OHcnl iDor t,Sfrokowii€ u V nedeljo, dne 13. julija se je vršil deseti redni občni zbor »Strokovne zveze viničarjev« centrale Ljutomer. Številni delegati od vseh krajevnih organizacij, ki so že danes ekoraj go vseb. naših viničarskih krajih ustanovljene, so sa odzvali povabilu ter so napolnili zvezine tajniške prostore v Slamnjaku nad Ljutomerom v najboljšem razpoloženju. ,Točno ob deseti uri je načelnik zveze tovariš Ivan Husjak 9 jp.ozdravom na navzoča delejgate skupin, kakor tudi zasto^nika JugoslofVanske zveze iz Ljubljane in iz Maribora. otvoril ta pomembni občni zbor. Za overovatelja zapisnika sta bila predla- fana tov. Peter Rakuša in Nedok Ludvik. a načelstvo zveze je najprej poročal zvezin tajnik tov. Peter Rozman. Iz celotnega poroJSila je razvidna vsa agilnost in delavnost načelstva za razmah in utrditev strokovne orgajnizacije povsod med viničarjl. Zveza šteje z dnem 1. junija 1930 21 skupin ali krajevnih organizacij in ima skupno 1996 rednih članov. Poročilo pravi, da se je v lem poslovnem letu Clanstvo organizacije stabiliziralo, to je, da so prenehali tisti vedni pristopi, pdstopi in nazaj, kar je zelo važno in raz.veseljivo dejstvo. Uvedle so se letoa nove članske izkaznice, v katere se članarina potrjuje z znamkarai za vsak mesec. Izkaznice iVsebujejo zraven nekaterih potrebnih navo'dil za člane tudi poslovnik podpornega sklada. Zborovanj v celotni organizaciji se je ,vršilo v tem letu 45, prireditev pa je bilo eedem in Stirje organizatorični tečaji. Iz tajoištva centrale je bilo odposlanih 2092 dopi'eov in vlog. Od teh je bilo poslanih: 220 raznim uradom in oblastim, 30 Jugoslovanski strokovni zvezi, 45 v službenih zadevah članov viničarjev, 34 pritožb, ki so se rešile ugodno, 15 ovadb radi kVšenja državljanskih pravic izven viničarskega reda in 36 predlogov za razprave pred viničarsko komisijo. V nadaljnjem prinaša to poročilo pregled stanja in delovanja posameznih edinic, skupin, od katerih nekatere naravnost medsebojno tekmujejo. Končno še omenja, da se je moralo viničarje za strokovno organizacljo prej vzgojiti in da se je pri tem moralo premagati največje ovire za obstoj organizacije. Še danes se dobe boljše gospodarsko stoječi vi•ničarji, katerih je nekako sram, da bi se fdružili 9 svojimi siromašnejšimi itovarisi in se žal dobe tudi slučaji, da taki še celo svoje stanovske tovariše hočejo teptati pri vsaki ipriliki, samo da bi bilo njih ime bolj na glasu. Mnogim še danes manjka Cuta skupnosti ln zavesti, da smo si vsi viničarji enaki. Drugi je poročal tov. Janez Kosič in je v evojem blagainiškem poročilu izvajal med drugim tudi to, da je imela zveza za poslov- no dobo 1929/30 denarnega prometa 134.914 pin. Podporni sklad je v tem poslovnem letu izplačal 75 porodniških podpor, 427 bolniških podpor, 32 nezgodnih in 32 posmrtninskih podpor, vse skupaj v znesku 32.719 Din. Za ta podporni sklad smo v tera letu dobili podpore: od bivšega oblastnega komisarja v Mariboru 5000 Din in od banske uprave sedaj 10.000 Din. V starostni sklad, kateri se ima zbirati za dobo 10 let, sa je letoa nabralo 8940 Din. Prispevki članarine so se v tem letu dvignili za več kakor 10 odstotkov, kar znači, da organizaci.ja ne napreduje samo,. številčno, ampak tudi gospadarsko, kar je tudi predpogoj vsakemu napredku. V imenu načelstva »Strokovne zveze viničarjev« je kot tretji poročal načelnik tov. Husjak, kateri je v izbranem poročilu povdar.jal najprej veliko važnost današnjega občnega zbora, ker se pri tej priliki spominjamo na naše dosedanjo deaetletno delo v strokovni organizaciji, po kateri naj prinesemo boljšo bodočnost vsemu viničarskemu stanu. Močna strokovna organizacija, vlničarski red, podporni sklad, starostni sklad in lastna kreditna zadruga, pravi, so le glavni obrisi našega nesebičnega in z velikanskimi napori izvršenega dela in uspehov v tej kratki desetletni dobi. Hočemo in moremo si viničarji odpomoči i« svojega bednega atanja! Mi imamo veliko gospodarskih sil in sposobnih talentov v lastnih vrstah, treba jih je samo dvigniti, združiti in tako usmeriti v enoten cilj. Če tako stremimo po svoji strokovni organizaciji, da naj dvignemo viničarski stan, to je, svoje sobrate in sestre dvigniti gospodarsko in kulturno, nam je .tako delo naša krščanska dolžnost, da se potegujemo za vse bedne in stiskane. "S tem tudi delamo za dobrobit pretežnega dela našega naroda tukaj ob severni meji, in tako gre tp delo tudi za čast in ugled naše domovine. Nikoli nismo in ne bomo zahtevali, kar zahtevati nimamo pravice. Vsak tisti kmet in vinogradnik, kateri svojemu viničarju pošteno plača, kar si ta zasluži, je naš prijatelj ter nima nobenega vzroka nam nasprotovati. Ako pa smo se v gotovih slufiajih morali za svoje člane potegnili, da niso izgublli svojega zaslužka, nismo s tem uatvarjali prav nikakega komunizma ali hujskarije proti vinogradnikom, kakor se nam je to često podtikalo, marveč je bila ito le čisto naravna borba za zakonite viničarske pravice, kl smo jlh tudi vselej dosegli. Svoje poročilo je zaključil 8 pozivom na vse tovariše, ki sodelujejo v strokovni organizaciji, naj se le drže vztrajno, ker naša pot je pravilna pot. Naj vlada še naprej tista vzajeninost med Clani in skupinami, po kateri se čutimo vsi kot tovariši in le ena sama velika druiina. Potem bo naše delo y drugi desetletnici obrodilo še bogatejše eadove in spremljal nas bo blagoslov božji. Za nadzorstvo je podal poročilo tov. Franc Tomažič od skupine Ljutomer, ki je predla- gal dosedanjemu načelstvu za njegovo pošteno in neumorno delovanje zaupnico, katera je bila sprejeta. V dokaz za to je bil brez nadaljnjega po odobritvi poročil predlagan dosedanji odbor. Načelstvo: Husjak Ivan, Topličar Ignac, Kosič Janez, Mir Andrej in Peter Rozman. V nadzorstvo pa Stajnko Jožef, Tomažič Franc inlajši, Košnik Jožef in Tomažič Franc. Sprejeti so bili predlogi, kl se nanaSajo na štednjo in gospodarstvo v organizaciji, kakor njenega organizatoričnega, programa. Sklenilo se je predložiti spomenl« co kraljevski banski upravi zaradi nepriznai Snjja sedanjega viniearskega rcda in itozadev-l "hega šikaniranja velikega Stevila viničarjoy 6d strani gotovih vinogradnikov. Na predlofj skupine Sv. Ana v Slov. goricah se bo tanj priredil tečaj za cepljenje in negovanje araeriške trte. Sklenilo se je ustanoviti »Zavaro« valni sklad živine«, po katerem bi bili vini« čarji za slučaj nesreče pri goveji živini za« varovani in bi se tako zaščitili pred gotovo gospodarsko propastjo, ki vedno v takih sluča.jih najbolj grozi vinlčar.ju. Določi se, da ta sklad že s 1. avgustom 1930 stopi v življenje. Po izčrpanem dnevnem redu je načeinik zaključil g&tovo najlepše uspeli občni zbor. Takoj nato pa se je v istih prostorih vrrulo skioptično predavanje o preganjanju kristjanov v sedanji sovjetski RusljT. Vsem, ki so se udeležili tega občnega zbora, jim bo ostal v najlepšem spominu, kar bo dalo vsem novib moči in poguma za nadaljnje in vztrajno delo.