetih 300 nosačev, ki bodo nosili tovore na izhodno postojanko. Dalje je zagotovljenih 10 domačinov, gorskih vodnikov — šerpas. Ti bodo spi'emljali odpravo v večje višine. Do vznožja gore Dhaulaghiri (8168 m) se bo treba prebiti kar 200 kilometrov skozi neprehodno džunglo. Lani so se v tej džungli uprli švicarski odpravi nosači, tako da so sami člani odprave nekaj ča¬ sa morali tovoriti. Lanska švicarska od¬ prava se je pretolkla že kakih 1000 me¬ trov pod vrh, ko so jo začetek junija na¬ gnali monsumski viharji na umik. Prav viharji in plazovi so tudi največja ne¬ varnost v teh gorah, ki so že same po sebi izredno divje. Če bo vreme naklo¬ njeno, je upravičeno upanje, da bo ar¬ gentinska ekspedicija uspela, saj ima poleg odlične opreme za člane najboljše gornike v republiki, za vodjo pa poroč- ARG EN TINA V predsedniški rezidenci v Olivosu bo imel genefal Peron 22. t. m. se¬ stanek z guvernerji vseh argent. provinc. Hčerka kolumbijskega predsednika, ki se s svojim spremstvom mudi na obisku v Argentini, si je v spremstvu predsednika generala Perona ogleda¬ la delovanje in ustroj glavnih social¬ nih ustanov Fundacion Eva Peron. Obiskala je tudi najlepše argentinske turistične kraje v Bariločah. Po vrnit¬ vi v Beograd je predsednik gral Pe¬ ron priredil njej in njenemu sprem- stnu na čast kosilo v letni rezidenci v Olivosu. Ob te ; priliki ji je izročil tu¬ di medaljo Peronistične stranke, ka¬ kor tudi poveljniku kolumbijske voj¬ ske generalu Blumu. V ponedeljek je pa hčerka kolumbijskega predsedni- nika priredila velik sprejem v čast predsednika generala Perona v za¬ hvalo za vso naklonjenost, ki je je bila z njegove strani in strani vlade deležna s svojim spremstvom vesi čas bivanja v Argentini. V Mar del Plata so v polnem te¬ ku priprave za mednarodni kinemato¬ grafski festival, ki ga pripravlja podtajništvo za informacije. Dosedaj so prijavili svojo udeležbo že ugled¬ ni filmski igralci in predstavniki fil-mskih podjetjih naslednjih držav: Avstrija, Kanada, Čile, ČehoSlovaška, Španija, USA, Francija, Anglija, Ma¬ džarska, Indija, Italija, Japonska, Meksiko, Poljska, Zahodna nemška republika, Rusija in švedska. Peronistična stranka bo 25 februar¬ ja objavila svoje kandidate za april¬ ske doponilne volitve, dne 8. marca t. 1. bo pa začela z volilno propagan¬ do. Kontraadmiral Teisaire bo kot kandidat Peronistične stranke za po- ložej podpredsednika republike obi¬ skal prestolnice vseh provinc in na¬ cionalnih teritorijev ter bo imel po¬ vsod govore. V Argentino bo prispelo te dni 35 severnoameriških živinorejcev. Ogle¬ dali si bodo 5 argent. estancij, na ka¬ terih rede živino pasme Hereford in velike klavnice ter mesno industrijo v Buenos Airesu. En dan bodo prebili tudi v morskem kopališču Mar del Plata. V prvih osmih mesecih lanskega leta je proizvodnja električnega toka presegla za skoro sto milijonov kilo¬ vatov proizvodnjo električne energije v istem razdobju leta 1952. Za novega avstrijskega velepo¬ slanika v Argentini je imenovan dr. Maks Loevrenthal. Moštvo buenosaireškega nogomet¬ nega kluba Racing je po izgubljeni igri z zagrebškim Dinamom nastopilo tudi v Beogradu proti moštvu Crve- ne zvezde (prejšnja Jugoslavija) in je igro tudi s tem klubom izgubilo z rezultatom 2:1. Argentinske nogomet- nike je sprejel tudi Tito. Državna petrolejska družba gradi v mestu Eva Peron največjo in naj¬ modernejšo rafinerijo v Argentini “Presidente Peron”. Stala bo 600 mili¬ jonov pesov. Te dni bo podpisana nova trgovin¬ ska pogodba med Argentino in Čilom. Vrednost blaga, ki ga bosta izmenja¬ li obe državi, dosega 100 milijonov dolarjev. Marca meseca bo Argentino znova obiskala večja skupina severnoame¬ riških industrijalcev. Poštna uprava v Bs. Airesu je v času med 22. decembrom 1953 in 4. jan. 1954 razposlala 872.815 brzojav¬ nih čestitk. Za novo leto je bilo le¬ tos 183.712 brzojavnih čestitik več kot pa lani. Ministrstvo za industrijo in trgo¬ vino je za let. žetev pripravilo 130 milijonov vreč. V indijanskem naselju El Blanco, oddaljenem 400 km od Salte, je iz¬ bruhnila neka čudna nalezljiva bole¬ zen, za katero je umrlo že 100 Indi¬ jancev. Na vseučilišču v mestu Eva Pe¬ ron je vpisanih 26.472 slušateljev. nika Ibaneza, ki je bil že šestkrat na vrhu Aconcague. Navzoči so bili hvaležni g. Bertonclju za zanimive podatke in so ga s posebnim navdušenjem pozdravili, ko mu je bil iz¬ ročen lep slovenski pušeljc. Med petjem in živahnimi razgovori je potekel večer in ko je ob slovesu vsakdo prisrčno stis¬ nil roko g. Bertonclju, je vsakega pre¬ vzemala le ena želja, da hi mu zdravemu lahko čez mesece zopet vsi podali roko. Glas Sv. Antona" o Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1954. “Glas sv. Antuna”, zelo dobro ureje¬ vani list, ki ga izdajajo v Buenos Aire¬ su hrvatski frančiškani, objavlja v svo¬ ji številki z dne 10. februarja 1954 med drugim gradivom tudi poročilo o Zbor¬ niku-Koledarju Svobodne Slovenije za le¬ to 1954. Med drugim ga svojim bralcem prikazuje takole: “Šesti zvezek tega zbornika, ki bo Slovence v Argentini, a mnoge od njih raztresene tudi po ostalih krajih sveta, spremljal skozi celo 1954 leto, je izšel iz tiska na blizu 300 straneh velike o- smerke, izvrstno urejen, umetniško opremljen in bogato ilustriran. Kakor tudi tednik, ki izdaja ta letni zbornik, tudi ta edicija zastopa slovenski nacio¬ nalni ter krščanski in demokratski pro¬ gram. Zato so na čelu tega zbornika prispevek njihovega političnega prvaka dr. Kreka in njihovega verskega pred¬ stavnika škofa-begunca prevzv. dr. Gre- žino Koledar - Zbornik ; gorija Rožmana.” Ocenjevalec nato navaja po vrsti glav¬ ne članke v koledarju. Med drugim go¬ vor g. Marjana Marolta “Dr. Gregorij Rožman v vrsti slovenskih škofov”, pri¬ kaz delovanja emigrantskih ustanov v USA, predvsem Krščansko-demokratske zveze za Srednjo Evropo in povdarja, da so “Slovenci v tej zvezi zelo aktivni”. Nadalje pravi, “da se s posebnim zani¬ manjem bere razprava o Beneških Slo¬ vencih ter da je v knjigi cela vrsta za¬ nimivih razprav”. Predvsem navaja “odlično in pregledno razpravo Tineta Debeljaka o smrtni kosi med slovenski¬ mi literati v zadnjem burnem razdobju slovenske zgodovine. Za dr. Tineta De¬ beljaka pravi, da je “dober pisatelj in objektiven kritik, ki se ga še spominja¬ mo po zgoščenih in mirnih prikazih iz ^ nekdanjega “Slovenca”. To je človek i široke kulture, prefinjenega okusa in pravi Evropejec. Za slovensko kulturo je prava sreča, da si je rešil glavo.” Argentinska odprava na Himalajo odpotovala SLOVO OD G. DINKA BERTONCLJA Buenos Aires, 18, II. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 8. Ilovice vz Sčovenije^ Miha Marinko, predsednik skupščine 1LRS je v komunistični stranki dobro za¬ pisan mož. Velja kot zanesljiv, odločen in strupen komunist. Zato ga bodo na¬ gradili in bo v vodstvu komunistične stranke zavzel vse položaje, ki jih je imel Milovan Djilas. Inozemsko časopis¬ je je te novice objavilo pod naslovom: “Miha Marinko — hujši kot Djilas”. Založba Mladinska knjiga je ob koncu leta 1953 petič razdelila Levstikovo na¬ grado za najboljša literarna dela, za naj¬ boljše ilustracije v svojih publikacijah in za najboljše poljudno znanstveno* de¬ lo. Nagrado iz , književnosti sta dobila književnik Miško Kranjec za knjigo “Rad, sem jih imel” ter Franc Šaleški Finžgar za knjigo živalskih zgodb “Iz mladih dni”. Miško Kranjec je dobil 70.000 din., Finžgar pa 50.000 din. Nagrado za ilustracijo sta dobila akad. slikarja: Maksim Sedej za ilustracije v knjigi “Tisoč in ena noči’ in sicer 50.000 din ter Evgen Sajovic za ilustracije An¬ dersenovih pravljic v knjigi “Snežna kraljica in druge pravljice”. Nagrada zanj je znašala 25.000 din. Nagrado za poljudnoznanstveno knji¬ ževnost je dobil prof. dr. Lavo Čermelj za knjigo “Nikola Tesla in razvoj elek¬ trotehnike”. Prejel je nagrado 25.000 din. Slovenski oddaji bosta v Radio Excelsior v nedeljo 21. in 28. februarja ob 9.30 uri do¬ poldne. Obakrat bo pel Slovenski pev¬ ski zbor Gallus pod vodstvom g. g. dr. Julija Savellija. Za oddaji je Gallus pripravil naslednji program: I. MOŠKI ZBOR: B. Ipavec — Do¬ movini, O. Dev — Kje so tiste ste¬ zice in Dober večer, ljuba dakle. MEŠANI ZBOR: Marolt - Osana — Visoki rej pod lipo, C. Pre¬ gelj — Barčica, Vrabec — Venite, rožce moje in E. Adamič — Zdra¬ vica. II. Narodna — Škrjanček poje, Šijanec — Odmev iz koroških planin (Venček koroških narod¬ nih), Simonitti — Kaj ti je dekli¬ ca, Marolt — Pojdem u rute, Tomc — Svatovske pesmi (iz Be¬ le krajine) in Belokranjska napit¬ nica. Vse pesmi bo pel mešani zbor razen Simonittijeve "Kaj ti je de¬ klica", ki jo bo podal moški zbor. Isti program od 21.2.1954 bo oddajal 27.2.1954 ob 9 zjutraj ra¬ dio El Pueblo Drugi program od 28.2.1954 bo oddajal v soboto 6. marca 1954 ob 9 uri zjutraj radio El Pueblo. Literarna žirija je bila mnenja, da se posebna nagrada, ki je bila razpisana za leposlovno delo, ne podeli, ker nobe¬ no delo ni ustrezalo po vsebini ali pa po umetniški plati. Državna založba Slovenije je v soglas¬ nosti s Svetom za prosveto in kulturo 1 ’azpisala natečaj za sestavo več učnih knjig za ljudske šole in gimnazijo. Na¬ tečaj pravi, da bo pisec najboljšega ro¬ kopisa poleg honorarja še dobil nagra¬ do 30.000 do 50.000 din. Posebna komi¬ sija Sveta za prosveto in kulturo LRS bo kvalitetna dela, ki sicer ne bodo na¬ tisnjena, pravtako nagradila z nagra¬ do 10.000 do 25.000 din. Tovarna avtomobilov v Mariboru je lani izdelala nad 1200 tovornih avtomo¬ bilov, okrog 100 avtobusnih šasij in nad 1.000 tovornih prikolic. Prva montirana turbina v novi hidro- centrali v Vuzenici je bila ves december v poskusnem pogonu, ker je bilo v tem času treba še dokončati vsa gradbena dela predvsem za zavarovanje obale in koroške železnice. Za polno zajezitev vode je treba namreč vodno gladino Drave dvigniti za 14 m. Ob koncu de¬ cembra so bila vsa ta dela končana ter je turbina takoj nato začela že dobivati dokončno hitrost in je v kratkem od prejšnjih 10.000 kilovatov prešla na se¬ danjih 18.000 kilovatov jakosti. . .“Slovenski Poročevalec” objavlja v novoletni številki članek “Potreben je javen odgovor”, v katerem prikazuje težek položaj, v katerem se nahaja slo¬ vensko, kakor tudi ostalo časopisje v Jugoslaviji glede zaloge s papirjem. Ta¬ kole pravi: “Vsakdo stopa v novo leto z željo in upanjem na boljše uspehe, ka¬ kor v preteklem letu. Prvi pogled v novo leto pa je za naše časopise dokaj tema¬ čen. Kakor smo obveščeni, so razen dveh ali treh listov vsi časopisi v Jugoslavi¬ ji brez papirja. Ponovila se je ista na¬ paka kot v zadnjih letih, samo mnogo bolj drastično kot doslej.” V članku nadalje list ugotavlja, da sta uvoz in razdeljevanje papirja še ved¬ no centralizirana in ima vsak časopis točno določeno koliko papirja lahko v letu porabi in če hoče ob posameznih slavnostnih prilikah iziti na več straneh, mora to količino papirja že vnaprej prištediti. Najtežji problem obstoja v tem, ker z novim letom ni papirja za te¬ koče leto. Do tega je pa prišlo zaradi tega, ker so predstavniki centralnega podjetja za uvoz in razdeljevanje papir¬ ja odšli nakupovat papir v inozemstvo šele tedaj, ko so posamezne inozemske tovarne za izdelovanje papirja vse zalo¬ ge papirja že prodale. Jugoslovani so ta¬ ko mogli dobiti samo nekaj malenkost¬ nih količin papirja v Avstriji. Zaradi takega postopanja je jug. časopisje gle¬ de zaloge s papirjem v letošnjem letu na V najslabšem položaju. Pisec omenjenega protesta v ljb. Po¬ ročevalcu nato pravi, da bodo papirnice v Vevčah za slovenski tisk sicer lahko dobavile nekaj papirja, vendar tovarna V Vevčah ne izdeluje rotacijskega papir¬ ja, ampak srednje fini papir za tiskanje knjig. Ta papir je pa za 45 odstotkov dražji kot pa rotacijski papir in se bo¬ do zhradi tega celotni proizvodni stroški povečali za 25 odstotkov. Marija Vera umrla. Ljubljanska dra¬ ma se je 11. decembra lanskega leta spo¬ minjala obletnice Cankarjeve smrti. Uprizorila je njegovo dramo “Hlapci”. V vlogi matere je tedaj nastopila znana slovenska gledališka umetnica Marija Vera. Ta vloga je bila njena zadnja vlo¬ ga, ki jo je odigrala v svojem življenju, kajti dne 13. januarja je na svojem do¬ mu pod Rožnikom umrla. Marija Vera je v slovenski gledališki umetnosti močno ime. Doma in v svetu je pokojnica uživala sloves velike dram¬ ske umetnice. Njeno pravo ime je Fran¬ čiška Epih. Rodila se je 1 eta 1889 v Kamniku. Na gledališče se je navezala že v mladosti. Dramsko umetnost je štu¬ dirala na Dunaju. Po končanih študijah je nastopala kot gledališka igralka v Zuerichu v Švici, v Manheimu v Nem¬ čiji, kjer je bila leta 1910 nastavljena v tamošnjem dvornem gledališču. Kako velik ugled je že tedaj uživala, dokazu¬ je dejstvo, da je prišla v svetovnoznano Reinhartovo gledališko skupino ter je z njo prepotovala Nemčijo in razne dru¬ ge evropske države. V domovino se je vrnila leta 1915 kot velika dramska u- metnica. Nastopala je v raznih vlogah v Dubrovniku, Sarajevu, Beogradu in Novem Sadu. V Ljubljano je prišla leta 1923 ter je do svoje smrti ostala člani¬ ca Slovenskega narodnega gledališča. Na akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani je bila tudi redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo. Ljubljansko železniško ravnateljstvo je odredilo, da v zimskih mesecih vsako nedeljo vozi iz Ljubljane do Planice in nazaj tudi motorni vlak. V Novem mestu je umrla slovenska književnica in vzgojiteljica Marica Strnad-Cizerljeva. Pred avstrijskim pre¬ ganjanjem se je leta 1899 umaknila v Rusijo, kjer je kot srednješolska učitelji¬ ca tujih jezikov preživela nad 20 let Pesnikovala je v slovenskem, nemškem in ruskem jeziku. Po vrnitvi v domovi¬ no je leta 1927 izdala pesniško zbirko Rdeči nageljčki. Poslovilni govor na po¬ grebu je imel književnik Severin Šali. V vasi Zameško v novomeškem okraju so se lani ljudje tako tožarili, da so plačali sodnih stroškov nad 700.000 di¬ narjev, to je več, kot so pa bili sku¬ paj neposredni davki. Umrli so. V Ljubljani: Marija Teka- vec, roj. Jenčič, poštna uradnica v p., Anton Gerl, žel, v p. Ciril Poklukar, upo¬ kojenec, Elza Sluga, roj. Stary, Anton Lotrič, mizar v p., Lucija Bizjak, roj. Vajevec, Ivan Jakovac, kleparski moj¬ ster, Ivan Medved, žel. v p., Marija Lo¬ gar, Stane šmuc (se ponesrečil), Ana Žirovnik, roj. Karun, Jera Škraba, roj. Vidmar, Jože Martinec, upok, in posest¬ nik na Rudniku, Marko Mlakar, usluž¬ benec podjetja “Zidar” v Kočevju iz Nove vasi - Bloke (se smrtno ponesre¬ čil), Ivana Selan v Dobrunjah, Ljudmila Jesenšek, roj. Laznik v Senovem pri Raj- henburgu, Marija Fraidl, roj. Galle, vdo- IINE MARKE! - ŠESTDESETLETNIH Naš dragi jubilant je iz rodu Marke- žev. Ves jeseniški in bohinjski kot pozna to ime in ve, da pomeni poštenje, zna- čajnost, kvaliteto. Tak je bil jubilantov oče, vzor gorenjskega poštenjaka, taka sta bila njegova, žal prezgodaj umrla brata — duhovnika: msgr. Lojze, eko¬ nom škofovih zavodov in France, dekan v Zagorju, tak je njegov brat ■— trpin Jože, ki živi na domu, tak je naš tova¬ riš na vseh begunskih poteh, Valentin, in taka je njegova številna družina. V svoji domovini je bil naš begunski tovariš vedno v prvih vrstah našega javnega življenja. Po poklicu je bil to¬ varniški uradnik, poleg tega pa si je ob pomoči svoje življenjske družice ustvaril lep dom z gostilno in trgovino, kamor so sosedje in znanci vedno radi zahajali in bili solidno postreženi. Poleg svojih poklicnih in družinskih dolžnosti je imel va po dvornem svetniku Gustavu Galle- tu, sodnem svetniku v p. v Kraljeviči, Zdravko Kajnih, bivši pravni referent v Zasavju, Alojzij šoba, konzistorialni in duhovni svetnik, biseromašnik, župnik Slovenci v Buenos Aires Zelo lep dan so preživele dekleta SDO preteklo nedeljo. Po skupni sv. maši v San Fernando, ki jo je imel g. Flek, se je 70 deklet ob petju in smehu odpelja¬ lo z lancho na otok Hiawatha. Komaj so se dodobro izkrcale, že jih je bilo vide¬ ti lepo število v vodi, kjer so s plava¬ njem, in športom v zvrhani meri poskrbe¬ le za zdravo telo. Kar jih je ostalo na suhem, so pa tudi po svoje izkoristile čas za užitek in šport z igrami in žogo. S pesmijo in pravo razigranostjo so se na večer poslovile od otoka. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Jožeta g. Tine še vedno čas za javno delo: v prosveti, v strokovnih organizacijah in zadnje čase zlasti na političnem polju. Jesenice so bile v vsakem pogledu po¬ glavje zase: v stari Avstriji močno z uvoženim nemštvom in svobodomisel¬ stvom okužene, v Jugoslaviji pa močno razgibane in precej ostro na tri tabore razdeljene: na naprednega, rdečega in katoliškega. Kljub tej raznolikosti, je katoliški element vzdržal borbo pred in po prvi vojni in stalno napredoval. G. Tine je bil dolga leta jeseniški župan in tudi nasprotniki mu niso osporavali zmožnosti za to odgovorno mesto, še manj pa očitali nepravilnosti, ki bi mog¬ le vreči senco na njegovo osebo ali ide¬ jo, ki jo je vedno neustrašeno zastopal. V dneh, ko je zločin zavladal nad na¬ šo zemljo, zanj ni bilo oklevanja. Od prvega dne je vedel kje je njegovo me¬ sto. Morilci mu niso mogli vzeti življe¬ nja, kakor so ga njegovima najožjima sodelavcema, poslancu Petru Arnežu in Bertonclju. Zapustil je z nami domovino. Tej ve¬ liki bolečini sta sledili še novi: najprej smrt sina Tinka na Koroškem, nato pa vrnitev sina Ivana komunistom in nje¬ gova tragična smrt z ostalimi slovenski¬ mi domobranci. Pretrpel je junaško vso bridko begunsko pot in prišel v Argen¬ tino, kjer se je ustalil in kjer mu druži¬ na dorašča in si ustvarja nove domove. Izven svojega šihta kraljuje na “svoji” kinti v Merlu, ki jo menda že vsi slo¬ venski naseljenci poznajo in kjer se po¬ čutijo, kakor bi bili doma. Mislim, da ni treba posebej omenjati, da kot izvežban javni delavec in prekaljen prosvetar, so¬ deluje v naših organizacijah ne samo s svojo prisotnostjo, ampak z modrimi na¬ sveti in nesebičnim delom v korist naše skupnosti. Bog mu daj v sreči in zdravju dočaka¬ ti dan, ko bo lahko zamenjal svoj sedanji dom z onim na Jesenicah. To mu iskre¬ no želi “Svobodna Slovenija”. --—--—- 1 v p., v Sevnici, Marija Pečnik, roj. Le¬ narčič na Peči pri Stepanji vasi, Franc Matoz v Litiji, Vilibard Veber, graver v Celju in Marija Culat-Ponikvar na Viču. Argentini Glaviča ml. in njegove gospe Marte, roj. Simčič, se je rodil krepek sinko. Sreč¬ nim staršem, prav tako pa starim star¬ šem naše tople čestite. _ Odhod. V sredo popoldne sta odpoto¬ vala v ZDA g. ing. Janko Dolinar in njegova gospa Božena. G. inženirju, ki je doslej prebival večji del v Misionesu, in gospej želimo vso srečo v novem kra¬ ju. L.amus Vesel dogodek. V družine g. Naceta Hladnika in njegove žene, gospe Mire, roj. Svete, se je v četrtek 11. t. m. rodi¬ la hčerka prvorojenka. Pri krstu so ji dali ime Olga. Iskreno čestitamo! V OBJEMU BELE SMRTI... POROČILO BIRGERJA LANTSCHNERJA O EKSPEDICIJI NA POGORJE PAI¬ NE IN O TRAGIČNI SMRTI TONČKA PANGERCA IN HERBERTA SCHMOLLA V “Svobodni Sloveniji” z dne 28. ja¬ nuarja 1953 smo objavili poročilo o od¬ pravi bariloških gornikov, članov Cluba Andino Bariloche, na pogorje Paine, na področju čilenskega juga, ki se je konča¬ la tako tragično. Dne 17. januarja 1954 •sta z ledenim plazom zgrmela v prepad vodja odprave Herbert Schmoll in naš rojak Tonček Pangerc. To so bila tedaj prva poročila o tej planinski nesreči. Nadalnjih poročil ni bilo mogoče dobiti, dokler se preostali •člani odprave niso vrnili v Bariloče. To se je zgodilo 30. januarja 1953, nakar je član odprave Birger Lantschner eks¬ pedicijo v pogorje Paine in tragično ne¬ srečo Herberta Schmolla in Tončka Pangerca popisal takole: “Dne 15. decembra 1953 je odšla se¬ demčlanska ekspedicija Cluba Andino Bariloche na pot v pogorje Paine, ki se je potem končala tako tragično s smrtjo naših dveh tovarišev. Herbert Schmoll je bil vodja odprave, dr. Rodolfo Venza- no je bil v njej zdravnik, Otto Meiling, Emilio Hernandez, Tonček Pangerc, 'Heinz Kaltschmidt in jaz smo pa bili člani plezalne skupine. Gorski masiv Paine se raztega na či- lenskem področju na 51° južne širine in '73° zahodne dolžine. Prav tako kot Fitz Roy se ne dviga v pravi, glavni verigi And, ampak sega na vzhodnem robu And v patagonsko nižino. Deli se v več vrhov in gorskih skupin. Najlaže je dostopen 2.740 m visoki vzhodni vrh. Severno od tega se dvigajo proti nebu trije silni granitni stolpi — Torres del Paine. —. S svojimi 1.000 m visokimi, gladkimi in skoro navpičnimi stenami predstavljajo gotovo najtežje plezalne probleme. Dal¬ je proti zahodu je Paine Medio ali Cuer- nos del Paine. To je več visokih skalna¬ tih vrhov, ki se pnejo iz gladkega in strmega granita in so pokriti s temnim skriljevcem. Na drugi strani doline, pro¬ ti zahodu, se začenja dvigati z veličast¬ nimi stenami nad 3.000 metrov visoki, z ledom pokriti glavni vrh. Severno od tu kipi proti nebu Paine Chico, ki ga kljub njegovemu varljivemu imenu obdaja vrsta skalnatih in ledenih vrhov. Nanje dosedaj še ni stopila človeška noga, ra¬ zen na vzhodni vrh, na katerega sta pri¬ šla leta 1937 nemška plezalca Zuck in Teufel. O negostoljubnem vremenu v patagon¬ skih Andah smo čuli veliko, toda to, kar smo doživeli v pogorju Paine, je pre¬ kašalo vsa naša pričakovanja, že od vsega začetka so divji viharji, dež, sneg in megla neizmerno otežkočali ali sploh onemogočali naša poizvedovalna in plezalna prizadevanja. Saj smo imeli v času enomesečnega bivanja samo dva res lepa dneva. Drugače ie vedno besnel več¬ ni vihar ob skalnatih stenah, divjal nad jezeri, dvigal vodo v vrtincih do 100 metrov visoko, med vrhovi so se pa ku¬ hale in trgale megle in spreminjale gore v bleščeče se snežne in ledene gradove. Po enotedenski vožnji po patagonski pampi, smo prišli 23. decembra 1953, polni volje za izvedbo načrtov, na estan- cio “Cerro Paine”, ki se raztega na pod¬ nožju vzhodnega vrha. Tu smo si po¬ stavili glavno taborišče in začeli s svo¬ jim alpinističnim udejstvovanjem. Te¬ den med božičem in novim letom je bil posvečen postavitvi taborišča štev. I. Po¬ stavili smo ga v dolini med Cuernos del Paine (Paine Medio) in glavnim vrhom. Vanj smo donašali živila, šotorska krila in razno orodje, ker je slabo vreme ovi¬ ralo vsak plezalni poizkus. S težko oblo¬ ženimi nahrbtniki smo večkrat premaga¬ li kakih 18 km dolgo pot po grušču, po od požara opustošenem gozdu in čez divje deroče potoke, od glavnega tabo¬ rišča do taborišča štev. I na severni obali ob jezeru Nordenskjoeld. Razen tega smo V tem času tudi raziskovali severno in južno stran glavnega gorskega masiva. Morali smo ugotoviti, da v obeh teh po¬ dročjih onemogočajo navpične in gladke stene sleherni vzpon. V prvih januarskih dneh sva se poda¬ la Meiling in jaz na poizvedovalno ple¬ zalno turo v vzhodno steno. Na turo sva odšla iz taborišča štev. I, ki je bilo po¬ stavljeno na prostoru, 240 metrov nad morsko višino. Preho strmih previsov sva se vzpenjala vedno višje. Na višini 900 metrov sva odkrila dve majhni jeze¬ ri. Krstila sva jih za Lagunas Los Ami- gos. Od tu sva plezala dalje. Preko dveh piramidastih skalnatih vrhov, ki sva jih pozneje hotela poimenovati Picos Schmoll in Pangerc, sva prišla do sedla na višini 1.450 metrov. Sedlo veže te vrhove z glavno goro. Tu sva mogla u- gotoviti, da je po tej steni edina možna smer za vzpon po izredno izpostavlje¬ nem, s plazovi ogroženem in tehnično ze¬ lo težavnem ledeniku. Dne 4. januarja sva poskušala Pan¬ gerc in jaz priti na Cuerno Principal. S taborišča sva odšla zjutraj ter sva po poldrugoumi turi po strmem pobočju, pokritem z gruščem in skalami, dosegla vstop. Hitro sva plezala v višino in sva V opoldanskih urah po srednje težki ple¬ zalni turi že imela za sabo granitne ska¬ le. Vreme je bilo ta dan prvič brez vetra in oblaki so se začeli razprševati. Ne¬ nadno se je prikazal med ledenimi krpa¬ mi glavni vrh. Samo kratek trenutek nama je bil dan, da sva lahko zrla v str¬ mo se dvigajoči, nazobčasti in bleščeči se ledeni vrh. Nato ga je zopet zagrnil oblak. Midva sva plezala dalje. Nasled¬ nji del ture nama razen dveh kočljivih mest ni povzročal posebnih problemov. Kmalu sva bila pod steno vrha. žal naju je tu zagrnila gosta megla. Zaradi nje je postala orientacija nemogoča. Kljub temu pa sva v naporni plezi s pomočjo klinov pririnila za nekaj dolžin vrvi v višino. Morala pa sva ob pol petih popoldne odnehati v snežnem metežu, čeprav sva bila, kakor smo mogli kasne¬ je ugotoviti, kakih 100 metrov pod vrhom. 5. in 6. januarja sta naskočila Meiling in Hernandez glavni vrh z zahodne stra¬ ni. Več poskusov vzpona se je izjalovilo v strmih poledenelih stenah že v višinah nad 2.000 metrov. Ista usoda je dolete¬ la poskus naše četvorice: sestavljali smo jo Schmoll-Pangerc-Kaltschmidt iz jaz. Na skočili pa smo vzhodno stran. Bivaki¬ rati smo morali v snežni votlini na že omenjenem sedlu. Sprememba vremena nas je, žal, prisilila na povratek. Na večer 6. januarja smo bili spet vsi skupaj v našem taborišču štev, I. Ker so se vsi naši naskoki izjalovili, naše razpoloženje pač ni bilo najboljše. Zavi¬ janje vedno bolj razsajajočega viharja pa nam je pokopavalo vsako upanje, da bi se vreme v kratkem spet zboljšalo. Ni smo vedeli za katero od dveh mož¬ nosti naj se odločimo. Na eni strani bi bilo prav, če se vrnemo v glavno tabo¬ rišče, da bi hranili zaloge, na drugi stra¬ ni pa bi bili pri morebitni izboljšavi vre¬ mena radi čim bližje ob gori. Naslednje jutro nas je prisilil gozdni požar, da smo, vrat na nos, morali izprazniti ta¬ borišče. Tako nas je rešil naših dvomov. Nek pastir je namreč kuril signalni o- genj, ki se je pa zaradi razsajajočega vi¬ harja začel z neznansko naglico širiti, tako, da je v jutru že ogrožal naše šo¬ tore. Bili smo vsi preobloženi in sunko¬ viti veter je dodal še svoje, da je bila naša pot presneto grenka. Več kot en¬ krat je vsak od nas zletel po tleh, po¬ tem ko ga je veter s tako sulo pahnil. Jezili smo se in se zaletavali in omaho- Stran 4. SVOBOSNASLOVENIJA Buenos Aires, 18. II. 1954 ŠE VEDNO "IZDAJALCI" Založba “Tržaški tisk” je izdala v Trstu “Jadranski koledar 1954”. Po član¬ kih, ki šo v tej publikaciji objavljeni, človek takoj spozna, da gre tu za titov¬ sko partizansko stvar. Med avtorji je tudi neki Slavko Savo. V “Jadranskem koledarju 1954” je objavil članek “Slo¬ venski izseljenci v Argentini”. Njegov prispevek se od dosedanjih člankov, ki so jih titovi ali kominformovski komuni- nisti objavili o novih slovenskih naseljen¬ cih v svetu v prav ničemer ne razlikuje. Stvari prikazuje netočno, pristransko, po¬ tvorjeno. Tako, kakor prija komunistom. Avtor zato še vedno tudi operira z “ubež¬ niki in narodnimi izdajalci”, z oznakami, za slov. nove naseljence, s katerimi so se titovci že tako osmešili doma, še bolj pa v Svetu. Pri opisu zgodovine slovenskega izse¬ ljenstva v Argentini, ustanavljanja in dela slovenskih organizacij in slovenske¬ ga tiska, omenja tudi Društvo Slovencev, ki ga pa prikazuje takole: “Obstaja tu¬ di društvo, ki so ga ustanovili ubežni¬ ki in izdajalci našega naroda, ki so sem pribežali v velikem številu. To društvo pa propada, ker so mnogi med njimi spo¬ znali prevaro in nočejo več slediti ti¬ stim, ki bi jih še nadalje radi izkorišča¬ li in zaradi katerih se morajo danes po¬ tikati po svetu”. O kulturnem delovanju slovenskih no¬ vih naseljencev v svobodnem svetu, zla¬ sti v Argentini, so dosedaj titovi komu¬ nisti trdovratno molčali. Niti z eno be¬ sedico niso omenjali njihovih velikih kul¬ turnih dejanj na književnem, literarnem in glasbenem polju. Postavili so se na stališče, da zanje vse to sploh ne obsto¬ ja. Toda dejansko stanje jih je prisili¬ lo, da so morali tudi v tem pogledu spremeniti svoje stališče in priznati dej¬ stvo, da poleg matične slovenske knji¬ ževnosti, ki pa danes životari pod knu- to komunistične tiranije, nastaja v svo¬ bodnem svetu slovenska emigrantska književnost, ki se iz leta v leto lepše razvija. Zato mimo tega dejstva tudi omenje¬ ni Slavko Savo — zakaj le ne pove svo¬ jega pravega imena, da bi vsaj vedeli s kom imamo opravka j— ne more in po vr¬ sti omenja tudi publikacije slovenskih no¬ vih naseljencev. Prikazuje jih seveda po' svoje. Za “Duhovno življenje” n. pr. pra¬ vi: “Po nesreči na Aconcagui, kjer je Kastelic izgubil življenje, je ta tednik postal mesečna revija in jo je pisal J. Hladnik. Ko se je ta zameril skoro vsem starim naseljencem, je revija prešla v roke na novo prispelim ubežnim duhov¬ nikom. Revija se je že v Hladnikovih ro¬ kah spremenila iz versko-kulturne v po- litično-hujskaški tisk. Druga skupina teh duhovnikov (ker med njimi ni slo¬ ge), izdaja mesečno revijo “Naša be¬ seda”, ki jo piše, duhovnik Škulj”. S prikazom “Duhovnega življenja” in delovanja g. Janeza Hladnika, se je pi¬ sec čisto očitno razgalil kot polnokrvni komunistični propagandist, ki g. Hladni¬ ku še danes ne more odpustiti, da je z vso odločnostjo udaril po komunistični laži, s katero so med vojno z jugoslovan¬ skega poslaništva varali slovenske na¬ seljence v Argentini. In zato je po nje¬ govem “Duhovno življenje” postalo iz verske revije “politično-hujskaški list”. Tudi mimo “Svobodne Slovenije” o- menjeni Slavko Savo ne more. S prezi¬ rom, ki je lasten samo komunistu, bi si¬ cer rad šel z omalovaževanjem mimo njenega velikega kulturnega dela, ki ga že leta sem vrši med slovenskimi nase¬ ljenci, na eni strani s tednikom “Svo¬ bodna Slovenija”, na drugi strani pa s knjigami, ki so dosedaj že izšle v njeni založbi. Pa mora končno le priznati, da “že več let izhaja tudi “Svobodna Slove¬ nija”, ki jo izdajajo slovenski ubežniki.” “Ta skupina je izdala tudi” nekaj knjig V nedeljo? 21. februarja vsi v Lanus NA DRUŽABNO PRIREDITEV, S F Z ki se bo vršila na vrtu pri Levstikovih. Na spo¬ redu so zanimive točke kot streljanje z lokom, puško, licitacija tritonske Kucljerjeve harmoni¬ ke, vredne $ 2.000, itd. Pred pričetkom prire¬ ditve pa se bomo lahko pošteno nasmejali pri nad vse zanimivi nogometni tekmi med suhimi in debelimi na športnem igrišču. Odboj kino moštvo SFZ pa bo odigralo tekmo z nemškim moštvom. Postregli Vam bomo z najboljšimi kranjskimi klobasami ter dobro kapljico. S D O Nihče naj ne zamudi te prireditve, ki bo vsakogar razveselila. "ČASA ROYC” — urama in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 ZLATNINA URE BUDILKE NAKIT (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) vali naprej. Vsi trije naslednji dnevi s slabim vremenom so nam dali nekaj od¬ mora, ki smo ga vsi pošteno potrebovali. 10. in 11. januarja so podvzeli Mei- ling, Kaltschmidt in Hernandez zopet brezuspešen poskus, da bi iz glavnega taborišča dosegli vzhodni vrh. Tri dni nato je Meiling odrinil s Kaltschmidtom vnovič in je končno 15. januarja preko jugovzhodnega grebena dosegel 2.740 metrov visoki vrh. Oba sta pustila na vrhu svoje zapiske in zastavico CAB. Prinesla sta tudi v dolino dokaze prven¬ stvenega vzpona, iz leta 1937. Tega sta opravila Nemca Zuck in Teufel, ki sta pustila na vrhu zastavico, tobačno dozo z vizitko. Te, že zelo zdelane spominke smo z zanimanjem ogledovali. Med tem časom, ko je Meiling s Kalt¬ schmidtom bil v borbi z vrhom, smo se Schmoll-Pangerc in jaz zopet odpravi¬ li v taborišče štev. I. Napravili smo 12. januarja poskus, da bi dosegli vrh Cuer- no Principal. Nagajal pa nam je tako silovit veter, da nismo prišli niti tako visoko, kakor pri prejšnjem poskusu. 15. januarja smo že hoteli dokončno podreti taborišče in se odpraviti domov. Ker je pa na ta dan bilo lepo sončno vreme, je sklenil Schmoll napraviti zadnji pos¬ kus in doseči glavni vrh. Pangerc in jaz sva se popopoldne tega dne pognala v glavno taborišče nazaj in privlekla na¬ slednje jutro potrebna živila za tabori¬ šče štev. I. Okrog opoldneva smo nato začeli z vzponom. Zaradi gorkega vre¬ mena je hudournik precej narastel in le s težavo smo ga prekoračili. Po treh u- rah smo dosegli laguno Los Amigos, kjer smo postavili zasilno taborišče in prebi¬ li noč na 17. januar. V teku noči je tem¬ peratura znatno narasla in po vsej raz- sežni isteni so začeli bobneti plazovi. Toda lepo nedeljsko jutro je bilo sko- rej brezoblačno. Zato nadaljujemo že ob pol šestih zjutraj pot kljub temu, da sva Pangerc in jaz od divjega pohoda prejšnji dan še precej zdelana. Pravza¬ prav nam je jasno, da to leto vrha zara¬ di pomanjkanja časa in nestalnih vre¬ menskih razmer ne bomo mogli več do¬ seči. Ugotovili pa bi vsaj radi, če je sploh kak prehod skozi široki in že o- menjeni viseči ledenik, ki bi nas pripel¬ jal na zgornja ledeniška pobočja. Po dobre pol ure hoda sem prisiljen izjavi¬ ti tovarišema, da nisem več sposoben, da bi šel naprej in sodeloval pri podvigu. Schmoll sklene nato, da bo sam s Pan¬ gercem nadaljeval vzpon, medtem, ko jaz ostanem v bližini jezera zato, da bom lahko zasledoval njun vzpon. Njunenega vzpona do sedla nisem mo¬ gel zasledovati in sem moral precej časa čakati, dokler sta mi prišla zopet pred oči. Končno, bilo je okrog pol desete ure, sem zagledal dve črni piki na strmem snežišču nad sedlom. Počasi sta se vzpenjala višje, prekoračila sta nekaj razpok in izginila nekako po štiridese¬ tih minutah v neki kotanji tik pod ste¬ no. Po poldrugi uri sem ju zopet zagle¬ dal, približno na istem mestu kot prej, in videl sem, da sta začela prečkati po zasneženi polici proti visečemu ledeni¬ ku. Najbrž sta na tem mestu dalj časa in brošur”. Vendar pa po Slavku Savi “temu tisku stari naseljenci ne polaga¬ jo nobene važnosti.” Zdi se nam škoda prostora, da bi pi¬ scu članka, ki se ne upa niti podpisati s pravim imenom, dokazovali, v koliko in kako “nam stari naseljenci ne pola¬ gajo nobene važnosti”. Povemo mu le, da imamo med starimi slovenskimi, na¬ seljenci lepo, lepo število naročnikov in dobrih prijateljev in da jih je vedno več. Z gotovostjo pa tudi vemo, da je vedno manj tistih, ki še slepo verjamejo komu¬ nističnim lažem in propagandi. Glede kakovosti “nekaj knjig in bro¬ šur” pa, ki jih je izdala “Svobodna Slo¬ venija” pa naj bodo v odgovor piscu gornjega članka vrstice, ki smo jih do¬ bili prav te dni od osebe, ki živi izven Argentine, potem, ko je pd nas prejela Zbornik Koledar Svobodne Slovenije” za leto 1954, Jeremija Kalina “Črno mašo” in dr. 'Tineta Debeljaka pesniško zbirko “Poljub”. Tako nam piše: “Knjig sem. zelo, zelo vesela. Vsaka posebej mi je všeč in sem ponosna na vse, ki so pri njih sodelovali. Pred kratkim sem brala Koledar Prešer¬ nove družbe v Ljubljani, pa Vi ne veste, kako je vse to revno in prazno. Vaš zbornik pa je tako bogat in lep ter za¬ nimiv, da ga bom do zadnjega prebrala. Črna maša in Poljub sta me pa vso prevzeli.” SLOVENCI PO SVETU USA Slov. kat. akad. starešinstvo je imelo v Clevelandu 5. decembra 1953 decem- berski prosvetni večer. V dvorani šole sv. Vida so se zbrali poleg ostalega ob¬ činstva zlasti predstavniki raznih pro¬ svetnih društev in obeh Slovenskih šol. Na sestanek je prišel tudi škof g. dr. Rožman ter je na njem tudi predaval. Ob prihodu ga je pozdravil v imenu SKAS-a ing. Jože Sodja, ki je povdarjal, da ho¬ čejo vsa slovenska kulturna društva v Clevelandu v edinosti voščiti prevzviše- nemu božične praznike in novo leto. Za njim so nato izrekli škofu dr. Rožmanu voščila: ga Tončka Škrabčeva in gdč. Francka Bolhova v imenu Slovenske šo¬ le pri Sv. Vidu, g. Peter Golobič v ime¬ nu Slovenske šole v CoIlinwoodu, gg. Franc Hren in Rudi Knez v imenu dra- matskega društva “Lilija”, g. dr. Mate Resman v imenu kluba “Krog”, g. dr. Stanko Šuštaršič v imenu slovenskega pevskega društva “Korotan”, g. Anton Grdina v imenu organizacije “Kulturnih vrtov”, g. ing. Vlado Sluga v imenu Prijateljem in znancem naznanjamo žalostno novico, da nas je 9. fe¬ bruarja 1954 v 57 letu starosti za vedno zapustila po dolgotrajni bolezni na¬ ša draga žena, mati, tašča, stara mati , gospa Frančiška Pleško , roj. Pogačar - K zadnjemu počitku smo jo položili 10. februarja 1954 na pokopališču v Avellanedi. Žalujoči: Jakob, mož; Rozalija, por. Mele, Francka, por. Levec, Mimi in Albina, hčere; Franc Levec in Ivan Mele, zeta; Franci, Helenka, Elizabeta in Andrej, vnuki. Buenos Aires — Bizovik, 11. februarja 1954. Bogu vdano je dne 9. februarja 1954 dotrpela članica Društva Slovencev gospa Frančiška Pleska Pokopana je bila v sredo 10. februarja 1954 na pokopališču na Ave¬ llanedi. Dobri slovenski materi ohranimo lep spomin in molimo za pokoj nje¬ ne duše. Buenos Aires, dne 18. februarja 1954. Društvo Slovencev Krščansko-delavske zveze, odsek Cleve¬ land, g. Slavko Oven v imenu Slovenske¬ ga okteta, g. Kužnik v imenu pevskega društva “Lira” in g. Jakob Žakelj v ime¬ nu SLS.’ Po voščilu je Slovenski oktet zapel dve božični pesmi. Škof g. dr. Rožman je nato v. svojem govoru razvijal božične misli. Spominjal se je tudi trpeče domovine, zlasti mladi¬ ne. Dejal je zlasti: “Najbolj nas boli to, da naši slovenski otroci v domovini ne smejo in ne morejo slišati resnice o Bo¬ gu in o razmerju med Bogom in člove¬ kom. V šoli mesto verouka uče, da ni Boga, da ni nebes, da ni pekla. Mesto bo¬ žiča so postavili dedka “mraz” ter novo¬ letno jelko. IŠkof g. dr. Rožman je zaključil svoj govor s prošnjo, naj bi vsi, ki so tako srečni, da smejo svobodno izpovedovati svojo vero, molijo in prosijo Marijo, naj bi izprosila, da bi Bog skrajšal čas veli¬ ke hudobije, ki vlada v domovini. CERKVENI OGLASNIK Sv. maša za g. Antona Trčka bo ob obletnici smrti 2. marca 1954 v kapeli Slov. sester na Paternalu Paz Soldan 1924 ob 7. uri zjutraj. Pravo toplino in domačnost domu da še le lepa slika Na razpolago imamo lepo izbiro SLOVENSKIH SLIK Ob pogledu na Ljubljano, Bled in vrhove slovenskih planin Vam bo ostal vedno živ spomin na domovino. Vedno Vam bomo po želji postregli tudi z lepimi albumi, po¬ trebščinami za šolo, dom ter pisarno in darili za razne prilike. SANTERIA y PAPELERIA SANTA JULIA VICTOR MARTINEZ 39 BUENOS AIRES Posredujemo vedno tudi pošiljanje darilnih paketov v domovino. počivala, zato, da bi se lažje in s sveži¬ mi močmi lotila pričakovanih težav. Kmalu sta zopet izginili obe točki za skalnatim možicem, kmalu pa sta se zo¬ pet prikazali na drugi strani. Ob dvanaj¬ stih in en četrt sta preprečkala še sto¬ žec starega plazu in dosegla viseči lede¬ nik. Začela sta nato vzpon v strmem ledenem žlebu na levi strani ledenika. Tu sta mi tudi izginila izpred oči. Ob trinajst uri in 45 minut se je na ledeniškem odlomu, kakih 500 metrov nad mestom, kjer sta morala biti moja nesrečna tovariša, odlomila velikanska, najmanj 50 metrov visoka in 100 metrov široka ledena stena. Z vso silovitostjo in med strašnim bučanjem je zgrmela v žleb, kjer sta morala biti Schmoll in Pangerc. Kot bel velikanski hudournik je zdrvel led po žlebu in nato po stožcu, odkoder je padal še naprej ter zgrmel čez steno v razpokan in razbit ledenik spodaj. Velikanske množine ledu so na¬ polnile globoke ledeniške špranje in se počasi umirile. Nato je bilo zopet vse tiho, samo bela megla iz ledenega pra¬ hu, ki se je počasi redčila in trgala, je kazala mesto, kjer je pravkar dva moja tovariša pobrala bela smrt. Za trenotek sem obstal kot ukopan in omamljen, ne da bi mogel kaj misliti. Nato sem si pritrdil dereze- in drl k le¬ deniku, čez katerega sem kolikor hitro sem mogel, hitel proti sedlu, ves čas ozi¬ raje se na mesto nesreče v upanju, da sta se tovariša kakorkoli srečno rešila. Dosegel sem sedlo, odkoder sem imel dober pogled na viseči ledenik, nisem pa mogel najti nobene sledi, prav tako, ka¬ kor nisem slišal nobenega odgovora na svoje neprestane klice, štiri ure po tej strašni nesreči sem sklenil, da bom se¬ stopil in obvestil druge. Ob polnoči sem dospel v glavno taborišče in sporočil Meilingu, kaj se je zgodilo. Meiling in Hernandez sta se odpravi¬ la ob štirih zjutraj, da nadaljujeta z iskanjem. Okrog poldneva je prišel dr. Venzano z izleta nazaj, in kakor hitro je zvedel za nesrečo, je tudi on odrinil proti taborišču štev. I, da bi bil čim prej na mestu, če bi potrebovali njegovo po¬ moč. Naslednje jutro sva se odpravila zopet Kaltschmidt in jaz, da bi čimprej prišla do mesta nesreče. Na žalost je bi¬ lo vse naše iskanje, in čeprav smo se približali ostankom plazu kolikor smo se mogli, brezuspešno. Prav do plazu zara¬ di številnih špranj in ledenih odlomov, še bolj pa zaradi stalnega padajočega kamenja, nismo mogli. Tako smo po šti¬ rih dnevih brezuspešnih poskusov uvi¬ deli, da ni nobenega upanja več in da lahko nehamo z iskanjem. Zato smo se vrnili. Gore, ki so nas tolikokrat razveselile z najlepšimi in najbolj vzvišenimi do¬ živetji, so nas to pot prisilile, da smo morali obžalovati smrt dveh tovarišev in prijateljev. Dva idealista, vedno za vsak podvig navdušeni in vsakomur po¬ magati pripravljeni Herbert Schmoll, naš dolgotrajni planinski tovariš, in ved¬ no veseli, v svojem bistvu pa vendar ta¬ ko resni Tonček Pangerc, sta ostala v svojih dragih gorah.” OBVFSTILA Dohod na prireditev SFZ in SDO v Lanusu: Ramos Mejia: kolektiv 196 ali vlak do Plaza Flores, od tam kolektiv 225 do Alsina y Rivadavia (Avellane- da); San Martin: Omnibus 166 do J. M. Moreno, nato kolektiv 402 do Viamonte y Santa Fe; Capital: omnibus 112 na Avda La Plata in Rivadavia do Maxi- mo Paz y Santa Fe. Vsi, ki izstopite na zadnje omenjenih ulicah, pa vzamite tramvaj 53 do Santa Fe y Porvenir. Dekleta! Tečaj torkovih predavanj smo za kratko dobo prekinili. Za pri¬ hodnje predavanje boste obveščene pra¬ vočasno. Dr. Jose Ermenc Billinghurst 97/1. Dpto. D, Capital Ordinira vsak torek, četrtek in soboto od 5. do 7. ure popoldne za ženske bolezni in kirurgijo. Prosim, prijavite se prej na T. E. 62-7213 Vse rojake vabimo v soboto 20. fe¬ bruarja na veseli večer ob otvoritvi BAR-A DOBREPOLJE V San Justo (Bario San Nicolas) Prihod: iz Liniersa kolektiv 196 in 224 Prijetna družba, izvrstna godba, o- tvoritev kegljišča, domača hrana, iz¬ vrstna kapljica. Za svatbe, slavlja, društvene in druge zaključene družbe so posebni prostori vedno na razpo¬ lago. Ob nedeljah vedno na razpola¬ go kosilo. Za družine z otroki prije¬ ten nedeljski oddih. Postregli Vam bodo Dobrepoljci ALI ZNATE K ASTEL JANŠKO? Preberite samo nekaj strani R. Riglerjevega učbenika: "SAM TEMELJITO KASTELJANŠKO" in prepričali se boste, da je Vaše znanje kasteljanskega jezika zelo pomanjkljivo! Učbenik vsebuje bogat besedni za¬ klad, poljudno in temeljito razlago kasteljanske slovnice, obilje‘praktič¬ nega izrazoslovja za vsakdanje živ¬ ljenje! Ker je naklada majhna, ne odlašajte z nakupom, saj stane samo 40 pesov, dobite odn. naročite pa ga v pisarni Društva Slovencev Victor Martinez 50 — Buenos Aires. KOMBINIRANI PAKETI NOVEGA IN ŽE RABLJENEGA BLAGA od 5 — 20 kg. PO ŠILJ ANJE ZDRAVIL Z LETALSKO POŠTO! Pakiranje, dezinfekcijo rabljene¬ ga blaga, dviganje dovoljenj za novo blago, prepustite nam. Dajemo navodila za sestavljanje brezcarinskih paketov. Obrnite se na PAKEXPORT Buenos Aires — Maipu 735/L Ur. ure od '8.—19. preprekinjeno Štev. telefona: 31-5142