glasilo delovnega kolektiva zf iskra - industrije ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE) ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Naš razgovor Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja predsednik DS združenega podjetja tov. ROK ŽIBERT. Pretekle dni je Iskro obiskal s svojima sodelavcema generalni direktor italijanske firme FACE-Standard iz Milana g. dr. Pertucci. S to firmo poslovno tesno sodelujeta tovarni »Elektromehanika« in »Instrumenti«. Poleg razgovorov o nadaljnjem in razširjenem poslovnem sodelovanju, so gostje iz firme FACE-Standard obiskali tovarno v Kranju ter tovarno v Otočah in obrat »Elektromehanike« v Lipnici. Na sliki: dr. Pertucci (prvi Z desne) z generalnim direktorjem ZP ISKRA in direktorjem PSO in kranjske tovarne Poslovno tehnično sodelovanje med Iskro in Nikola Tesla Zagreb Pravkar končana integracija v zahodni in vzhodni elektronski industriji je veren dokaz o nujnosti ekonomske prilagoditve na spremenjene tržne razmere in nekak smernik kod se bo posiej sukal razvoj elektronske industrije. Tudi sorodna panoga elektronike — telefonija bo kot vse kaže stopila na podobno pot. Minuli teden sta doslej največji konkurenčni tovarni panoge telefonije ELEKTROMEHANIKA z .obratom ATN in zagrebška NIKOLA TESLA sklenili pogodbo o širokem in 'trajnem posiovno tehniškem sodelovanju. Tovarni bosta sedaj lahko bolje izkoristili proizvodne kapacitete, vskladili proizvodnjo in razvoj ter se pripravili na velike naloge, ki jih bo zastavila pred oba proizvajalca telefonskih naprav PTT s svojim pospešenim in razširjenim planom razvoja TT omrežja v naslednjih letih. Tov. Rok Žibert, šef pro-djicije Y kranjski tovarni, je rojen 1928. leta. V »Iskri« je zaposlen od 1. 1950. Na prvem zasedam ju DS ZP je bil izvoljen za novega predsednika 'delavskega sveta ZP »ISKRA«. Tov. Rok Žibert, član Iskrinega kolektiva »Elektromehanika« Kranj — novi predsednik DS! združenega podjetja VPRAŠANJE: Vloga DS v združenem podjetju?, ODGOVOR: Vloga je jasina: DS odloča o vseh važnejših vprašanjih ZP »ISKRA«. |VPRAŠANJE: Kakšne, so aktualne naloge DS na nivoju združenega podjetja? .ODGOVOR: Teh je dovolj. Gospodarska reforma nas sili v čimbolj skrbno in varčno poslovanje. Razni novi uvozni predpisi, klirinška obračunavanja ipd. postavljajo ta vse podjetje težke probleme, ki jih bomo le s skupnimi močmi in solidarnostjo rešili. Predvsem se moramo posvetiti takojšnjemu pristopu k postopni realizaciji našega koncepta integracije ISKRA — RIZ. Menim, da bi bilo vsako čakanje odveč. Kot predsednik se bom močno, zavzel, da bosta prodaja lii/servis obeh podjetij čim-Prej delala, združeno. Nujno Je, da posebno skrb posveti-®9 tis tun organizacijam, ki miajp naj večje težave in Probleme. VPRAŠANJE: Kakšni naj PS^o odnosi med samouprav, pitni organi, vodstvom im strokovnimi službami? ODGOVOR: Korektnost, spoštovanje, 'poštenost in ob- jektivnost — so zame največje odlike. V takem vzdušju so možni največji uspehi. Pri tem ponovno poudarjam: od strokovnih služb, ki pripravljajo gradivo za seje DS ZP, pričakujem strokovnost in odgovornost, kajti uspešno ali neuspešno delo samoupravnega organa, je predvsem odraz dela strokovnih služb. Pripominjam, da morajo bita strokovne službe za svoje delo odgovorne tudi po sklepu delavskega sveta. Izjema haj bi bila le takrat, če delavski svet . sprejme sklep, ki bi bil morda v nasprotju'z danimi predlogi. VPRAŠANJE: Kako gledate na razvoj samoupravljanja? ODGOVOR: Ob jasnih konceptih, predvsem pa. resnih prizadevanj i{i. strok, služb, na vseh nivojih pod j et ja'—.'-’vse-" kakor visoko, pozitivno. .Dodajam, da je tudi zbor- članov DS — faktor, ki samoupravljanje lahko dvigne na izredno strokovno in politično višino. Mislim, da je prav, če povem tudi osebno_mne-nje: V razpravah ne prenesem demagogije. VPRAŠANJE: Kaj želite povedati kolektivu kot predsednik DS združenega podjetja? ODGOVOR: čeprav povsem ne poznam problemov podjetja in posameznih organizacij, si bom prizadeval, da bo DS ZP zastopal politiko objektivnosti, ki bo pogojena z ekonomskimi interesi združenega podjetja. Ben Na Dan' zmage, je bila v sejni dvorani zagrebške tovarne NIKOLA TESLA ti-, skovna konferenca. Zbranim novinarjem pomembnejših časnikov in televizije sta sporočila direktorja inž. Petar Kovač in Boris Kryštu-fek, da sta sklenili tovarna NIKOLA TESLA in kranjska ELEKTROMEHANIKA dolgoročno pogodbo o poslovno tehniškem sodelovanju na področju panoge telefonije. Pogodba predvideva sodelovanje pri razvoju, proizvodnji, prodaji in montaži av- tomatskih telefonskih central za potrebe jugoslovanskih podjetij' PTT prometa. Podpisnici sta se tudi sporazumeli, da bosta • vskladili proizvodne kapacitete tako, da bodo krile vse potrebe ju- goslovanskih podjetij za PTT promet,, in si 'razdelili delo oz, proizvodni program pri tistih napravah'; kjer se bo izkazalo za ekonomsko nujno. - Nadalje predvideva pogodba, .še,.izmenjavo informacij o komercialnih in tehničnih vprašanjih ter seveda tudi sodelovanje zlasti pri perspektivnem razvoju avtomatske telefonije. V sproščenem razgovoru ž novinarji sta direktorja pojasnila, da bosta obe tovarni' ■povečali . proizvodne kapacitet za. približno 25 odstotkov z. malenkostnimi investicijami, ki jih bosta krili: iz lastne amortizacije. S tem bosta zadovoljili vsem naročilom PTT podjetij v državi, hkrati pa se bosta tudi še bolj intenzivno vključili v izvoz. Glede na to, da je jugoslovansko telefonsko omrežje za sedaj še vedno zelo šibko, saj smo v Evropi na predzadnjem mestu po številu telefonskih naročnikov, na priključek novega telefona pa čaka popodatkih PTT trenutno približno pol milijona prosilcev bo pogodba izrednega pomena pri modernizaciji in razširitvi telefonskega omrežja v državi ih s tem tudi napredka celotnega gospodarstva. Marjan Kralj ■ Direktor tovarne »Nikola Tesla«, ing. Petar Kovač in direktor »Elektromehanike«, Kranj, Boris Kryštufek v razgovoru po podpisu pogodbe o poslovno tehniškdm sodelovanju obeh tovarn - ■ - . v —- Nekaj poslovnih podatkov o tovarni NIKOLA TESLA Naziv in sedež podjetja: NIKOLA TESLA, tvomiča telekomunikacionih uredjaja, Zagreb, Moskovska 45, tel. 565-222. Ustanovljena 16.9. 1948 s fuzijo podjetij: PTT radio-nice v Zagrebu, oddelka šibkega toka' tovarne RADE KONČAR v Zagrebu in nacionaliziranega podjetja FULD — društva za avtomatsko telefonijo v Zagrebu. Začetek industrijske proizvodnje: 1.9.1949. ¡Proizvodni program: telefonske naprave signalno varnostne naprave število zaposlenih: 2117 V razvojnem institutu (sami inženirji) 60 Gibanje celotnega dohodka v obdobju 1962—1967 — v novih din: 1962 — 26,739.860, 1963 fp 41,039.690, 1964 — 48,616.210, 1965 —'67,248:660, 1966 — 97,670.662, 1967' — 111,547.618. ' Povprečni OD v letu 1967: 1157 N din OD v prvem .trimesečju letos: 1211 N din . -V- Izvoz lani 54,274.916 N din '(oz. 33,5% več kot 1966) Posnetek (iz naše tovarne polprevodnikov v Trbovljah, kjer imajo v poslednjem času zelo veliko naročil DS ZP v novem obdobju ® Izvolitev novega predsednika in njegovega namestnika DS ZP ® Potrditev referenduma za pripojitev RIZ k ZP ISKRA ® Razpis dopolnilnih volitev za razširjeni DS ZP • Razpis volitev v organe upravljanja v ELEMENTIH — Ljubljana in ELEKTRONIKI — Horjul ® Soglasje k pogodbi BOSCH-ISKRA-AVTOELEKTRIKA @ Poročilo o delu začasne uprave v ELEKTROMOTORJIH — Železniki ® Prva seja delavskega sveta združenega podjetja z novimi člani, je potekala ob dnevnem redu, ki je obsegal kar 16 točk. Na kratko iz razprave. ISKRA zopet na sejmu - tokrat na sejmu elementov za elektroniko SALON DES COMPOSANTS Paris Po izvolitvi stalne zapisnikarice delavskega sveta ZP Marjetke žepičeve, dveh ove-rovateljev, verifikacijske komisije in po poročilih predsednika volilne komisije o izidu volitev ter verifikacijske komisije s potrditvijo mandata, so člani DS prešli na volitve novega predsednika delavskega sveta in njegovega namestnika. Na predlog predsednika koordinacijskega odbora sindikata ZJ? so člani z javnim glasovanjem izvolili svojega novega predsednika in sicer Tov. Roka žibei-ta iz ELEKTROMEHANIKE, za njegovega namestnika pa Petra Kavčiča iz ZZA. Dosedanji predsednik DS ZP inž. Marjan Japelj se je po izvolitvi zahvalil vsem dosedanjim članom za sodelovanje in povabil novega predsednika naj prevzame vodenje zasedanja. Tov. Franci Hutter se je v imenu sindikata zahvalil inž. Japlju za njegovo uspešno delo v pretekli mandatni dobi in mu izročil simbolično darilo. V naslednji točki dnevnega reda so člani DS sprejeli predlog, da se podaljša mandat sedanjemu UO ZP in komisijam DS do 1. julija, ko bo veljavna pripojitev RIZ k ZP ISKRA. Zaradi integracije so člani DS ZP sprejeli še več predlogov, ki so v neposredni zvezi s pripojitvijo RIZ. Tako so sklepali o nekaterih spremembah in dopolnitvah statuta ZP, potrdili razpis dopolnilnih volitev za delavski svet ZP, ki bo imel po novem 70 članov ter sklep o formalni registraciji integriranega podjetja pri Okrožnem gospodarskem sodišču, oz., vpisu v register podjetij- V 14. točki so člani DS ZP sprejeli sklep o razpisu volitev novih samoupravnih organov v tovarnah ELEKTRONIKA v Horjulu in ELEMENTI v Ljubljani. Hkrati so odobrili tudi razpis novih direktorjev v obeh organizacijah. Soglasje k pogodbi BOSCH-ISKRA — tovarna avtoelek-triene opreme v Novi Gorici je bila sprejeta brez pripomb, saj prevzema vsa jamstva tovarna sama. Brez pripomb je bilo sprejeto tudi poročilo o delu začasne uprave v tovarni elektromotorjev v Železnikih, — sicer pa smo o tem že obširneje poročali. Marjan Kralj V okviru naše vse močneje poudarjene ekspanzije na zunanja tržišča smo letos po planiranih ali že realiziranih sejemskih nastopih v Leipzigu, Hannovru, Milanu in Londonu že četrtič nastopili tudi v Parizu. Sejem elementov je bil v Parizu kot francoska nacionalna specializirana razstava osnovan že 1. 1934, leta 1958 Pa je dobil že mednarodni karakter. SALON DES COMPOSANTS ali PIECES DETACHEES, kakor so to specializirano sejemsko prireditev imenovali pred leti, torej ni le najstarejša, 'ampak celo največja in asortimansko najpestrejša razstava sestavnih delov za elektroniko na svetu. V Evropi ima konkurenta edino v IEA v Londonu. Internacionalni karakter pa ima ta sejem v dvojnem smislu. Več kot polovica razstavi j alcev je iz ostalih evropskih držav in držav onkraj oceanov, v Pariz pa prihajajo obiskovalci iz kar 70 držav. Ob progresivnem razmahu elektronike v povojnih letih ni le naraščalo povpraševanje po sestavnih delih, pač pa so proizvajalci elementov svoj položaj na trgu utrjevali tudi z vse večjimi razstavnimi prostori in z vse bogatejšimi propagaodno-se-jemskimi koncepti. Uprava pariškega sejma je na ta pritisk letos reagirala z razširitvijo razstavnih površin v »Hall Monumental« in v sosednje hale »Pare des expositions«. V preteklem letu je bilo na 36.0Q0 m2 795 raz-stavljalcev, letos pa na 45.000 kvadratnih metrih že več kot 1000 (povečanje torej večje kot 25%!), Dolžina vseh razstavnih prostorov je' bila letos večja kot kar 7 km. Obiskovalci so izključno posebej povabljeni strokovni ljudje (lani jih je bilo 119.000, letos baje že prek 200.000). Izredno zanimiv je podatek, da je lanski sejem obiskalo 54% tehničnih vodij oddelkov, inženirjev in tehnikov, 17 % pa je bilo' visokošolskih profesorjev in študentov. Ta zadnji podatek ima poseben pomen, ker kaže v smeri še intenzivnejšega nadaljnjega razvoja elektronike v tesni povezavi visokošolskih institucij z industrijo. Naj bralce ne čudi, «odkod tl podatki. Pred vstopom na sejem mora namreč vsak obiskovalec izpolniti kartotečno kartico za elektronsko obdelavo, rezultati pa z veliko statistično verjetnostjo jasno kažejo v smeri trenutnih dogajanj v branži elementov. Glavne razstavne skupine so obsegale pasivne elemente, elektronske cevi, pol-vodnike, releje, kot tudi materiale za elektroniko in pa seveda širok izbor elektronskih merilnih instrumentov za razvoj, proizvodnjo, kontrolo in tipsko testiranje elementov (vedno pogosteje so prisotne izvedbe v digitalni tehniki!). Letos prvič je bilo opaziti tudi grupacijo »naprave in pripomočki za fina-lizacijo tiskanih vezij«, v okviru katere smo lahko videli poleg različnih specifičnih surovin in delovnih pripomočkov tudi stroje za formiranje priključkov, stroje za vstavljanje elementov v montažne ploščice in najnovejše dosežke flow solder sistemov. Komercialno propagandni karakter sejma je bil smiselno lepo dopolnjen s številnimi strokovnimi predavanji, katerih teme so bile v glavnem s področja planarne in mikromodulske pohodniške tehnike in na splošno s področja obratovalne zanesljivosti pasivnih in aktivnih elementov. Žal večina ISKRINIH članov, ki so obiskali to prireditev, ni bila pravočasno obveščena o posameznih temah, tako da so v glavnem ti dogodki šli mimo nas. Z vso resnostjo pa moramo registrirati dejstvo, da kupci pasivnih elementov tudi pri elementih hajslabše klase za zabavno elektroniko zahteva- jo podatke v faktorjih obra-tovalne zanesljivosti. Toliko superlativov o sejmu samem. Kakšno vizitko jj imela ISKRA, lahko precenile sami iz slike. Naši ranomi.rani poslovni partnerji z zahoda so nam očitali, da smo nastb pili veliko preskromno iii da nismo pokazali tega, kar na svetovnem trgu. elementov dejansko predstavljamo. Raz. stavljali smo ogljene plastne in cementirane žične upore ter nastavitvene potenciometre, .styroflex in polyesta RA/TV izvedbe folijskih kondenzatorjev in pa iz programa tovarne v Semiču še mo- ■ tonske in fluorescentne kondenzatorje ter dalje komplet no vrsto našega asortimenta elektrolitskih in keramičnih kondenzatorjev. Tovarna v Otočah je bila zastopana s celotno skupino US6' instrumentov z vrtljivo ' tuljavico, releji pa so bili predsavljeni s skupino PR 53 in 54 ter PR 15 in 16. Poslovni svet in tisk, ki našega kolektiva še ne pozna, je na našem razstavnem prostoru dobil lahko dokaj lično tiskano splošno informacijo v fran-, coščini o celotnem našem proizvodnem programu. Ob zaključku te reportaži-ce naj z vso resnostjo apeliram na naše proizvajalce elementov, da je njihovo blago sicer zelo iskano, da pa mora proizvodni program čim prej osvojiti oblikovne izvedbe, ki jih narekuje novejša pohodniška tehnika, ker bo sicer kruh na zunanjih trgih za nas vse bolj grenak, če ga bo za nas sploh kaj ostalo. Kar pa zadeva spremljajoči razvoj, je njegova prva naloga osvetlitev lastnosti naših elementov na polju obratovalne zanesljivosti, čemur smo doslej posvečali vse premalo pozor, nositi. Marketing, ki je bil doslej tolikokrat deležen kritike, nam daje podatek, da industrija v razvitem svetu ne tolerira več amaterizma, in da bo pri nas v tej smeri marsikaj treba spremeniti. BV Pogled na razstavni prostor, kjer je naše podjetje razstavilo Sortiment elementov »Avtomatika« — Pržan Potrjen gospodarski plan Na 25. seji je delavski svet dokaj obširno obravnaval predloženi gospodarski plan leto 1968 in ugotovil, da je izvršitev tega možna le z izrednimi ukrepi, ki jih mora tovarna v tekočem letu pod-, vzeti. Za sanacijo tovarne je računovodska služba izdelala ustrezen sanacijski program, ki ga bo treba v celoti izpolniti. Sanacijski program, ki ga je delavski svet sprejel, obravnava zmanjšanje zalog in s tem povečanje obratovalnih sredstev, ki ležijo zamrznjena. Z ozirom na sortiranje in odprodaj anje neku-rantnega materiala, bo možno hitrejše obračanje. Za čim likvidmejše poslovanje je velikega pomena predvsem splošna štednja pri materialu, izboljšanje kvalitete in v zmanjšanju poslovnih stroškov. Za dosledno izvajanje programa in sanacijskega načrta je dobil direktor tovarne inž. S. Pardubski posebna pooblastila delavskega sveta ter lahko izvaja sankcije za neizvršene naloge. Ker pa rešitev finančne situacije v »Avtomatiki« in s tem v zvezi izvedba postavljenega plana ne zavisi le od tovarne, je delavski svet sprejel tudi tele sklepe: — Odgovorne službe združenega podjetja so tovarni v Pržanu dolžne nuditi vsestransko pomoč, da tovarna čimprej reši vprašanje nujno potrebnih sanacijskih kreditov. Dopisujte v »Iskro!« — Skupna služba PSO je v pogledu prodaje finalnih izdelkov dolžna svoja predvidevanja in zaključke s tovarno urediti pogodbeno, ker je le na osnovi potreb tržišča postavljen letni plan. — Tovarna zaradi pomanjkanja obratovalnih sredstev ne more Sežani redno dobavljati polizdelkov, zaradi tega DS tovarne zadolžuje upravo podjetja, da prčbletn obratovalnih sredstev za redno proizvodnjo reši v okviru celotnega združenega podjetja. — Proizvodnja v tovarni se mora odvijati v višini planskih zadolžitev, zaradi tega je delavski svet sprejel sklep, da se sprejemnike v Sežani lahko kreditira le v. mejah možnosti, kajti tako kot smo dolžni razumeti težave te tovarne in ji pomagati, so prav isto dolžne tudi druge tovarne ZP. — Izvedbo teh sklepov DS poverja upravi tovarne, ki naj istočasno vodi skrb tudi v tem, da se dobave sežanski tovarni odvijajo po planu in ne samo na osnovi specialnih potreb. Samo v treh zadnjih letih je ena sama zavarovalnica v Sloveniji (ljubljanska SAVA) izplačala požarno zavarovalnino 4.370 zavarovancem. To »ELEKTROMEHANSKA« Poslovanje »Elektromehanike« je bilo v letu 1987 uspešno IZ ZAKLJUČNEGA POROČILA UO O POSLOVANJU V PRETEKLI MANDATNI DOBI Na zadnjem zasedanju delavskega sveta, kjer sta se sestala stari in novi DS »Elektromehanike«, je predsednik upravnega odbora tov. VILI PLANINŠEK podili zaključno poročilo upravnega odbora za preteklo mandatno dobo. Iz poročila, ki v grobem zajema glavne smernice dela in tabelarno prikazane številke o poslovanju, priobčujemo naslednji izvleček: Upravni odbor je bil izvoljen na prvem zasedanju DS 28. aprila 1967. V svoji mandatni dobi je imel 33 sej. Problematika, ki jo je upravni odbor v imenovani dobi obravnaval, je obsegala tako probleme internega poslovanja, kot tudi poslovne odnose do drugih organizacij in strokovnih služb v okviru ZP in do ■ zunanjih poslovnih partnerjev. Predvsem je bila dejavnost UO usmerjena k reševanju ekonomske politike tovarne. Člani UO so bili s tekočo problematiko posameznih obratov in služb seznanjeni s poročili, ki so bila obravnavana v določenem časovnem obdobju. Iz zaključnega poročila je razvidno, da je znašal plan proizvodnje v letu 1967 221,536.000 N din, realiziran pa v znesku 229,764.702 N din (103,7 %). V primerja-' vi s proizvodnjo v letu 19o6 je to dokaj lep rezultat, saj kaže povečanje (po stalnih cenah) kar za 19,9 %. Plan izvoza v letu 1967 je znašal Akcija PSO za protipožarno varnost Vsako leto povzročajo nenadni požari velikansko škodo zlasti na družbenem premožnju. Vzrok je v večini primerov slaba požarna zaščita in predvsem objekti brez inštaliranih in vzdrževanih protipožarno alarmnih naprav. Neodgovornost nekaterih organizacij zaradi premajhne zaščite pa je še bolj nelogična spričo dejstva, da ima samo naše podjetje kot proizvajalec protipožarno alarmnih naprav veliko teh aparatur neprodanih na skladišču in brez slehernega zanimanja tistih organizacij, ki bi morale že po načinu in predmetu poslovanja imeti vse prostore zaščitene v primeru požara. Vrednost imovine,. ki jo požre ogenj, pa je vsako leto večja. pa še zdaleč ne prikazuje niti dela vse škode, ki nastaja leto za letom na družbeni in zasebni imovini. Glede na to, da imamo v zalogi veliko protipožarnih alarmnih naprav, je razumljiva akcija PSO, da naj bi s široko . propagandno akcijo poživili zanimanje za naše alarmne naprave, ki predstavljajo sicer prvo fazo požarna zaščite, žal je ta akcija precej otežkočena in počasna, ker ni na voljo podatkov, kdo že ima in kdo še nima instaliranih protipožarnih alarmnih naprav. Naši prodajalci PSO so zaradi tega vezani na individualna povpraševanja, pismene ponudbe in. obiske. Vzporedno s prodajno akcijo skuša tehnično ekonomski biro servisa PSO zainteresirati vse organizacije, za katere ve, da imajo že inštalirane naše naprave, da bi poverile našim Servisom trajno vzdrževanje in kontra. lo vseh požarno alarmnih naprav. Naprave namreč, čeprav so še tako moderne, bore malo hasnejo, če niso stalno in strokovno vzdrževane — torej v vsakem trenutku zanesljive v obratovanju. Podjetja, ki kupujejo naprave, se ponavadi zadovoljijo s tem, da so le-te inštalirane, vzdrževanje pa zanemarijo ali, v najboljšem primeru naprtijo skrb zanje kakemu pa je 2,086,5251, izpolnjen bil s 130%, Zaradi že omenjenih rezultatov upravni odbor smatra, da je bilo poslovanje tovarne v letu 1967 uspešno, kar je tudi ugotovil delavski svet tovarne ob potrditvi zaključnega računa. Gospodarski plan v letu 1968 predvideva proizvodnjo v vrednosti 244,580.750 N din, kar pomeni 6,45 % povečanje v primerjavi z lanskim latom Pianske naloge so se v prvih 4 mesecih uspešno realizirale, kar dokazuje 4-mesečna proizvodnja, ki znaša 102 %, čeprav ne smemo zanemariti dejstva, da so težave in problemi zaradi spremenjenega režima pri uvoznem materialu in klirinškem obračunavanju terjatev dosti večje kot lani. (Dalje na 6. strani) (Dalje na 6. strani) im...............................................................min............................................................n.................................. Odmevi na integracijo Med životarjenjem in in integracijo (Iz časopisa »Komunist«) IZJAVE IN MNENJA V ELEKTRONIKI RIŽ — Zagreb: PRVO KONSOLDIRANJE Dasiravno se pridružujejo toienju o zakasnitvi integrale tudi številni strokovnjak « v RIZ in. »Iskri«, trdeč, da d brez jugoslovanske koncentracije tudi v tej panogi ni mogoče zamisliti uspešneža nastopanja in konkurenč-®°sti na svetovnem tržišču, nas je na neki, kakor on Pravi, pomemben realen mo- ment opozoril pomočnik direktorja RIZ inženir Josip Turkovič: , '.-V Integracija ni samo stvar sklepa, biti mora rezultat normalnega procesa — dolge in solidne priprave in .sodelovanja. Integracija RIZ in »Iskre« je prišla po poprejšnjem plodnem dveletnem proizvodnem, investicijskem in komercialnem sodelovanju. Aii ustanovitev dveh združenih podjetij pomeni resni- čen korak . k , integraciji jugoslovanske elektronske industrije ali nemara utegne zapeljati na stranske poti nadaljnjega obotavljanja in odlaganja? Iz odgovora generalnega direktorja RIZ Kreša Pišku-Oiča in njegovega pomočnika inž. Turkoviča, je očitno, da se tako v RIZ kot v »Iskri« živo zavedajo interesov 's tem v zvezi, vendar pa ne bi mogli sklepati, da se . glede nadaljuj ega koraka občuti kaka naglica. — Zdaj je potrebno obdobje konsolidacije obeh podjetij, usklajanjd planov, programov in vsega, kar prinaša spojitev. Do zdaj smo imeli štiri podjetja elektronike, torej tudi štiri, uvoznike in izvoznike, odslej bosta samo dve. Že to je napredek, ,s katerim se sicer še ne-moremo zadovoljiti, toda za zdaj -.. Sicer pa novi -podjetji sodelujeta, si izmenjujeta, posamezne dele. Na podlagi dogovorjene specializacije? — Pravzaprav gre za kupoprodajo delov finalnih proizvodov. In potlej? — Kot prvi korak — pravi direktor Piškulič — bi. bil koristen dogovor, postavimo, o koordinaciji pri izvozu in posvetovanje o nadaljnjem investiranju ... Direktor Piškulič računa, ,da bi moralo do takega »startnega« srečanja priti »že po poletnem času«. Uvoz in izvoz, proizvodno programiranje in podobna, vprašanja, vsaj- kar. se tiče letošnjega leta, bodo torej ostali ločeni pri vsakem izmed združenih podjetij. Zato bi bilo zanimivo zvedeti, ali bi kdo mogel kaj storiti za to, da se zavarujejo milijonska sredstva, ki jih bo dotlej požrla popolna razdvojnost. in odsotnost sodelovanja. Na primer banke s kreditno politiko, ali predstavniški organi s kakimi stimulativnimi ukrepi? Kakšne ukrepe bi torej kolektiv v RIZ svetoval predstavniškim organom z namenom, da se stimulira integracija? — To je, nam je odgovoril direktor Piškulič, precej »velikopotezno« vprašanje. Saj še na številne manjše predloge,, ki jih dajemo, ne dobimo odgovora. Zdaj bi predlagali, da se na integracijske procese industrije reagira takoj z ustr eznimi procesi tudi v bančništvu, ne pa da banke trdovratno še naprej kreditirajo samo »svoje«. Nujno je namreč, da se okrog industrijskih . skupin izoblikuj ejo tudi .bančni-konzorciji. Proučiti bi morali tudi, če bi bilo mogoče dati neke vsaj začasne olajšave novo integriranima organizacijama, ki se bodo, mimogrede povedano) skupnosti dobro izplačale. Zlasti aktualni so zdaj kreditiranje, obresti, izvoz, carinski pogoji. S 1. seje DS »Elektromehanika« Kranj Vinko Zupan, inž. org., obratovodja v produkciji delov — izvoljen za novega predsednika DS, za namestnika pa Viktor Košir, vodja vzdrževanja v obratu »Stikala«. Volitve v samoupravne organe so za nami. 22. aprila so se kolektivi odločili, kdo jiih bo zastopal v samouprav, nih organih. Vsako leto smo bili navajeni na neko parolo — »Volimo najboljše!« Ta parola je sicer imela nek prizvok agitke, če pa to, že dokaj izrabljeno parolo obrnemo tako, da ima svoj pravi Hven, že danes ni odveč. Kot kaže, so Jetos v »Elektromehanski« to tudi tako ■ Novi predsednik DS kranjske tovarne tov. Vinko Zupan, inž. org., zaposlen kot obratovodja v produkciji delov razumeli. Ko namreč gledamo sestav DS in komisij, posebno pa sestav UO, vse kaže; da se kolektiv zaveda pomembnosti vloge teh organov v sedanjem gospodarjenju. Med 10 člani upravnega odbora so 4 diplomirani inženirji in 1 inženir organizacije, vsi ostali pa imajo srednjo izobrazbo oz. klvalifi|kacijo. To .je vsekakor nadvse ugodna novica, predvsem zdaj, ko tržna ekonomika zahteva strokovnost na prvem mestu. Pri sestavu UO pa vsekakor pogrešamo zastopnika iz vrst diplomiranih ekonomistov. Menim, da bo treba ekonomiste čimprej in čimbolj vključiti v delo samoupravnih organov, kajti reforma zahteva angažiranost predvsem teh strokovnjakov. 8. maja je DS »Elektromehanika« Kranj potrdil poročilo predsednika volilne komisije o izidu volitev v delavski svet tovarne. Za predsednika delavskega sveta tovarne v mandatni dobi 1968/69 je bil izvoljen tov. Vinko Zupan, inž. organizacije —• obratovodja v produkciji delov, za namestnika predsednika DS pa je bil izvoljen tov. Viktor Košir, vodja vzdrževanja v obratu stikal. Za zapisnikarja je bila za celotno mandatno dobo izvoljena tov. Francka Tronkar, za stalna overovatelja zapisnikov pa Danica Martinjak in Franc Jelovčan. Delavski svet je na isti seji sprejel na znanje potočilo d delu Upravnega odbora v pretekli mandatni dobi (o tem poročamo na 3. strani) ter potrdil razrešnico staremu upravnemu odboru. V upravni odbor tovarne so bili izvoljeni: Peter Kobal, dipl. inž. (obrat števcev), Jože Jerala, dipl, inž. (vzdrževanje), Aleksander Mihev, dipl. inž. (obrat ATM), Jože Perdan (produkcija), Emil Sekne, dipl. inž. (služba kvalitete), Vinko Marolt (obrat stikal), Janez Glač (plan — nabava), Henrik Peternelj (tetiniione službe), Franc Peternelj (obrat mehanizmov), Jože Zupan inž. (rotacijski stroji). Za namestnike so bili izvoljeni: Janez Gorjanc (tehnične službe), Jurij Bizjak (org. služba), Branko Komac (kino-akustika). Ado Dogodek, ko gre človek v pokoj se zgodi samo enkrat. Temu primerno so se oddolžili tudi j sodelavci finančne službe v »Elektromehaniki« tovarišici Mariji Kešetovi, ki so se ob njenem odhodu v pokoj v prijetnem vzdušju še skupaj fotografirali. Tovarišca Kešetova je bila opra-govodja stroškov. Vse od leta 1947 je opravljala tako in podobno delo. Veliko dela je opravila v tem času v tovarni, v prostem času pa tudi doma, saj je bila mati petim otrokom. Vsa dolga leta, ko je bila med nami in z nami sodelovala, so jo odlikovali njena skromnost, vestnost in marljivost. Vsi skupaj smo bili nekoliko žalostni tega slovesa, vendar pa smo ji še s toliko večjo vnemo želeli še mnogo let zdravja, večkratnega snidenja | jn nasploh srečnega uživanja zasluženega pokoja. M iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMMiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiir Elektroindustrija — Niš: KONSOLIDACIJA ALI ODLAGANJE 1 NA NASA VPRAŠANJA glede integracije v jugoslovanski elektroniki kakor tudi glede vzrokov za morebitno nadaljnje zavlačevanje in obotavljanje pri realizaciji tega procesa, nam je generalni direktor niške Elektroindustrije inž. Vladimir Jasdč dal skupen odgovor: — Elektroindustrija kot panoga si je znala postaviti ključne probleme in jih je začela reševati. Eden prvenstvenih je delitev dela y Jugoslaviji, jugoslovanska delitev, ki je že bila in ki nastaja. Namesto več prejšnjih smo ustanovili dve organizaciji. Ena je združeno podjetje »Iskra«, druga pa Elektroindustrija s sedežem v Nišu. Pri tem kajpada ne smemo obstati, ker bi bilo to umetno zaustavljanje procesa. Pri nadaljnjem delu za našo integracijo se, tako kakor pri vsakem opravilu, vsiljuje naslednje vprašanje: kakšni rezultati se pričakujejo, kolikšna bo cena tega posega Oziroma procesa, in kolikšen je rok za realizacijo. Vsaka improvizacija (teh je bilo po besedah inženirja Jasiča doslej na pretek) hi bila škodljiva. Potemtakem je neogibno, da se »brez odlašanja načne vprašanje nadaljnjega združevanja«. Izgubljati čas — to Ee mnogo lepše pove s formulo '»konsolidacija«, tj. konsolidacija sedanjega stanja — poudarja generalni direktor Jasič, bi pomenilo zavlačevati priprave za pogajanja. To pa je v nasprotju s politiko jugoslovanske elektronike, v nasprotju z zakonitostjo pozitivnih ekonomskih premikov. Preprosto povedano, konsolidacija (treba bi bilo prebrati, kaj je bilo njej v prid. v kratkem napisano v časopisih!) ni nič drugega kot prenašanje vsega na politični teren, prenašanje integracije na tir pogajanj. Po moji sodbi je tako pozicijsko pripravljanje neumestno. Integracija pravzaprav ni pogajanje, pač pa nov prijeth pri delu za napredek, da bi se mogli učinkovito vključiti v tokove sodobne svetovne proizvodnje. Ko je nadalje pojasnjeval svojo tezo, je inž. Jasič dejal, da vsako izgubljanje časa pri integraciji prinaša tudi izgube v rezultatih. Pri tem ne gre samo za manjše ali večje materialne izgube, kar je sicer tudi važno, pač pa za to, da je z odlaganjem rokov za akcije in posege tesno povezana tudi sama kvaliteta začetnega reševanja problemov. Se pravi, ni vseeno, kdaj se bo začelo, ker je ravno od tega odvisno tu- di — kako se bo začelo. Zatorej, dodaja inž. Jasic, če gre za integracijo, niso potrebna pogajanja, pač pa delo, akcija. Ko je podkrepil nujnost odločne akcije z delom in ne s pogajanji in »poprejšnjo konsolidacijo«, je inž. Jasič izrazil mnenje, da je bila sedanja in dosedanja delitev dela izrazito spontana. Proizvodni kolektivi nimajo vseh potrebnih elementov za programiranje in je vse odvisno od morebitnega ujemanja interesov. Spričo take spontanosti so podjetja v položaju, da morajo med seboj kupovati posamezne dele. Smo torej na ravni popolnoma »trgovinskih odnosov«, nihče pa se ne trudi, da bi preprečil morebitne izgube, ki nastajajo zaradi dvojnosti enakih posegov, zaradi nasprotij na programskem in proizvodnem področju, zaradi uvoza reprodukcijskega ma- teriala itn. Dokazujoč nujnost integracije jugoslovanske , elektronike, ■ .trdi inž. Jasič, da brez le-te tudi ni mogoče »pristopiti 1k mednarodni delitvi - dela«, saj niso rešeni niti osnovni notranji problemi naše elektroni)® postavimo, kako razvijati tehnologijo, smeri programiranja in temu podobno. " mednarodni delitvi pa so poleg vseh teh težav pričujoča še carine in druge ovire, zato je brez notranjega usposobljen] a in enotnega nastopanja mogoče pričakovati kaj malo glede vključitve v tokove svetovnega trga. Iskra — Kranj: V SLOGI JE MOČ ZA SOBESEDNIKA srtio v »Iskri«; izbrali inženirja-Jožeta Prežlja in diplomiranega ekonomista Jožeta šurca-Prvi je pomočnik generalne; ga direktorja, drugi Pa set IZ TOVARNE »AVTOMATIKA« Za predsednika J)S izvoljen tov. Janez Šebenik V Mariboru bo 24. maja posvet o tovarniškem tisku Ljubljana, — Pržan, 6. maja 1968 — Na prvem zasedanju novega DS je bil za predsednika izvoljen tov. Janez 'Šebenik, za namestnika pa tov. Jože Hren. Za overova-telja zapisnikov (za eno leto) izvoljena Alojz Krivic in inž. Drago Tomšič. DS je razrešil dolžnosti dosedanjega predsednika tov. Ivanko Kukovec, ki ji je uprava tovarne izrekla zahvalo , za dvoletno uspešno sodelovanje. Tov. Marko Možina, predsednik UO je prisotnim poročal o delu upravnega odbora v pretekli mandatni dobi, ki je bilo spričo težav in problemov pri gospodarjenju, ki že nekaj let dokaj vplivajo na poslovanje — postavljeno . pred težke naloge. Vse kaže, da je te težave UO reševal zadovoljivo, na mnioge probleme pa m imel vpliva, ker so bili pogojem z določenimi, predpisi. vendar upajo, da se bodo z načrtnim programom proizvodnje, pomočjo ZP, predvsem strokovnih služb ZP in PSO sčasoma rešili teh nevšečnosti. Na. isti'seji so bili izvoljeni tudi člani upravnega odbora in ¿sicer: Emil Pavlovčič (vodja obrata Višnja gora), inž, Ivan Což (vodja razvojne skupine). Boško Jovičevič (sklad manjvr, materiala, Je|ica),'Polde Vukčevič (mčj-; -fs.kt jnoriihže GR), . Franc Kfimer" (mojster orodjarne), •Ivanka Kukovec (socialna delavka). Za namestnike sp bili izvoljeni:- Milica Oblak (fotograf v tehničnem tisku), Srečko Mihelčič (raznašalec del. nalogov), in Franc Sus-singer (tehnolog), g Delavski svet je na prvi seji imenoval tudi. komisije in njihove predsednike in sicer: inž. Tomaž Potza (predsednik gospodarske ko- misije in OD), Boris Vučič (predsednik kadrovske komisije), inž. Andrej Sever (predsednik komisije za izume in tehnične izboljšave), Danilo Spremo (predsednik komisije HTV), Franc Korošec (predsednik komisije za obratno škodo), inž. Janez Novak (predsednik komisije za obratna sredstva), Anton Jež (predsednik disciplinske komisije) in Srečko Mihelčič (predsednik stanovanjske komisije). Hkrati je delavski svet sprejel sklep, da člani podkomisij, ki so bili izvoljeni za preteklo mandatno dobo ostanejo isti še za tekoče leto 1968/69 z istimi zadolžitvami in nalogami. ABC Tovarniški tisk ima vse večjo vlogo v našem družbenem dogajanju. Položaj in vloga sredstev obveščanja je konkretno opredeljena tudi v statutih delovnih organizacij. Iz analize statutov industrijskih delovnih organizacij je razvidno, da ima le 73 odstotkov statutov najbolj splošna določila o informiranju, dva odstotka statutov delovnih organizacij pa tega sploh ne omenja. Pomembno je, da je polovica statutov takih, ki nimajo določil, kako, kdaj i,n zakaj obveščati samoupravljavce v podjetju. Značilen je podatek, da 43 odstotkov statutov vsebuje samo splošno določilo, medtem ko konkretne naloge in odgovornosti niso določene. Zbor predstavnikov tovarniškega tiska v Mariboru naj bi predvsem razpravljal o normativnih določilih in o informiranju v delovnih organizacijah. Akcijo za posvet v Mariboru je pripravil republiški sindikat v Ljubljana, ki si je zadal nalogo, da tovarniški tisk postane močan vir informacij, mnenj in objektivnih poročanj, ki zanimajo delovne kolektive, kajti tovarniški tisk ima čedalje večjo vlogo v našem družbenem dogajanju. -Fi- 40 LET ZA VOLANOM — bi lahko dali naslov razgovoru s šoferjem v kranjski tovarni — tov. Matijem Tekavcem, ki je 40 let vozil varno in brez nezgod, videl jih je pa že veliko, in tudi mnogim prizadetim pomagal. Pred kratkim je odšel v zasluženi pokoj. Ob slovesu so mu sodelavci poklonili lepo darilo, on pa jim je zaželel kar najlepše uspehe in se zahvalil za darilo in dobre želje. »Pa srečno pot!« — je zaklical prav po šofersko ob slovesu. Tudi uredništvo se pridružuje dobrim željam sodelavcev, saj je bil tov. Tekavec vedno pripravljen na razne usluge, za kar se mu uredništvo iskreno zahvaljuje in mu želi še mnogo zadovoljnih let v pokoju. | »Vesel sem ( napredka« | MILAN PAJNTAR —-§j strojni ključavničar, refe-i S rent za investicije in pre-= vzem strojev v tehničnih' = službah — spada tudi med H jubilante 20-letnega dela v S kranjski tovarni. j= »Takrat je bilo težje de-= Igti kot danes« — je dejal;' S »V izmeni sem moral ure» = jevati tudi za Trideset de-5 lavcev stroje. V letih 1947 jjjj in 1948 smo delali, po.seb-= no proti koncu leta, .tudi = po dvanajst ur dnevno. Ca E primerjam tiste čase s =§ sedanjimi lahko rečem, da ■= smo presiti,- Človek ni. nik-= dar zadovoljeni; več ima, = več hoče /. H Vesel sem napredka* = vendar menim, da je bila S kranjska tovarna-le pre-•= več finančno prizadeta v = preteklih letih. To se nam E še danes pozna pri strojil ni opremi, osebnih dohod-= kih in skladih, skupne poji rabe.. Ko sem pričel graji diti hišo, nisem kljub dol-=j goletni zaposlitvi dobil no-= benega' posojila; marsi-= čemu se moram odreči. = Vidite, to me boli!« jj Na vprašanje, kakšne so = njegove želje, je dejal: p »Da bi dosegali plan, da j= bi bilo čim manj izmeta in S da bi se nam povečali = osebni dohodki.« Š iiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiii HHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllH splošne silužbe v tovarni ele-■ineatov. Oglejmo si, kaj sta nam odgovorila na naša vprašanja: Kakšne so posebnosti sedanjih prizadevanj za integracijo jugoslovanske elektronske industrije? — Za sedanji potek integracije med Elektronsko industrijo iz Niša in »Rudijem V&javcem« iz Banja Luke na *i ter »Iskro« in »RIZ« iz Zagreb.a na drugi strani — ■ je dejal inž. Preželj — ni značilna neka fiksna ideja o ustanovitvi jugoslovanskega elektronskega podjetja. Saj to tudi ne bi smel biti smoter integracije v tej gospodarski panogi, pač pa nasprotno, integracijo bi mora. * razumeti kot težnjo, da skupno nastopamo na tujem rzisču in dosežemo ostro konkurenco v državi. Talki grupaciji imajo na Pnmer tudi na Japonskem. ■ e družbi se neusmiljeno grizeta na domačem trgu, toda kadar gre za izvoz — poslujeta kot brata,. ki se kar najbolj razumeta. Nekaj takega je potrebno tudi nam. To bi bilo' morda lahko neko novo združenje, ki bi ga ustanovili Samo ob soglasju obeh podjetij — brez kakršnihkoli posegov od zunaj. Naloga tega združenja bi bila, postavimo, da enotno nastopa na tujih trgih. Da bi se to doseglo, je potrebno, da se ta industrijska panoga poprej otrese številnih spon, zlasti carinskih ... Kako doseči skladno delitev dela v panogi? — To je po moji sodbi, je odgovoril šurc, imperativ v elektronski industriji. Zakaj, kakšna je korist od fizičnih integracij, če se potlej nič ne spremeni, če v proizvodnji ostane po starem, in podobno. Prav v tem pa imamo pravo džunglo. Elektronska industrija prvenstveno veleva delitev dela in seveda — tudi tržišča. Brez tega je elektronika draga in nerentabilna. — Strinjam se s šurcam. Elektronika je draga, če ni organizirana, če ni povezana — je dodal Preželj. To nam dokazujejo tudi tendence v svetu. Tam so namreč za gigante elektronske industrije pretesne nacionalne ih celo kontinentalne meje. Svojega prostora ne iščejo samo v združevanju kapitala, pač pa tudi v kooperaciji v proizvodnji. Delitev dela mora biti zatorej podlaga za sleherno sodelovanje in integracijo v naši panogi. Zato predlagam, da tudi v tem nekaj storimo. Postavimo, ne bi bilo slabo, ko bi poleg združenja obstajal poseben svet, sestavljen iz najbolj kvalificiranih strokovnjakov in znanstvenikov, ki bi tako delitev dela izpeljal kar najbolj smotrno. Ta organ bi bil lahko bodisi samostojen bodisi v okviru zvezne gospodarske zbornice. Ali bi morali pri sodelovanju in integraciji poklicati na pomoč tudi znanost? — Vsekakor, je dejal inž. Preželj. Znanost, zlasti aplikativna mora biti venomer z nami. Le tako bomo lahko prebrodili položaj, v katerem smo zdaj. Znanstveniki bi morali biti, kakor sem že rekel, v združenju in v svetu in tam bi do nadrobnosti izdelali program za celotno panogo. Seveda jih ne bi imenoval nihče drug kakor sedanji dve podjetji. Prepričan sem, da bi se kaj hitro našla skupna govorica... — Sem istih misli s Prež-Ijem. Toda — je dejal Šurc — pri nas z znanostjo ne gre kar najbolje. Tudi tu bi najbolj morali izpeljati integracijo. Nerazumljivo je, koliko imamo inštitutov in koliko , dobrih 'znanstvenikov v njih^ jq vendar se njihov vpliv ne občutFin opazi dovolj. - Ali imamo dovolj sposobnih kadrov za take posege? — To je morda'najbolj boleče mesto jugoslovanske elektronike. Tukaj bi najprej morali najti skupni jezik. Zakaj, bojim se, je skeptično dodal Preželj —: da bodo naši najsposobnejši kadri odšli v tujino, ki takisto boleha za tako boleznijo. Preden torej sploh začnemo misliti na ustanovitev jugoslovanskega podjetja v elektronski industriji, se moramo dogovoriti glede enotnega nastopa na tujih trgih, urediti boleče kadrovske probleme in pritegniti znanost k našemu delu. To pa je, kakor sami vidite, precejšnje delo, celo za eno desetletje — je dejal ob koncu inž. Jože Preželj. Vidna dejavnost komisije ZB Komisija ZB pri Sindikalnem odboru ZP 'ISKRA je imela dne 25. 3. 1968 v Domu sindikatov, Ljubljana svojo redno sejo. Udeležba je bila zelo dobra; seji je prisostvoval tudi član ¡Republiškega odbora ZB tov. ¡Franc 'Vrhovšek. V uvodnih besedah je tov. ¿predsednik Miro Mihovec poudaril, da je nujno potrebno, tla vse politične organizacije v ZP »Iskra« koordinirano ¡delajo s ciljem čim večjega uspeha na svojem področju dela. Program dela ZB v ZP ISKRA za leto 1968 1. Pošlovanje a) Program dela Komisije 'ZB pri sindikalni podružnici , 'je sestavni del programa dela sindikalne podružnice. b) Komisija ZB pri Sindikalnem odboru ZP 'ima nalogo koordinacije s Komisijami ZB po delovnih organizacijah. c) Komisije naj naredijo — •vodijo točen seznam svojih •aktivnih udeležencev NOV #: podatke naj dobe iz delavskih knjižic, ostrih člani ZB, ki niso aktivno sodelovali v NOV naj svoje članstvo v ZB izkažejo z legitimacijami ali .potrdilom terenske organizacije ZB. 2. Sodelovanje a) Člani ZB naj v okviru svojih sposobnosti in možnosti aktivno sodelujejo v samoupravnih organih in 'družbeno političnih organizacijah in tako dopririeso svoj prispevek k nadaljnemu razvoju ZP ISKRA. b) Komisije ZB" so -dolžne ¡sodelovati s -sindikalno po-druž., samoupravnimi- -orgarti in ostalimi družbeno političnimi organizacijami. 3. Socialna skrb a) Komisije ZB naj organizirajo za 'bolne in socialno šibke člane ZB letovanje prek Počitniške skupnosti ZP ISKRA. b) Da bi omogočili čim večjemu številu članov ZB potreben odmor, maj se zagotovijo potrebna finančna sred- stva pri sindikalnih podružni-icah, samoupravnih .organih delovne organizacije. c) Komisije ZB naj ¡poskrbe za primemo poslovitev članov ZB, ki odhajajo v pokoj in razredu- 2. Pnedvi-dbi» količina stikalnih ur ni: hila izdelana, ker obrat tudi v aprili* ni. prejel1 dovolj, ne-mirk. OBRAT »STIKALA« ima za april evidentirana dodatno vrednost proizvodnje,, ki ni bila upoštevana v; prvih treh mesecih in je zato predvidena mesečna» vrednost precej presežena. Obrat jfe imel težave zaradi nerednega dotoka. sestavnih- delov iz uvoza. PANOGA »KINOAKUSTL KA« je le z-, naj večjo težavo, dosegla predvideno nalogo. Največ težav je. nastopite zaradi pozne dobave nekaj- sestavnih-delov. Ker ni bito-na: razpolago, nekaj, kritičnih po* zicij materiala, ni bilo mogoče dokončati ojačalnih naprav.. Izpad je obrat pokril s preusmeritvijo na druge izdelke. OBRAT »AVTOMATSKE TEL. NAPRAVE« je v- aprilu precej prekoračil vrednost 7 nržHj-: dinarjev. Tako kljub velikim; težavam obrat- le na, preduje po poti,, ki srno jo začrtali ob koncu preteklega leta. V kolikor* ne* bi- bito; staL. ni-fi manjših- zastojev zaradi uvoznega materialaj pa tudi zaradi nekaterih domačih polizdelkov, bi obrat lahko še hitreje napredoval; še vedno pa predstavlja glavni problfem prenizka' proizvodnja relejev’, kar nam zadržuje proizvodnjo finalnih izdelkov; OBRAT »URNI MEHANIZMI« v aprilu ni. mogel izdelati želene količine števcev pogovorov, ker je prepozno prispela masa ih mehko železo. Tudi časovnih števcev ni Bilo mogoče izdelati, ker nismo uspeli nabaviti motorjev. Obrat dfela po začrtani poti, naša želja pa je, da bi se. proizvodnja števcev pogovorov Še povečala ih bi z večjo proizvodnjo dveh vodil-. nih izdelkov lahko odpadla proizvodnja ostalih izdelkov, ki, se proizvajajo v majhnih količinah in samo podražuje-ja proizvodnjo. OBRAT »MERILNE NAPRAVE-« se- še vedno bori z začetnimi težavami, kakor vsak nov obrait. Letošnje leto bo, odpravljenih, večina težav, tako da bo v prihodnjem, leti* obrat lahko hitreje napredoval. Ostali obrati; ki so v manjši meri proizvajali za tržišče, so dosegli, približno enake-vrednosti kot v preteklih mesecih. Za obrat »Produkcija«, ki: so mu naročila za eksterno proizvodnjo v zadnjih mesecih padla, se iščejo novi kupci, s čemer bi obrat ostal na prejšnjih vrednostih: ŠTIRIMESEČNA PROIZVODNJA DE Izvrš. % Rotacijski stroj* 98-,A Montaža števcev 91,7' Obrat stikal 104,9 Kino akustika 102,4 Telefonija 109,9 Umi, mehanizmi 146,1 Merilne’ naprave lig». Orodjarna- 136,7 Produkcija delov. 73,3. Vzdrževanje 147^8. Skupaj 102,- Po letnem planu ne teče proizvodnja števcev in rotacijskih strojev,.' kar je pripisati že navedenim težavam, Po- vrednosti , letno nalogo najbolj presega telefonija, dočim ima. Lipnica višjo eksterno; proizvodnjo, kot je bilo predvideno zaradi večje proizvodnje števcev pogovorov. Izpad pri rotacijskih strojih je nastal'v aprilu,, dočim. je bila pri števcih nižja proizvodnja v prv:h mesecih predvidevana- in bo- pokrita,. v naslednjih mesecih. 2% preseganje plana predstavlja-dva, dni proizvodnje; V naslednjih mesecih sc bomo marala truditi;, da ta naskok povečamo, sicer nam vsak večji zastoj lahko pobere razmeroma majhna pozitivno razliko; V preteklem letu je bila rast proizvodnje z ozirom, na iiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mi Iz sklepov samoupravnih organov ELEKTfeMEHANIKA SKLEPI 33i SEJE U0 TOVARNE (25, 4: 1968.) , 0 Upravni odbor je spre-znanje poročilo o rea-lirični plana izvoza v mesecu D!arcui Po katerem- je bil Plan izvoza tovarne izpolnjen; s “t,65%; pran . izvoza PSO 7- kvarno. pa s 114,64.%,. iS*i°Vaitoe za aPril znaša 128,077^12 $-, pian PSO za, to-twamo- pa 144.952,40.|. 9 Upravni' 'odbor daje svo-S i,„so®tosje k pravilniku o; | osebnih dohodkov po ; dela. v konstrukciji-: i ?ar% orodjarni, Pravil- i 7* velja od. 15. aprila 1968 jJ® jn. sicer poskusna, za. ■ rrj°_ 2. mesecev. Sredstva za. 116 dohodke po tern pra- vilniku, se. namensko dajejo iz sklada, OD. delovne enote orodjarne. 9 Upravni- odbor je- po-predlogu, panoge rotacijskih strojev sprejeli naslednja predloga:. a) Da bi izboljšali servisiranje proizvodov panoge rotacijskih strojev se pri PSO' servisu-, uvede zamenjava reklamiranih izdelkov; za katere je upravni odbor odobril izredtii 'popust v obliki zvišanih rabatov. b) Zhradi _ tehničnih sprememb; in dopolnitev' oziroma izboljšav obstoječih, proizvo-dbv panoge- rotacijskih strojev je* upravni; odhor odobril: nove. cene za izdelke te pa, noge. 9 Upravni, odbor je sklenil, da se od L 4. 1968 dalje priznava povračilo» stroškov, prevoza: na. dete za. vse delavce- enako;, tako; kot predpisuje organizacijski predpis; št. 33' od 1. 1*1-. 1964. S; tem-sklfepom preneha z» delavce; kdi so- bili premeščeni iz- bivšega: Z ZA. v tovarno;, dosedanji način obračunavanja stroškov za. vožnje na delo. 9 Upravni odbor- daje svoje; soglasje k predlogu obrata» števcev za’ ustanovitev-delovnega mesta »vodja kontrole obdelovalnice« v obratu ; števcev. © Upravni odbor je obrav-. naval poročite, o delu panoge ; rotacijskih strojev in ugoto-. vil,, da delo poteka po že, Sprejetih smernicah. Upravni odbor naroča odgovornim službam in vodstvu panoge, da gospodarske probleme tekoče rešujejo. leto 1966 znatno hitrejša kat v letošnjem, letu. Ob kancu aprila preteklega leta sme ugotovili, da smio proizvedli kar za; 25% več,, kot v. istem obdobju predhodnega leta. V letošnjih prvih štirih mesecih smo bili le dobrih 11% nad lansko proizvodnjo. Rezultat je skromen, smo pa z njim lahko zadovoljni, saj: so težave veliko, večje, kot; lani.. V* kolikor bomo to razmerje letošnj e proizvodhj e - držali: tudi’ v naslednjih mesecih, oziroma-ga še nekoliko povečali'» potem, bo v letošnjem, letu doseženo tista, kar smo lahko pričakovali. S> tako proizvodnjo bo dosežen, tudi letošnji, finančni načrt in. povečana storilnost. PRIMERJAVA ŠTIRIMESEČNE PROIZVODNJE (»1967 -1968). PO STALNIH CENAH, DE Izvrš; %> Rotacijski stroji. 235,3- Montaža, števcev 85,9 Obrat stikal. 86,- Kmoakustika 147,8 Telefonija 13T;2 Urni mehanizmi 251-,4 Merilne naprave 133,4 Orodjarna 104,6 Produkcija delov 68,2 Vzdrževanje 90,1 Proizvodne usluge 45,1 Skupaj’ 111,4 Minila so leta, ko smo se borili v glavnem- za višjo proizvodnjo, saj, problem prodaje ni obstajal. Ostrejši gospodarski, pogoji pa postavljajo- pred; tovarno vedno težje naloge; katerih rešitev» je še veliko težja, kot sam tok proizvodnje. Brez- večje prodaje in urejenih finančnih vprašanj;, pa: tudi proizvodn ja ne more naraščati,, kar še poslabša finančni rezultat Problema tovarne so povezani drug z drugim, osnova pa. je večja prodaja, s čemer bodo, avtomatsko rešene tudi vse ostale težave.: Večja pro daj a pa ne zavisi samo od večje agilnosti na tržišču, ampak tudi od‘ kvalitete izdelkov. in, nižje cene. Zato je posebna, natega, tovarne skrbeti' za kvaliteto izdelkov v vsakem pogledi* in -skrbeti za čim- nižje stroške. Pomočnik direktorja: Alojz Grčar, dipl. inž. S ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ S KLUB ŠTIPENDISTOV ZP ISKRA J LJUBLJANA Trg prekomorskih brigad' 1 | OBVESTILO * Klub štipendistov Združenega podjetja ISKRA ®» prireja dne 25-. 5; 1968 za- vse štipendiste Združenega. J podjetja Iskra ednodnevmo EKSKURZIJO 3; z avtobusorn v: ; | TOVARNO POLPREVODNIKOV TRBOVLJE Prijavite' se- do vključno 22. 5: 1968; v-Referatu za šti-«i pendije Ljubljana-šiška, Trg prekomorskih brigad 1, ,j| kjer boste prejeli tudi ostale informacije. Združeno, podjetje ISKRA KRANJ PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA — LJUBLJANA s pr e j m e v delovno razmerje več sodelavcev na naslednja delovna mesta; PROJEKTANTA za delo pri avtomatizaciji ranžirnih postaj za železnico pogoj:, inženir elektrotehnike II. stopnje z najmanj 3-letno- prakso, na. področju regulacije s polvodniško» tehniko'ali*na Sličnem*- področju z znanjem francoskega aii angleškega jezika. PROJEKTANTA telekomunikacijskih naprav za železnico Pogoj.; inženir elektrotehnike I.. stopnje ših-kega toka z najmanj 2-letno prakso pri železniških ali PTT telekomunikacijskih napravah ali elektrotehnik z najmanj 4-letno prakso pri istih napravah; Potrebna je znanje, nemškega ali angleškega jezika. PROJEKTANTA signalno varnostnih naprav za železnico p o g o j:: inženir elektrotehnike I. stopnje ali elektrotehnik šibkega toka, po možnosti z nekaj prakse na področju signalno-vamostnih naprav ali avtomatizacije. Potrebno je znanje nemškega jezika. 2 INOZEMSKIH KORESPONDENTOV — prevajalcev za nemški, po možnosti angleški-jezik, z znanjem strojepisja. Osebni dohodki po pravilniku o» delitvi osebnih dohodkov ISKRE PSO. Pismene ponudbe pošljite organizacij sko-kadrovskemu sektorju,. Kadrovski; evidenci Prodajna servisne organizacije Združenega- podjetja Iskra Kranj; Ljubljana, Masarykova 15; Oglas velja do zasedbe delovnih mest. Letos bodo naši počitniški domovi bolje zasedeni V počitniški skupnosti ZP ISKRA so nas prosili za ponovno objavo cen dnevne oskrbe v naših počitniških domovih v Poreču, na Bledu in v Trenti ter v kampu na Dugem otoku, kakor tudi prijave za letovanje. Povedali so še, da teko intenzivne priprave za letovanj-sko sezono, ki so zlasti usmerjene v to, da bi vsi prijavljene! svoj odmor v izbrapih domovih preživeli v kar največjem zadovoljstvu. Kakor vsako leto, je glede na dosedanje prijave, največje zanimanje za letovanje v Poreču in na Dugem otoku. Razumh-vo je torej, da so v sezoni, to je v juliju in avgustu praktično že oddane vse zmogljivosti doma, prav tako pa zasedene tudi precej številne sobe pri zasebnikih v bližini našega doma, ki jih je Počit, niška skupnost najela za člane delovnih kolektivov ISKRA. Letos je -tudi občutno večje zanimanje za letovanje na Dugem otoku, kjer teko še zadnja vzdrževalna dela, da bodo imeli letovalci letos ugodnejše higijenske in druge pogoje. Nabava ustreznih hladilnikov bo zagotovila v vročih poletnih dneh tudi hladne osvežilne pijače! Letovalcem na Dugem otoku bo pod ugodnimi pogoji na razpolago tudi motorni čoln. Pričakujejo, da se bodo v naslednjem obdobju prijavili številni člani naših delavnih kolektivov tudi za letovanje v domovih na Bledu in v Trenti, saj niso redki, ki jim bolj prijata planinski zrak in veličastna gorska okolica. Tako vse kaže, da bo letos letovanj ska sezona plodnejša od dosedanjih, kar je tudi razveseljivo zlasti za to, da bi Počitniška skupnost ob solidnih cenah vendarle zbrala nekaj sredstev za vsaj najnujnejšo obnovo in vzdrževanje obstoječih domov ■ in kampa. PRIJAVA ZA LETOVANJE Priimek in ime ____________________________________' zaposlen v organizaciji (tovarni)_____________________ ___________, kraj______________________ naslov bivališča______________________________________ bom(o) letoval(i)_____________. od do , število odraslih število otrok do 10 let starosti________, potrebujemo skupno število_____________postelj.___________________ V kolikor ne bi bila potrjena rezervacija v zgoraj navedenem domu, pride v poštev še kraj ____________, od__________do Kraj,_____________________________ , dne______________ Prijavljenec: POTRDILO izpolni organizacija — potrdi »Počitniška skupnost« Potrjujemo rezervacijo za tov. iz organizacije- (tovarne) kraj v počitniškem domu od. do ža skupaj pri- javljenih oseh sobo št. s ležišči. Potrdilo služi kot napotnica, s katero se prijavljenec izkaže ob prihodu v dom, obenem s potrdilom o vplačani akontaciji. V kolikor nima prijavljenec obeh potrdil, ga upravnik v domu ni dolžan sprejeti. V Ljubljani, žig Mladinci strelske družine »Iskra« — republiški prvaki | Tekmovanja v streljanju Z zračno puško se bodo zaključila v tem mesecu. V nedeljo je bilo- na sporedu še republiško prvenstvo za mladince in pionirje. Mladi tekmovalci iz vše Slovenije so se pomerili na ljubljanskem strelišču za naslove ekipnih j prvakov. Zmaga hkrati pomeni tudi sodelovanje na državnem prvenstvu v Beogradu, ki bo y našem glavnem mestu 24. im 25. maja. Letos so na . republiškem prvenstvu prvič nastopile 3-članske ekipe strelskih družin namesto dosedanjih občinskih. SD »Iskra« se je udeležila tekmovanja z dvema ekipama mladincev, in po eno ekipo mladink in pionirjev. Uspeh, ki so ga dosegle pred dvema letoma mladinke, lani pa mladinci naše družine v sestavi občinske vrste, so letos ponovili mladinci. Branko Lozar, Bojan Knaus in Rajko Rozman so streljali tokrat malo slabše kot pred nedavnim na občinskem prvenstvu pa jim je vseeno uspel veliki podvig. Premagali so 31 ekip iz vseh občin v Sloveniji in si priborili lep pokal v trajno last. še večja nagrada zanje pa bb udeležba na državnem prvenstvu v Beogradu.. Druga ekipa je kljub majhnemu zaostanku za' zmagovalci pristala na 12, mestu, kar pa ni čudno, saj.so bili tekmovalci izredno izenačeni in razlike v rezultatih posameznih ekip minimalne. Mladinke so letos nastopile v pomlajeni sestavi, pa so vseeno zasedle dobro 3. mesto. Pionirji se niso' mdtgli kosati s svojimi vrstniki, saj so letos prvič sodelovali na tako pomembnem prvenstvu, pa jim to ni vzelo volje, »Drugo leto bo pa bolje«, sq trdno odločeni. Rezultati Mladinci 1. SD »Iskra« Kranj I. 993 krogov, (od 1200 možnih); 2. SD I. pohorski bataljon-Ruše 987; 3. SD »Kopačevrna« — Šk. Loka 986; 12. SD »Iskra« Kranj II. 935. Mladinke' 1. SD »štore« — štore 987 krogov; 2. SD »Olimpija«.— L j ubij. 963;; 3. SD »Iskra«’ Kranj 820. B. M. S seje komisije za šport in rekreacijo Na seji 14 maja je komisija za šport ih rekreacijo pri sindikalnemu odboru ZP razpravljala o letošnjih letnih športnih igrah Iskre 29. in 30. v Novem mestu in predvsem sprejela pro-pozicije ža to tekmovanje. V celoti jih bomo zaradi obširnosti objavili v prihodnji številki. športniki Iskre se bodo letos pomerili, kot smo že pi- Pisma bralcev BOLJ PREPROSTO Tov. urednik! Ker je v naših kolektivih večina delavcev, ki jim članki, v katerih je mnogo tujih in »učenih« besedi, niso posebno pri srcu, bi bilo prav, da se uredniški odbor temu prilagodi, oziroma upošteva te želje. Ce pomen tujih izrazov ne moremo povsem prestaviti v slovenščino, je pač potrebno, da takoj za tako besedo napišemo pomen tujega izraza v slovenščini. Lep pozdrav! T. B. »Aparati« Hvala za pismo, iz katerega smo povzeli glavni smoter: enostaven in razumljiv jezik. Pripominjamo, da imajo te težave prav vsi slovenski časopisi. Novih izrazov, posebno iz gospodarstva kar mrgoli. Vse kaže, da se naši velmožje s tem zadovoljujejo, saj dnevno beremo o integracijah (ta beseda Vam ni pri srcu), melioracijah, eko- nomizacijah ipd. Uredništvo se izogiba tujkam, ki niso udomačene, vendar je treba povedati, da imamo pisce, ki ne pustijo svojih člankov popravljati oz. dopolnjevati. Imeli smo celo pisca, ki je, ko smo želeli, naj bi sam spremenil nekaj preveč učenih izrazov — odgovoril: »Poljudno napisan članek bi škodoval mojemu ugledu pri strokovnjakih.« Članka nismo objavili, ker je bil pač pisan le za strokovnjake. Včasih se zdi, da nekateri kar tekmujejo, kdo bo napisal bolj učen in za večino čimbolj nerazumljiv članek in seveda popopran s številnimi tujimi izrazi". Ko smo o tem prosili za nasvet nekega slavista, je kratko dejal: »Tako pisati je najlažje. Mnogo teže je pisati razumljivo in po naše!«-Za konec pa tole: potrudili se bomo, da bodo članki pisani razumljivo, kajti to je namen našega glasila. Uredništvo Predsezona Sezona Poreč Trenta Bled ]o *o Ó *0 1 *3 *0 4> "o s člani in sv ca 3 0 •m W) N O B člani in sv £2, ca 3 O ■P to N O a 23,00 27,00 41,00 25,50 29,00 45,00 20,00 25,00 36,00 23,00 27,00 40,00 25,00 29,00 45,00 28,00 32,00 50,00 19,00 23,00 36,00 21,00 25,00 40,00 Cene dnevne oskrbe v naših domovih šali, v naslednjih panogah: v nogometu, odbojki, kegljanju, streljanju, balinanju jh namuznem tenisu, prvič pa tudi v šahu. Vsaka tovarna lahko za vsako športno disciplino prt javi le po eno ekipo, poimenske prijave pa mora poslati najkasneje do 23. t. m. pripravljalnemu odboru. letnih iger ISKRA pri'; sindikalni podružnici tovarne usmerni-ških naprav v Novem mesti. Ob prijavi je prav tako treba javiti točno število tekmovalcev. ki bodo prenočevali v noči med 29. in 30. junijem v Novem mestu, da bodo organizatorji laliko zagotovili zadostno število prenočišč. ^ Vodstva tovarn naj prijavljenim tekmovalcem, v koli-1 kor v tovarni 29. junija ne j bi bila dela prosta sobota, [ odobrijo 1 dan izrednega do- j pusta. . Glede na dosedanje prijat* I je pričakovati, da bodo letne športne igre v Novem mestu zares množična manifestacija Športnikov Iskre, organizatorji v Novem mestu pa tudii »grozijo« z vsestransko solidno organizacijo in it’ vedbo tekem. ZAHVALA Ker sem ob odhodu v po koj doživela tako prisrčno slovo in so mi poklonili krasna darila, se vsem sodelav- | cem finančnega sektrtJ» najlepše zahvaljujem. Marija Keše -• »Elektromehanika« Kranj ISKRA- glasilo delovne ga kolektiva Iskra indusmJ za elektromehaniko tel® munikacije elektroniko cjj avtomatiko — Urejuje ur6“® ški odbor - Glavni uredi« Pavel Gantar — odgC>V<^!! urednik: Igor Slavec — ^ ja tedensko — Rokopis0’' Z___«___ klile >!