Mladi risar. Priobčil V. Sič. Po dolgem času zopet nekaj za mlade ,Zvončkove" risarje! Danes vidite pokrajinsko sličico, ki bi bila seveda lepša, ako bi bila izvršena v barvah. Toda razmere so sedaj take, da se moramo zadovoljiti tudi s to podobo! Siccr jc pa vsakomur dano na prosto voljo, da ¦ \ izvede podobo v barvati. Opazujte pnrodo ! Uiejte, kakšu.\ so drevcsa, gore, travniki, oblaki itd.! Potem pa vzemite čopič in barve v roke in slikajte! Želim vam mnogo lepe in prijetne zabave ! __^^^^__^ Besedna uganka. a a a | a I Priobč'' L. O. c c e I e Besede značijo: 1. domačo ptico; 2. konec tnolitve; 3. utež; 4. moško --------------!— krstno ime. Z leve na desno in odzgoraj navzdol bereš iste besede. e j m n n Rešitev \n imena rešilcev pi-iobčimo v prihodnji številki. n | r * * Rešitev besedne uganke v 1. in 2. številki. Misel. Prav so jo rešili: Marija in Jakica Ganglovi, učenki v Ljubljani; Stanko Guštin v Metliki; Alojzij Bučar, učenec V. razreda na Vranskem; Stanko Skok, učenec II. gimn. razr. v Št. Vidu nad Ljubljano; Damjan Albin Mihler, učenec II. b realčnega razreda v Ljubljani; Zmagoslav Pipan, učenec Ciril-Metodove šole v Rožnem dolu. 69 [van Gutenberg. 2. Unc 21. fcbruarja tckočcga leta jc minilo Kdo ti vedno služi vdano ? 450 let, odkar jc umrl Ivan Outcnberg, iz- To je vsaka lepa knjiga: umitelj knjigotiskarstva. (Ta znameniti mož ¦ v dušo ti dovaja hrano je utnrl dne24. februarja 1.146N v Mogunciji.) in srce veselo dviga. — Pred Gutenbergom so morali knjige še , pisati. Tako delo je bilo jako zamudno in tudi Kar je res — gov6ri, >jjJBBHP^5s_ Mirno, čisto vest imej; JR Ne zdihujte, ne tožite, p m'i^H|| *ij| rajši dela se lotite! ___k\ i ^_. z delom vztrajnega poštenj.i, 'llilllllllll(IJitlliK!i4 ' Sred' '^lteSa z|v'Jenja. o silno drago. Umljivo^ je, da so mogli knjige kupovati le najbogatejši Ijudje. Neimoviti Naj ne bega te tesnoba, sloji niso zmogli tolikega denarja. Zato so če ti daio žulj je delo; bile knjige velika redkost, a tudi ljudi, ki bi sram te bodi, če lenoba znali brati in pisati, je bilo prav malo. Ko kaže ti na roko belo! je pa Gutenberg izumil knjigotiskarslvo, se g je v tem pogledu marsikaj izpremenilo. Toda — potrpite! O tem vam pove ,,Zvonček" Veseljaček se raduje: še marsikaj zanimivega! ,,Qiavno, da uživam jaz!" Resen človek pa si kuje Turška kuhinja. z delom svoj bodoči čas. Turške kuhinje ne moremo primerjati z 10. nobeno kuhinjo — kar se tiče umazanosti, ki je običajna tudi pri najbogatejših Turkih. Preden sodlš z g«)° ah s hvalo, Pravijo, da mora imeti dober želodec, kdor sebe samega poglej v zrcalo! vidi umazanost turške kuhinje in kuhinjske U, oprave, pa potem vendarle sede za mizo k obedu. Navadno jedo mlečno juho s česnom. Jezikavi svet obira Povsod po ulicah proda|ajo posebno turško vse- kar strast mu, v Plen Poda' bržolo, ki je napravljena iz razsekljanih janč- moder moz pogled upira kovih pljuč, ledic in srca! — E, boljša in v dno floveškega srca. čednejša je res naša slovenska kuhinja, samo 12. da je sedaj v njej vsega premalo — razen snage in gladu ! Iz ul)njaka — strd, \z volčjaka — črt! Drobtine. ]2 Ako si oblečen čedno, Tvoja knjiga tebe prosi: to je dobro in lepo, Dobrotljivo glej name; a še lepše je, če vedno naj me čista roka nosi, tvoje srce je čisto. beri čisto me srce! Modest 70