SVOBODNA SLOVENIJA LETO (AÑO) XLVIII (42) Štev. (No.) 41 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 19 de octubre — 19. oktobra 1989 V pozdrav Zdravljici Ponovno se je izkazalo Že pred nekaj leti je slovensko ljudstvo spontano pričelo peti Prešernovo Zdravljico ob svečanih prilikah, končno jo je imelo za nekako neuradno slovensko himno'. Peli so jo na vseh prireditvah, na zborovanjih, peli so jo stoje; peli smo jo tudi mi v izseljenstvu. Spomnimo se, kako jo je zapel na našo prošnjo Ribniški oktet v Centru San Martin: vsi prisotni Slovenci smo med petjem vstali in gromovito ploskali, medtem ko se je nepoučeni jugoslovanski ambasador začudeno oziral, kaj še dogaja. Sedaj se je pod ljudskim pritiskom odločila tudi partija. Na zadnji seji skupščine, ko; so volili ustavne dodatke, .so tudi prejeli zakon, da je Zdravljica odslej uradna slovenska himna. Za nas sicer ta odločitev slovenske skupščine nima nobene legalne veljave, saj je bila digitirana od zgoraj — tako kot njeni člani niso legitimni predstavniki naroda, saj niso bili izvoljeni na svobodnih in demokratičnih volitvah. A vseeno, ker je že prej slovenski narod sprejel spontano in po javnem soglasju Zdravljico za svojo himno in ker smo mnenja, da Prešernov namen, besedilo in napev ustrezajo himničnem vzdušju, smo jo sprejeli tudi mi. Prejšnja narodna himna — Naprej zastava Slave — ni bila ravno najboljša. Napisana je bila v panslavistični ideji, enako kot tudi jugoslovanska Hej Slovani (ta je še celo stalinistična!) pa tudi v narodnoobrambnem, zelo vojaškem duhu. Poleg tega ni bila uradna, čeprav se je v prejšiiji Jugoslaviji pela ena kitica kot del državne. Prešeren pa je zapel svojo Zdrav-' Ijico v času, ko se je prebudil slovenski narodni in politični čut. In Zagrebški' časopis „Danas“ piše, da je doba „molčeče Hrvaške“ prešla, potem ko je hrvaški parlament z veliko večino izvolil Stipeta Šu-varja za zastopnika Hrvatov v jugoslovansko državno predsedstvo Obenem mu je tudi izrekel zaupnico za njegovo odklonilno stališče do političnih metod, katerih se poslužuje srbški vodja Miloševič. Mnogi inozemski opazovalci so se čudili, da so Hrvati izbrali ravno Šuvarja, ki je bil do nedavnega med ljudstvom zelo nepriljubljen zaradi svoje polemike proti nacionalizmu. Na splošno pa pozdravljajo „hrvaško prebujanje“ in gledajo v Šuvarju neke vrste hrvaškega bana s tkzv. „hrvaško sintezo“, ki naj bi nadomestila dosedanjo „jugoslovansko“, čeprav ima Šuvar med hrvaškim ljudstvom veliko podporo, pa večina jugoslovanskih republik sledi razvoju dogodkov zaskrbi j nostjo. Menijo namreč, da je sedaj v notranjem jugoslovanskem sporu nastala glavna fronta med Hrvati in Srbi in so odnosi med njimi zelo podobni onimi iz precb vojnih časov. Srb Miloševič očita Šuvarju. da neti med Hrvati sovraštvo do Srbov, katerih je na hrvaškem ozemlju o-koli 15% vsega prebivalstva. Srbe pa poziva, da naj se ne odpovejo svojim pravicam ter naj jih povsod zagovarjajo, posebno pa še v hrvaški partiji, v kateri naj bi imeli 30% vsega članstva. Razni časopisi v zahodnem delu Jugoslavije pa komentiajo, da je hrvaški preobrat prišel malo prepozno, da bi skupni nastop proti stremljenju po nadvladi srbskega vodje imel dober uspeh. Hrvaško vodstvo bo pač moralo nositi posledice, ker je toliko let vodilo nenarodno ter protidemokratično politiko. Toda protidemokratične sile v Bosni in na Hrva- zapel jo je iz globoke ljubezni do slovenske ideje, zemlje, predvsem pa do ljudi. V njej najdemo ideje bratstva, svetovnega miru (pa tudi o-brambe, če je potrebno) ter himno svobodi. Opeva slovenska dekleta in fante, pa tudi vse, ki dobro v srcu mislimo. In še to: prisotna je tudi religiozna misel — Bog živi ves slovenski svet! Seveda je imel Prešeren tiste čase — pred letom 1848 — težave s cenzuro, a bil je odločen: ali mu objavijo celo pesem ali nič. In res je lahko izšla šele v času pomladi narodov. Zato je tudi razumljivo, da jo je danes narod sprejel za svojo himno. V današnjih časih, ko se je doma spet prebudil slovenski duh suverenosti, ko je spet zavladala ideja samostojne Slovenije, ko je proti partijski in jugoslovanski ideji „bratstva in edinstva“ spet prišla v zavest prava ideja bratstva vseh Slovencev— „kar nas je sinov sloveče matere“, in pa odmev vrstic, „da zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže!“ vse to je primerno današnjemu času. S Prešernovo pesmijo gre slovenski narod v bodočnost. N.i še vse, kakor bi moralo biti, vse le preveč sloni na besedah, ne na dejanjih, a nova himna nam vsaj daje vzpodbudo k nadaljnjemu razvoju slovenske zavesti in suverenosti, k skupnemu bratstvu vseh Slovencev po vsem svetu: „Končno še, prijatlji, Zdravljico zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo. Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi!“ TDml. škem so še vedno močne in so še tako vplivne, da hrvaško notranje mi-nistrtstvo ni moglo priznati novoustanovljene „Zveze za demokratično i-niciativo“, ki je liberalno usmerjena. Nedemokratične sile so pa tudi še močne v slovenski vladi, ki se vedno bolj boji opozicije novoustanovljenih slovenskih zvez in gibanj. Zaradi takšnih notranjih nesoglasij bo akcija zahodnih republik proti Miloševiču verjetno precej težavna, posebno za Slovence, ki imajo poleg vsega še slabe odnose z jugoslovansko armado. Miloševič med Srbi nima večjih problemov, ker vedno poudarja srbski nacionalizem, Severne republike so presenetili dogodki na Kosovem. Prav posebno jih je iznenadila srbska surovost, s katero so nastopili proti Albancem ter zlasti proti albanskim intelektualcem. Slovenski časopisi, • radio ter televizija ne štedijo s kritiko in svojim zastopnikom očitajo, da so v jugoslovanskem parlamentu glasovali, da je zvezna vlada objavila obsedno stanje na Kosovem. Poleg tega se Slovenci bojijo, da njihovo zadržanje v jugoslovanskem parlamentu ne bo ravno pomagalo pri slovenskem zbliževanju ¡s Srednjo Evropo. Srbski poseg na Kosovem je namreč močno odjeknil po vsej Srednji Evropi. Temu posegu pa s pomagali tudi slovenski glasovi pri glasovanju v parlamentarni jugoslovanski zbornici. Opozicijska slovenska gibanja so od svoje vlade zahtevala, da mora le-ta odpoklicati slovenske policaje, ki so bili poslani na Kosovo, ter odločno protestirati pri zvezni jugoslovanski vladi, ker so bili Slovenci med svojim bivanjem na Kosovem ves čas pod nadzorstvom, češ da niso zanesljivi. D-oova. ...da je preživela svoj čas marksistična družbena ureditev, ki je v industrijski revoluciji v preteklem stoletju bila spočeta in z boljševi-ško revolucijo v Rusiji postala na svetovnem pozorišču nova ideološka sila, ki je v marsičem spremenila gospodarske in politične pogoje v do takrat sprejetih in praticiranih konceptih družbe. Kot svoj čas francoska revolucija je boljševiška revolucija na nadaljnji razvoj človeške zgodovine imela odločitveni pomen, s katerim so še danes soočamo in ga skušamo rešiti. Ker se marksizem sklicuje na pravice delavstva, ki je bilo v industrialni revoluciji resnično izkoriščano, je v tisti dobi zadet bilo vsesplošno odobravanje delovnega človeka, ki je bil izžeman in izkoriščan, pa pri tem stremel za zboljšanjem svojega položaja v dobička-nosni gospodarski družbeni ureditvi. V tem je marksizem gotovo doprinesel svoj delež k razvoju delavskega gibanja, ki je skozi dolga desetletja prišel na svoj račun in je danes v mnogih ozirih že V odvišni meri ka-talist pri snovanju notranjd in izu-nanje politike držav, posebej v za-padnih demokratičnih državah, kjer se je delavsko gibanje neomejeno razvijalo in doseglo svoj sedanji položaj, ki ga ima v demokratični družbeni ureditvi. V marksističnih sistemih, ki so jih nekateri narodi zlasti po drugi svetovni vojni sprejeli oziroma so jim bili z rusko okupacijo ali z komunističnimi revolucijami vsiljeni, pa so se izkazali za nezmožne razredu delavnemu razredu zagotoviti tisto, kar marksistična ideologija uči. Nasprotni Delovni človek je postal suženj tej-ideologiji, ki od njega zahteva, da se popolnoma preda enopartijskemu in diktatorskemu sistemu in državnemu aparatu, ki mu načeluje komunistična partija in v svoji „vsevednosti“ oblikuje življenjske pogoje svojih podanikov. Iz svojih osebnih izkustev vemo, kako zgrešeno je to stališče, ki ga mnogi naši komunistični revolucionarji še vedno zagovarjajo. Krah in polom marksističnega si- O nas Danes ne moremo več ponatiskova-ti vsega, kar o naši slovenski politični emigraciji v Argentini ali drugod pišejo v matičnih občilih. Postali smo moderni, bolje modni. Kajti sedaj, ko je bila dvignjena zavesa, ki nas je zakrivala večjemu delu slovenskega naroda doma — manjši je o nas vedno bil dobro poučen, tako naši nasprotniki kot naši prijatelji — so se doma zavedli, da so bili na „dieti“, kulturni in politični. Sedaj hite, da nadoknadijo vsaj malo. V tern prednjači gotovo kulturni krog, pa tudi politična dejavnost je v o-spredju zanimanja. V 33. številki Mladine (29. septembra letos) so posvečene tri strani pogovoru s podpredsednikom SNO in predsednikom Slovenske demokratske stranke dr. Petrom Urbancem. 'Skupaj s celostransko sliko so nanizani njegovi odgovori', ki so jasni, odločni in odkriti, brez vsakega izogibanja ali nejasnosti. Po možnosti bomo njegov pogovor objavili. Izjavo SNO ob letošnji Majniški deklaraciji, katero je podprl, sta v celoti objavili ljubljanska glavna družinska revija Telex in študentska Tribuna, Mladina pa' je objavila naslov SLS v Argentini, če koga zanima vpis vanjo. Zadnja številka slovenske kulturne revije Nova revija, številka 85/86 (junij) je pa sploh posvečena našemu kulturnemu delovanju. Na prvem mestu je kot posebna celota ponatisnjeno pet črtic slovenskih pisateljev iz Argentine: France Pa- stema se je v zadnjih časih ponovno izkazal, ko je na tisoče vzhodnih Nemcev preko Madžarske bežalo na zapad. Ker v Vzhodni Nemčiji do sedaj še ni prišlo ne do gospodarskih in ne političnih reform, so državljani pri stranskih vratih preko Madžarske iskali in našli pot v svobodo, katero jim je onemogočal berlinski zid, ki so ga tamkajšnji komunisti zgradili, dad bi preprečili tak masovni eksodus, kateremu ¡smo te dni priča. To je ponoven dokaz, da je komunistična družbena ureditev preživela svoj čas in da je človekova že lja po svobodi močnejša od represiv- ¡Svet za .varstvo človekovih pravic pri SZDL je poleg pobude o raziskavi pokola domobrancev sprožil tudi postopek, namreč raziskavo o povojnih političnih procesih. O tem piše Delo 30. septembra takole: Med letoma 1946 in 1954 je bilo v Sloveniji več sodnih procesov, ki jih je glede na nekatere indice mogoče šteti za politične procese. Mednje sodijo zlasti tako imenovani Nagodetov proces, „duhovniški“ procesi, nekateri „agentski“ ali „gestapovski“ procesi, procesi proti tako imenovanim informbirojeveem in drugi. Kaže, da so bili na teh procesih obsojeni nekateri ljudje za dejanja, ki niti tedaj niso imela narave kaznivih dejanj oziroma, da dejanj, ki bi sicer bila kazniva, v resnici sploh niso storili. Dosedaj so nekako revizijo sprožili le o dachauskih procesih, pa še ta ni bila sodno izvedena. Sedaj je pobuda zajela širše območje, a vseeno si ne smemo delati utvar. Po gornjem obvestilu sodeč obsega v glavnem zahtevo po reviziji obsodb med samimi „tovariši“, stalinisti in titoisti, le deloma poseže med razne obsodbe idejnih nasprotnikov. Nago- pišejo pez, Zapiski iz zdomstva (odlomek); Tine Debeljak, Odkrite stopinje v snegu; Vinko Rode, Deltaši; Zorko Simčič, Odhojene stopinje; Andrej Rot, Anamnesis. Nato je objavljen daljši pogovor s predsednikom SKA Andrejem Rotom, njegovo celostransko sliko in tudi daljšimi razmišljanji o našem literarnem pa tudi političnem delovanju. Objavljen je tudi članek dr. Ljuba Sirca iz Anglije, ki je prvič po 33 letih prišel domov in predaval v Beogradu. V glavnem se ukvarja s problemom nasprotstev med Slovenci in Srbi in tudi popolnoma jasno pokaže na krivca — partijsko diktaturo. Dnevnik Delo je med poročili o vsebini periodik objavil 28. 9. članek Marka Jenšterla o Meddobju št. 3-4; kar se je dogodilo prvič. Omenjeni so vsi članki, posebna pažnja pa je podana misli V. Kosa o štirih Sloveni j ah. Tudi v kulturnem štirinajstdnevniku Naši razgledi je objavljen pogovor s Sergijem Pahorjem o letošnji Dragi, kjer ta pravilno vrednoti našo prisotnost na njej. In še to: Urednik Ognjišča msgr. Bole je' pričel objavjati v reviji kot nadaljevanko Mauserjevo povest Kaplan Klemen, s kratkim uvodom, kjer prikazuje pisatelja. (Naj povemo, da je še predlanskim Mohorjeva družba v Celju, ki je izdala Werflov roman o Bernardki v Mauserjevem prevodu, ime prevajalca morala zamolčati!) ne ideologije, ki mu odvzema njegovo dostojanstvo, njegove človekove pravice in iniciative za zboljšanje njegovih življenjskih pogojev in ciljev, ki jih vsak človek v življenju ima. S tem je praktični marksizem vzel človeku vse naravne pritikline, ki mu po božjem načrtu pripadajo. Zato in zaradi tega bo komunizem v prihodnjem ¡stoletju izginil, ker bo času in človeškim potrebam ostal brezpomemben in zgolj samo še zgodovinska značilnost našega 20. stoletja, stoletja velikega napredka ter. stoletja hudega in krvavega obdobja človeške zgodovine. Otmar Mauser detov proces, v katerem je bil na smrt obsojen Ljubo Sire, je imel za nalogo, da utiša demokratično opozicijo bivših partizanov; duhovniški procesi, so bili naperjeni proti slovenski Cerkvi in vplivu duhovščine na ljudi. A pri tem ni zapaziti nobene pobude za obnovo drugih obsodb, ki so jih „ljudska“ sodišča izrekala po nalogu partije proti idejnim nasprotnikom revolucije: proti Rožmanu, Kreku, Rupniku, Slovenski legiji, politikom, duhovnikom, domobrancem, ilegalcem, protikomunističnim da-ohaucem, turjaškim ujetnikom, gospodarstvenikom, kmečkim očancem, ženam, ugrabljencem v Trstu itd. O tem ni govora — zaenkrat Vedeti moramo zato, da ta Svet za varstvo človekovih pravic — predsednik Ljubo Bavcon — dela pod o-kriljem SZDL, ki je dežnik, ki ga partija drži nad slovenskim ljudstvom. Ustanovljen je bil kot protiutež pravemu Odboru za varstvo človekovih pravic, ki ga vodi Bavčar in ki je spontano nastal zaradi zapora četverice in ki je bil zametek za vse naslednja demokratična gibanja. Z ustanovitvijo tega drugega sveta pod okriljem SZDL je hotela partija zvodeniti protest ljudstva, vnesti nejasnost in omahovanje med borce za človekove pravice, pa tudi iztrgati iz demokratičnih rok protestno iniciativo. Tako so sedaj oni tisti, ki so sprožili postopek za raziskovanje pokola domobrancev ali povojnih obsodb. Prosijo skupščino, ki je skoraj popolnoma pod mandatom partije, da vodi preiskavo; ta jo bo gotovo vodila po nasvetih partije in le tako daleč, da partiji ne bo v preveliko škodo. Pritisk je silen, partija se mora prikazati, kot da je pripravljena popraviti krivico. In jo bo, a le v toliko, kolikor je njej v dobro — seveda, če bo šlo vse po njenih načrtih, kar pa se zadnje čase ne dogaja. A popušča le tam, kjer mora! Tu bi lahko pripomnili, da naj najprej vlada odpre svoje arhive o poboju domobrancev, arhive o partijskih obsodbah, naj vrne dokumente o Rožmanovem zagovoru, ki jih je zaplenila in nikoli vrnila, naj dovoli prost uvoz vseh naših knjig, revij in časopisov, kjer so natančno popisana pričevanja vseh prizadetih, ubežnikov iz jam, obsojencev, itd. Dokumentov je dovolj! Že dolgo časa smo zahtevali pravico! Gornja poziva sta le prvi korak, ki ga je bila primorana storiti komunistična oblast, da ne ostane pri repu razvoja, A zahtevamo vso pravico za vse procese. In najbolj prava pot je enostavno demokratizacija. Ko enkrat partija ne bo imela več ilegitimne oblasti in moči, tedaj bo šele tako raziskovanje pravično, zaupanja vredno in svobodno. Takrat bomo šele dosegli pravico, o kateri smo prepričani in katere prve korake je zaznati sedaj doma. TDml Pozno hrvaško prebujenje 0 političnih procesih pred i. 1954 Tone Brulc MED KNJIGAMI IN REVIJAMI DOLORES M. TERSEGLAV: LADIJSKI DNEVNIK lljkl Ton« Kiat-rit IZ 3VL3EN ÍA V ARCCMTIM Nova pesniška zbirka je v teh dneh zagledala luč sveta v argentinskem Buenos Airesu. Vsekakor je to tako nenavaden dogodek za emigracijo in za čas, ki ga doživljamo, da se je vredno ustaviti ob njem. Prvič zaradi kraja izida, drugič pa zaradi vzroka — imenujmo ga „izolacijo“, kateri je bila podvržena pesnica, katere primer se sam ponuja v obravnavo. Za izolacijo je najbrž šlo že pri ¡pesničinem očetu Francetu Terseglavu, uredniku Slovenca (glej Ciril Žebot: Neminljiva Slovenija, str. 313-314), tako da bi upravičeno sumili, da se izolapija podeduje, čeprav gre v tem primeru za politično ne pa pesniško izolacijo. Prvega je izolirala bela Ljubljana, njegovo hčerko Dolores rdeča, s svojimi povojnimi oblastniki. Tako je Dolores Terseglav tudi na neki način begunka, saj živi že dolga leta na Hrvaškem, na Reki. Da je Dolores Terseglav imela povedati nekaj novega in na svojski način, je dokaz njeno sodelovanje pri reviji Meddobje že lepa leta, čeprav ni bila edina publikacija, kjer je objavljala. Prav v objavljanju v Med-dobju pa vidim željo, da izolacijo razbije. Ni to prvi primer pri Med-dobju in Bo« daj, da bi bil zadnji. Ne zaradi tega, ker bi se izolirancev branili —• tudi Kocbek je objavljal pri ‘SKA, ko je bil v izolaciji — nasprotno: popraviti je treba storjeno krivico, ki je nezasluženo' zadela slovensko pesnico velikega formata, kar prav ta pesniška zbirka dokazuje. Lahko bi govorili o pokončnosti Dolores Terseglav in to pokončnost lahko razberemo v njenih pesmih Ladijskega dnevnika, ker je ne skriva. Vsekakor je zasluga v njenih pesmih, s katerimi je stopila v prve vrste tako redkih slovenskih pesnic, kjer bo tudi ostala kljub zobu časa, ki razkraja vse minljivo. Dolores Terseglav je samosvoja v ritmu, melodiji in harmoniji. Zbirka Ladijski dnevnik vsebuje klasične primere soneta, kratke, zgoščene, štirivrstične verze, vendar se ne o-giblje modernih, nerimanih, sodobnih pesniških oblik, čeprav se .zdi, da je močnejša v prvih. Prost verz se vriva1 v rimane stihe, rimo dobimo.v neverzificiranih pesmih, kot da bi se hotela po eni strani otresti oklepov rime, naglasa in ritma, po drugi pa ji ti (ne)hote drsijo izpod peresa. Po kriterijih Leva Detele bi za marsikatero pesem podvomili, da jo je napisala ženska roka, toda velika večina razodeva refleksivne medita-cijske poteze, ki izdajajo' globoko čutečo žensko dušo. čeprav ima Dolores Terseglav motive ljubezni, usmiljenja in vdanosti opisane na globok način, bi je vendar ne mogli šteti za izrazito religiozno pesnico. Moč njene poezije je v refleksivni motiviki. Spomin je glavna in konstitutivna prvina njenih pesmi; spomin na ljudi, kraje, doživetja, dogodke, čustvovanja ob njih. Tematska razdelitev zbirke bi odgovarjala tudi kronološki v Ladijskem dnevniku. Kapitan — Dolores Terseglav — začne dnevnik z Mladostjo in ga nadaljuje s Poklicem. Če je v prvem delu več osebnih impresij, v drugem že prevladujejo sodbe in predčustva trpke usode. Tretji del Ladijskega dnevnika je posvečen Ljubezni in konča z zadnjim Ob poti. Ni posvečen eni ¡sami ljubezni, več jih je bilo, skoraj bi lahko rekli, da gre za različne vrste ljubezni ali njih primerjanje. Številčno je to najkrajši del, morda zato, ker je v veliko pesmi na temo ljubezni v drugih treh — ljubezen se prepleta z življenjem neločljivo. Kot je 'kapitanu ladje le malo' časa odmerjeno za ljubezen, tako je tudi pesnici skrčen čas za ljubezen v vojnih razmerah. Ostala je dalje časa Ob poti. Morda ob poti življenja, s katere so jo odrinili, koder hodijo oni drugi, bolj srečni, ki jim je bilo prihranjeno vse, kar je morala ona prestati? Moda tudi zato, ker je bil ta kos poti najdaljši in najbridkejši ? Vsekakor je namenjen slovesu, vdanosti, molitvi, pripravi na zadnjo pot: „...in Njemu se prepustim.“ Dolores Terseglav tako „...zdaj v svobodi svojo pesem poje“, zaenkrat res samo zamejskim in zdomskim Slovencem .z Ladijskim dnevnikom, ki naj bi, bil tudi dvig krivične izolacije. Ne nam, ker je nismo mi izolirali, pač pa onim v domovini. Predstavitev Ladijskega dnevnika Slovencem v Buenos Airesu dne 23. Septembra je bila obenem tudi predstavitev pesnice. Predstavila sta nam jo Vinko Rode in Tine Debeljak, oba pesnika, njene pesmi pa sta brala Pavči Maček-Eiletzeva in Lojze Re-zelj. Zbirko Ladijski dnevnik Dolores Terseglav je izdala Slovenská kulturna akcija kot svoje 140. izdanje, opremil in ilustriral pa jo je Ivan Bukovec in se jo lahko dobi pri poverjenikih SKA ali v Slovenski hiši, Ramón L. Falcón 4158, 1407 Buenos Aires.- Cena: A 2.800 (inoz. 8 dol.). ^«•B»»aaaaB»*aBBHaM»B«*ninBBBBaBB*aaBe««*«*a«**#»»*B* MOGOČE NE VESTE, DA,,. — da ima celjska Mohorjeva druž. ba od aprila naprej redno zaposlenega upravnika, in ¡sicer inž. Janka Jeromna, ki ja doslej u-spešno delal kot komercialist pri , Slovenijalesu... Ko so 17. oktobra leta 1945 starinski tovornjaki vozili množico „brezsrajenikov“ na Majski trg, se gotovo nobenemu od udeležencev ni sanjalo, da bo ta datum ostal izklesan v argentinski zgodovini. Delavstvo, ki se je večinsko udeležilo' tega dogodka tudi ni jasno razumelo vloge, ki so jo tedaj in naj bi jo pozneje igrale sindikalne oaganizacije. Argentinski sindikalizem je bil dotlej v rokah socialistov in anarhistov; od nastopa polkovnika Perona pa je prešel v njegovo osebno last. In že kot predsednik in politični vodja je Peron označil delavske organizacije kot „hrbtenico“ peroni-stičnega gibanja. ČASI SE SPREMINJAJO Tistega 17. oktobra je zablestela v zgodovini beseda „zvestoba“. In sindikalizem je ostal zvest novemu vodji, do take mere, da je bilo „drugače misliti“ dejansko že izdaja. Peron se vrne v državo po skoraj dvajsetih letih in po ¡kratki dobi tretjega predsedniištva. umre. V juniju 1975, skoraj ob tridesetletnici „dneva zvestobe“, se -dogodi velik prevrat v ideologiji sindikalizma. Vlada Isa-bele, vdove pokojnega generala. Stara sindikalna garda, nezadovoljna s socialnim položajem, sproži prvo splošno stavko peronističnega sindikalizma proti peronistični vladi. Potem je prišlo premirje, padec vlade, dolga leta vojaškega režima in neizbežni razkol v vrstah sindikalizma, ki se je pojavljal vsakič, ko so vojaške vlade snubile sindikalne voditelje. Nato povratek v demokracijo. Novi sindikalni vodja, Saul Ubaldini, je sprožil kar trinajst splošnih stavk proti Alfonsinu inlijegovi radikalni vladi. In sindikati so se še vedno vtikali v politični boj. Podpora kovinskega vodje, Lorenza Miguela je pripomogla, da je'‘Menem V notranjih volitvah nepričakovano posekal Ca-fiera in dosegel predsedniško pero- Odkritje spominske plošče" Mc. Tinki V om be rga r- šušt er š ič e vi Višja šola-zdravstvene službe socialne organizacije bančnih uslužbencev — DSSB, je. 9. oktobra že, devetič podelila diplome učencem, ki so dovršili študij v tem lepem in odgovornem poklicu. Ob številni navzočnosti predstojnikov in drugih u-stanov je tej slovesnosti sledilo še odkritje spominske plošče prvi ravnateljici in organizatorki šole pok. lic. Tinki Vombergar-Šušteršičevi. V veliki veži sta ploščo na častnem mestu pod veliko Tinkino slik» slove- nistično kandidaturo. Že v polnem volilnem boju se je Ubaldini, v svoj-stvu glavnega tajnika CGT udeležil 23 shodov, kjer je s svojim prestižem med ljudstvom nagibal tehtnico v prid Menemu. In zmagal je Menem ter razglasil gospodarski program, ki je dejansko za 180 stopinj obrnil dotedanji peronistični Sever. Za izvedbo tega programa je bistvene važnosti socialni mir, pa naj bo socialni pakt podpisan ali ne. Ali lahko kdo postavi garancijo, da Ubaldini ne bo izvedel splašne stavke proti Menemu, kot številni peronistični sindikalisti svoj čas proti Isabeliti? U-baldini sam potrjuje, da sindikalizem ne sme bili udinjen nobeni vladi in da mora skrbeti le za blagor delavstva. Skupina sindikalistov, ki so od vsega početka stali ob Menemu, in so sami sebe imenovali Mesa de Enlace (povezovalna miza), prične hudo ofenzivo proti Ubaldi-niju. Ta odkloni vse ponudbe delavskih poslanstev po raznih prestolnicah sveta, ki so le limanice, da bi ga izrinili iz Bdenos Airesa. Ko ni šlo zlepa, je treba zgrda. Ofenziva je začrtana, napovedan izredni kongres CGT, ki naj imenuje novo vodstvo. Ubaldini nima lastne sindikalne strukture. A o-koli njega se stke povezava številnih, ki se boje novega vladi vdanega sindikalizma, ali pa ki nočejo zgubiti svojega dela oblasti. Med' njimi v prvi vrsti Lorenzo Miguel, vodja kovincev, ki je omogočil Menemu kandidaturo. Boj je neizbežen. PREDZADNJE DEJANJE Drama, kot smo jo opisali, še ni doigrana. Tudi ji ni videti konca. Komaj si upamo govoriti o „predzadnjem dejanju“. To se je odigralo v Teatru San Martin, kjer so se končno spopadle sile obeh skupin, medtem ko so na cesti pristaši enih in drugih uprizarjali prave poulične spopade. sno odkrila pravkar diplomirana hči Marjana Pavia in soprog Marjan Šušteršič. Ploščo je blagoslovil kurat bančne poliklinike, ki je v kratkih besedah poudaril lepo osebnost pokojne ravnateljice v zvezi z delovanjem in njenim odhodom. Vložena je na željo profesorskega zbora tudi prošnja, da bi šolo poimenovali po zaslužni ravnateljici. Poudariti je treba, da lepo poslopje, ki leži na ulici Canning in Las Heras, ni samo sedež šole, temveč središče zdravstvenih tečajev, predavanj itd. za številno družino bančnih uslužbencev. ■■■«■aagnanaan a riiihi ■■■■■■■■ V Slovensko ime v Argentini Prvo glasovanje je šlo za izbiro overovalne komisije. Zmagali so me. nemisti, rezultat je bil 719 proti 644 in 92, ki so se glasovanja vzdržali. Naslednji dan so se ubaldinisti u-maknili. Spoznali so, da so v manjšini. Obtožili so kongres, da je pač ilegalen, vložil sodno tožbo in se zabarikadirali v poslopju Glavne delavske konfederacije. Okoli Ubaldini-ja ostaja še vrsta velikih sindikatov: kovinski delavci (pravi simbol peronističnega sindikalizma), tovornja-ški sindikat, delavci prehrane, sindikat državnih delavcev, lesni delavci, učiteljski sindikat, tekstilci, itd. Ob strani stoji nekaj velikih sindikatov, kot bančni uradniki, električni, prevozniški. Zmagovalci torej niso prepričljivo zmagali, akoravno je novo vodstvo CGT, legalno priznano od strani vlade, popolnoma v njihovih rokah. Ob vsem tem je najbolj prizadeta vlada. Menem potrebuje enotne CGT, ne ločene. Res morda, da je bolje ločena, kot pa sovražna. A predraga je cena, če ob strani stoji velika vojska, ki jo vodijo dejansko peronistični sindikalisti, za njimi pa stoje vsi levičarski oddelki, pripravljeni v vsakem trenutku zanesti meč in o-genj v socialna pozorišča. Položaj je torej bolj jasen kot prej, a ne manj nevaren. Skakanje dolarja ob teh dogodkih je bil dokaz, koliko je odvisno od sindikalnega miru, in V kakšni meri se igra tu uspeh gospodarskega načrta. Kaj bo storila vlada? Lahko enostavno ignorira Ubaldinija in skuša privabiti nazaj, v „čredo“, metalurgije, petrolejce in druge velike sindikate. Lahko tudi skuša zgraditi most med upornimi in svetimi, tako da bi privedla v „eno čredo in enega pastirja“. Za to seveda ne sme zaupati delavskemu ministru. Triaca je eden najbolj vidnih predstavnikov „Mesa de Enlace“ in ne Ubaldini, ne Lorenzo Miguel mu ne zaupata. Potreben bi bil torej nov, oseben poseg, predsednika Menema, ki bi verjetno moral plačati visok» ceno, tako med zvestimi kot med upornimi. Zanimivo ob vsem tem je, da tako eni kot drugi nenehno govore o potre- j bi „pobotanja“ in izpričujejo svoj ■ „poklic po edinosti“. Verjetno bo vla-» di končno uspelo to edinost izvesti, ) . vsaj formalno. Na zunaj lahko končno pride do enotne CGT, kar bi bi- J la najboljša rešitev za sindikalizem, J za vlado in za državo. A jasno nam ; more ostati, da te edinosti ne bo mogoče doseči v volji in v srcih glav- ■ nih igralcev te drame. Tam bo ne- | nebno tekel boj, ker srca še ' niso zrela za mir in edinost. MtfBBHiBBBBB^B-BBBBBB-aBBSIBBBBBBBBBBaBnBBBBBBair.lieiaBBBB» CELJE — Celjska bolnišnica še nima urejenega odlaganja odpadkov. Do sedaj so jih dnevno sežigali, kar pa je povzročevalo zastrupljanje zraka v bližnji okolici. Stanovalci so se pritožili na mestno upravo in jo pozvali, naj prepovejo zažiganje odpadkov v zdravstvenem centru ter poišče primerno rešitev za smeti, ki se jih na dan nabere za 2 toni iaa«B»«N«BMiBBBBBnBBaaamBaat'«aaBßaaaBaBaBBBaBSBB*aaiBsa Žejni čez vodo Včasih so nas učili, da je socializem najnaprednejša, najpravienej-ša in najboljša družbena doktrina in da je najslabša Jugoslavija za Slovence še vedno boljša kot kakšna druga meddržavna ureditev. Socializem je bil sen brezpravnih, revnih, lačnih, izkoriščanih, zatiranih; priporočali so ga nekdaj še za druge bo- Kako smo Slovenci v ta sistem prišli, razprave še tečejo; po mnenju nekaterih po zaslugi revolucije, po mnenju drugih te sploh ni bilo treba, in bi prišli do še večjih dosežkov, če je ne bi bilo. Spet drugi pravijo, da nam je naravnost škodila. Zgodovinarji brskajo bolj in bolj nazaj — prav do prvega decembra 1. 1918 so prišli, ko je bila ustanovljena prva Jugoslavija — do združenja, ujedinjenja, prisojedinjenja, osvoboditve izpod avstroogrskega jarma ali kaj vem kakšne izraze se uporablja za dogodek, ki se je izvršil pred sedemdesetimi leti. Kako smo se zedinili? slabo sem začel, to je bil vendar naslov zgodovinske knjige, ki smo jo brali ob tihih večerih. Ostanem samo pri po- menu naslova: Kako smo se zedinili ? Zadnje dni novembra 1. 1918 je bilo. Mraz! in po kolodvoru v Veroni je stopical že dva dni možakar s kranjsko marelo in še bolj kranjskim rdečim robcem. Ni bil Kranj ec-Šta-jerec je bil in tudi rdeči robec še ni pomenil tega, kar pomeni danes. Kako človeka zapelje videz! Dr. Anton Korošec je bil. Čakal je že dva dni tam, prej pa v Parizu, da so mu dali potni list, da bi se sestal z Narodnim svetom v Zagrebu, kateremu je bil predsednik! Stisnil je končno marelo pod pazduho, spravil rdeči robec v žep in se odpravil čez Avstrijo, v Zagreb k Narodnemu svetu. No', tam pa je zvedel, da smo se že zedinili, da so nas že prisojedinili, osvobodili, takore-koč skoraj brez našega vedenja in .sodelovanja. Protestno so nas objeli naši bratje, preden smo sploh dali svoj pristanek. ¡Sedaj bi se zgodba morala končati. Zedinjeni ali osvobojeni bi se morali objeti, prijeti za roke in si kakor zaljubljenci pogledati v oči in začeti: Me imaš res rad? Za zmeraj? Ni se zgodilo tako, tudi pri zaljubljencih ni vedno tako. Ohladilo se je navdušenje, minila je zavzetost, začeli so se očitki, ki so grobarji rosne ljubezni, ki trajajo sem v naše dni. Oglejmo si nekaj nedavnih! Če ilzpustimo Milovana Djilasa „sako jada“ o revščini slovenske kulture; Miodraga Bulatoviča, da smo Slovenci arijci, rasisti, knjižni molji; Batriča Jovanoviča, da smo balkanski izkoriščevalci: Imate, ker ste nam pokradli!; bi se samo malo ustavili pri najnovejših izpod peresa dr. Ananije Le-koviča, srbskega časnikarja. (Slovenija in Jugoslavija, Beograd, septembra 1989). Po njem smo bili najbolj zavržena in zaostala dunajska provinca, ki je brez vsake dote prišla v Jugoslavijo. S poljedelstvom in živinorejo smo se ubadali, da ne bi poginili od lakote. Komaj pa smo se zedinili, že smo se dvignili na noge, na račun srbskih in črnogorskih žuljev seveda. Od hmelja smo živeli, to je bila osnovna proizvodnja našega kmetijstva — stradeljni kakor smo bili in smo še, nismo niti pivovarne premogli — vse smo prodali, namesto da bi sami popili. Bilo je res nekaj železarn — revščina, da bi se zjokal — in nekaj premoga tam nekje Bogu za hrbtom, da o tem ni vredno govoriti. Iz golega usmiljenja so nas naši bratje prisojedinili! Kar naenkrat po prisojedinjenju pa so začele rasti tovarne iz tal, kakor gobe, delale so se ceste, Novo Gorico smo pozidali s srbskimi in črnogorskimi žulji, poglejte si Cankarjev dom, bur-žujsko palačo, nikomur potrebno, denar v slovenskih hranilnicah (lahko ga je imeti, če so ga nam pokradli!), poglejte življenjski standard, avtomobile, vikendice. Kaj ne silijo Slovenci sedaj ven iz Jugoslavije, ko so nam že vse pobrali? Še dobro, da jim nismo dali denarja za ceste, za koprsko pristanišče, železnice in druge norosti, ki jim brodijo po glavi. Sedaj bi vse to lepo odvlekli v nekakšno srednjo Evropo, ki so si jo izmislili. Pomislite — naše žulje! Samo na Alpe — Jadran se spomnite. Vse tisto govorjenje o civilni družbi, pravni državi, človeških pravicah, suverenosti, je samo prah v oči. Pa o srbskem hegemonizmu, centralizmu in unitarizmu — saj imamo vendar bratstvo in enotnost. Enakosti na žalost še ne, pa bo že prišla. Kaj bi slepomišili naokrog, Leko-vič pokaže naravnost na pravega krivca; rimslko-katoliška vzgoja, zla- sti pa domotožje po tisočletni katoliški kulturi! čudovito sklepajo v dvajsetem stoletju, pa še na podlagi zgodovinskih zakonitosti! Ni da bi mu odgovorili! Ne moremo. Res je pozabil na fond za nerazvite, na socializacijo dolgov, mejni polog, vojaško sodišče, sodba četverici, da smo bili Slovenci na tretjem mestu po gospodarski razvitosti v Avstriji, da smo vstopili v Jugoslavijo s stotinami cvetočih podjetij, da se ni zgradil meter železnice v Sloveniji, da je prispevek Slovenije in Hrvaške bistvene važnosti za JLA in da se ta obnaša kot na okupiranem o- zeml ju da... Hvala Bogu, da Lekovič ne pozna Prešerna. Ta nam je Slovencem že pred stopetdesetimi leti ogorčeno zapisal, da „...tem gre, Slave pesom, lajati, tace liizat!“ Najbrž bi. ga kar s pridom uporabil, čeprav je bil takrat kot danes namenjen samo tistim, ki imajo vajeti v rokah. Ti, po zadnjih novicah in ne taiko daljnih priporočilih so res namenjeni Slovence prepeljati žejne čez vodo. Zraven pa še umazane. Lekovičevo očitanje jim bo samo pripomoglo. Oh ti suverenost slovenska, kje si obtičala, kaj delajo s teboj in kdo? Tone Brulc Buenos Aires, 19. oktobra 1989 SVOBODNA SLOVENIJA '""^'-*¡1to. NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENCI V ARGENTINI RADENCI — Tovarna polnilne o. preme je imela težave s svojim iz-izvažanjem. V ZRN je njen partner v stečajnem postopku, na Kitajskem ja so politični nemiri povzročili zakasnitev izročitve in zato je tudi odplačevanje v zamudi. Kitajska po-pomeni celih šestdeset odstotkov izvoza, Nemčija pa dvajset. Kljub temu so v tovarni optimistični in upajo do konca leta otresti se začasne zadolženosti. GROSUPLJE — Reka Krka tudi ni več čista. Na mednarodnem taboru raziskovanja Krke je 2 mladih preučil reko in okolico. Ugotvili so onesnaženje vode že pri izviru, ki se stopnjuje vsak meter, kljub čistilni napravi v Ivančni Gorici. To in pa nekateri ukrepi ribičev in lovcev je povzročilo izginotje rib in obrežnih živali: ni več vider, vodomca, manjkajo nekateri sesalci, siva raca pa se hrani le z ikrami; naravno ravnotežje je propadlo. KAMNIK — Maistrova rojstna hiša propada, ker ne pride do obnove, še hujše pa je to, da kamniški občinski možje uporabljajo hišo za začasno bivališče ljudi, ki imajo socialne probleme ali so alkoholiki. V takem stanju hiše seveda ni mogoče vzdrževati, življenjski pogoji pa tudi niso lahki, saj se večkrat stanovalci pretepajo, upijanjajo ipd. Občina nima še namenjenega denarja za obnovo, manjka ji pa tudi prostorov, v katera bi preselila sedanje „začasne“ stanovalce. SLOVENJ GRADEC — Hans Wolf je v glasbeni javnosti znan skladatelj, zadnje čase pa so odkrili, da je bil rojen v tem mestu in da so tudi njegovi predniki Slovenci. Prihodnje leto bo poteklo 130 let njegovega rojstva, zato hočejo proslaviti ga z važnimi prireditvami. Pripravljalni odbor vodi prof. Marijan Lipovšek, sodelovali pa bodo Slovenska filharmonija, zbor in orkester RTV Ljubljana, mariborska Opera; izšla bo plošča in kaseta z Wolfovimi samospevi, v Mariboru pa bodo predstavili njegovo edino opero Corregidor. LJUBLJANA — Trans juge slovanska železnica je za odsek, ki teče po Slovceniji in Hrvaški (1400 km.), ' prejela 36 milijonov ecu jev cd Evropske investicijske banke. Posojilo je za 20 let, petletnim odlogom in 8,2% letno obrestno mero. Za ostale proge po Sloveniji pa je železnici zmanjkalo denarja celo za najnujnejše stroške. Zato se zavzemajo, da bi tudi železnica dobivala fonde od prodajne cene goriva (naftni dinar). LJUBILJIANA — Ljubljanski grad nosi še mnogo skrivnosti, ki jih arheologi skušajo pri obnovah ali gradnjah odkriti. Zdaj so tam odkrili ob-senčni obroček in druge delčke nakita, ki dokazujejo o prisotnosti starih Slovanov na Gradu. LJUBLJANA — Prekrškov, predvsem kar se tiče kršenja javnega miru in vinjenosti, je slovenska milica naštela v prvi polovici letošnjega leta okoli 19 tisoč. Število je skoraj enako lanskemu preštetju, le da se je pijančevanje zaradi stalne dražitve pijač preselilo iz gostiln v zasebna stanovanja. Kar se pa tiče političnih prekrškov, pravijo, jih je bilo letos manj: le 141. Med njimi je večje število grafitov (pisanje po stenah). Miličniki sicer zahtevajo od lastnikov zgradb, da prebelijo steno, kar se pa zelo malokdaj zgodi, saj se nikdar ne ve, če se „pisatelji“ spet ne povrnejo. TRBOVLJE — Termoelektrarni v Trbovljah in Ugljeviku že dalj časa načrtujejo, pa še nista dokončno o-dobreni. V Trbovljah se bojijo u-gljeviške konkurence, slovenski načrtovalci pa pravijo, da sta za razvoj slovenskega elektrogospodarstva obe elektrarni krvavo potrebni. LJUBLJANA — S tapioko so začeli lani pripravljati krmila za piščance, prašiče in delno tudi govedo. Tapioka je izpodrinila koruzo, ki je še danes precej dražja od tega uvoženega gomolja. Zdaj jim je začelo zmanjkovati te krmilne surovine, ki so jo lani kupili na Tajskem, letos pa bodo verjetno sklenili kupčijo z Madžarsko ali pa češkoslovaško. UMRLI SO OD 13. do 18. septembra: LJUBLJANA — Angela Zadnikar roj. Kovač; Helena Žitnik roj. Podbev-šek; Anica Zupančič, 76; Albin Godinam Marija Prosenc roj. Cerar; Pranja Jug roj. Presetnik; Sašo Prosen; Tončiča Štefančič roj. Potrebuješ; Janez Kos; Anton Vidmar; Vladimira Perhave, 89; Josip Paternoster; Frančiška Batič roj. Okrepič, 93; Vinko Janežič; Silva Žiberna; Albert Topolšek; Justi Cvek roj. Šuštar; Janez Vertačnik; Ivanka Gosar roj. Švigelj; Ciril Bremec; Branko Učen; Jože Žugič. RAZNI KRAJI — Avguštin Prošek, 92, Dolsko; Matevž Velikan je, Podste-nje; Milan Germov,šek, Krško; Zalka Garzaroili roj. Ženko; Postojna; Anto- Osebne novice Krsti: Dne 14. oktobra je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Karina Veronika Novak, hčerka letalskega nadporočnika Jožeta in ge. A-drijane Marije roj. Selan. Botrovala sta gdič. Rezka Novak in Andrej Selan. Krstil pa je delegat Alojzij Starc. Dne 14. oktobra je bil krščen v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Martin Radoš, sin Dinka in ge. Kati A-damič. Botrovala sta gdč. Lučka Radoš in Tone Adamič. Krstil je g. Jaka Barle CM. Dne 15. oktobra je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Kristjan Gabrijel Poglajen, sin Lojzeta in ge. Irene roj. Urbančič. Botrovala sta gdč. Bernardka Krajnik in Evgen Urbančič. Krstil je p. dr. Alojzij Kukoviča, SJ. Dne 15. oktobra je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Kristjan Danijel Radoš, sin Jožeta in ge. Karmen roj. Pugelj. Botrovala sta ga. Kati Radoš in Andrej Pugelj. Krstil pa je delegat Alojzij Starc. Srečnim staršem naše čestitke. Diploma: Na višji šoli zdravstvene službe „Instituito de Servicios Sociales Bancarios“ je 9. oktobra diplomirala in postala medicinska sestra ga. Marjana Pavla šušteršič por. Rezelj. Iskreno čestitamo! 5 [fll ier m !ID0m S .AN MARTIN TOMBOLA ”89 Z namenom, da članom in prijateljem Doma nudi poleg kulturnih prireditev, tudi zdrave zabave in raz-vedila, je odbor tudi letos priredil svojo tradicionalno tombolo. Lep, sončen popoldan nedelje prvega oktobra, krasni in res praktični dobitki ter vsem poznana tradicija sanmartinske slovenske tombole je privabila v Dom izredno množico prijateljev in znancev. Dvorana in dvorišče je bilo zasedeno do zadnjega kotička, pa čeprav smo Slovenci imeli istočasno drugi dve prireditvi. Letos je bila sreča najbolj naklonjena družini Voršie; gospa Mir-janka je bila deležna prvega dobitka, t. j. modernega avtomatičnega ~r*a«a«*» bbbbsmb •■«a«aBB»»2ati*a>a.»aa9oaia*a ■»■«>■■■ h«' nija Antloga, Gotovi je; Zinka Siussi roj. Šemrl, Postojna; Alojzija Kravcar, Trebnje; Ana Vidmar, 54, Komenda; Marija Repenšek, 84, Gornji G^ad; Marica Habjanič, Boh. Bistrica; Marija Pu. cihar (Zgončeva Mimi), Ig; Alojzija Kravcar, Trebnje; Jože Kapus (Kova-čev~ata), Bled; Prane Božjak, Škofja Loka; Francka Bičanič roj. - Hudobilnik Kamnik; Anica Flajs roj. Krneč, Vel. Cernik; Antonija Čop, BI. Dobrava; Janez Ajdišek, Videm; Anica Aišič roj. černoga, Celie._ pralnega stroja. Drugi dobitek, deset metrov finega parketa, darilo tvrdke Bajda, je zadela Dragica Suhadolc; tretje, lep bicikel gospod Rosso, četrto, to je krasno uokvirjeno ogledalo, darilo družine Zorec, pa Metka Praprotnik Luna. Vsaka sanmartinska tombola je porok, da bo prihodnje leto še bolj privlačna in bogata. Hvala vsem obiskovalcem in vsem, ki so pripomogli, da je tombola zadovoljila navzoče in Domov odbor. MLADINSKI DAN Vsako leto z veseljem pa tudi s skrbjo pričakujemo ta dan. Letos je bil naš mladinski dan 10. septembra. Zgodaj zjutraj smo se zbrali v san-huški stolnici. Pri sv. maši je bilo veliko ljudi, tudi narodne noše so olepšale naš praznik. V Domu so se nato pričele odigravati tekme v odbojki. Bilo je prijetno vzdušje, prijateljsko razpoloženje in športni duh, ki je vladal na dvorišču Našega doma. Igre so bile ves dan med različnimi moštvi. Za najboljše so se ob tej priliki izkazali SDO San Martin in SFZ Ram os Meji a. Letos nas ni motilo čakanje, ker so se igre zgodaj končale in se je kulturni program zgodaj pričel. Najprej smo pozdravili slovensko in argentinsko zastavo ter ju dvignili na drog ob zvokih himen. Lučka Jereb in Ivo Urbančič sta uvajala kulturni program. Povabila ■sta številno publiko, da sledi izvajanju nastopov in tako vidi, da so mlade sile usmerjene na pravo pot in da nadaljujejo delo starejših. Tik pred veliko sceno Bohinjskega jezera je Marko Gaser pozdravil navzoče v imenu zveze SDO-SFZ, nato sta pedala nekaj'misli o delu, opravljenem v teku leta, krajevna predstavnika predsednica Andrejka Selan in predsednik Dani Zupanc. „Mladi smo in se zavedamo, da ste starejši z nami in nas navdušujete, a potrebujemo, da nam zaupate in spoštujete naše delo... Kako lepo je videti, da mladi in. stari skupno delajo in skupno mislijo... Vse, kar naredimo; naj bo opravljeno z ljubeznijo do slovenstva, do skupnosti, do bližnjega, iz notranjega prepričanja.“ Sledil je nastop fantov z izvrstno telovadbo, katero je pripravil prof. IBBBBBBVBBBBBBBBBBBBIIBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBBBBBBSBIX'QBKBBBBBBBBBM^SMiBMBBBBBBBBBVBBllBBBBBIlllBBBBBaBB <>»&«« «41 a BUBI MIRKO VASLE Slovenci PLAVANJE V okviru 19. evropskega prvenstva, ki je bil v (Bonnu, Zahodna Nemčija, je 19-letni Mariborčan IMatjaž Koželj osvojil tretje mesto na 200 m delfin in tako dobil bronasto medaljo. To je bila prva, ki so jo slovenski plavalci osvojili po,letu 1983, ko sta jih dobila brata Petrič v Rimu. NOGOMET Pričelo se je nogometno prvenstvo v prvi zvezni ligi. Po petih letih spet igra v tem prvenstvenu ljubljanska Olimpija. Kar v prvem kolu je za Bežigradom ugnala z 2: 0 Vojvodino iz Novega Sada, ki je prvak zadnjega prvenstva. Po štirih kolih je Olimpija dobila dve igri, obe doma, ostali pa tesno izgubila. Z Vardarjem iz Skopja je vodila do podaljška, ko so v 93. minuti domačini izenačili, pri streljanju enajstmetrovk pa so Ljubljančani izgubili. „Škandalozno' sojenje sodnika iz Beograda je bila značilnost igre med Vardarjem in Skopjem. Olimpija ni smela zmagati in ni smela osvojiti točke. Ljubljančani so igrali odlično, a vendar ostali praznih rok,“ piše ljubljanski časopis Delo. Potem je Olimpija premagala Železničarja 3: 1. V četrtem kolu so gostovali v Osijeku, kjer je bila O- in šport limpija vseskozi enakovreden tekmec gostiteljem, ki so vseeno zmagali z 1: 0. V II. zvezni nogometni ligi v letošnjem prvenstvu ni slovenskega moštva, pa v medrepubliški ligi — zahod igrajo kar trije: Koper, Ljubljana in Maribor. Po treh odigranih kolih je Koper na drugem mestu, Ljubljana in Maribor pa na zadnjih. V Slovenski nogometni ligi pryači-ta Medvode in Mura. Končno bo Jugoslavija igrala na svetovnem prvenstvu v nogometu, ki bo prihodnje leto v Italiji. V Zagrebu je premagala Škotsko s 3: 1. Prvi gol pa je zabil Slovenec Srečko Katanec. Tako je v peti skupini prva Juzoslavija z 10 točkami, na drugem Škotska z 9, Norveška in Francija po 5 in Ciper z 1 točko. Jugoslavija mora še igrati doma z Norveško in v gostih s Ciprom. Slovenski nogometaš Srečko Katanec igra sedaj v Italiji, kar pomeni zanj velik napredek, saj je ¡znano, da so trenutno najmočnejši turnirji v Italiji zaradi številnih tujih asov v italijanskih klubih. ŠAH Prvi favorit Vidmarjevega memoriala, jugoslovanski velemojster z najvišjim ratingom, Predrag Ostojič, je gladko osvojil prvo mesto. Prikazal je daleč najboljšo igro. V trinajstih kolih je izgubil samo enkrat. Slovenska četverica je. ostala čisto skupaj na dnu lestvice. Mohr, Podlesnik in Grosar so dosegli enako število točk in tudi enake rezultate, medtem ko je Gostiša z enim porazom manj kot oni ostal celo brez ene same zmage. ¡Strokovnjaki so pričakovali več od slovenskih šahistov in celo upali, da bi vsaj eden od njih ujel mesto med gosti. Menijo pa, da je težko pričakovati boljših izidov, kajti manjka jim boljših in močnejših turnirjev. STRELJANJE 26-letni Ljubljančan Rajmond Debevec je v evropskem finalu strelskega maratona (MK puška 3x40) napravil podvig, ki se je zdel nemogoč. V finalu se je prebil s šestim rezultatom, za tretje uvrščenim Francozom Amatom je zaostajal že za štiri kroge. A znova se je pokazalo, da je v finalu mogoče doseči vse. Debevec je streljal neverjetno zbrano in se s prepričljivo-najboljšim rezultatom finala prebil na tretje mesto in tako osvojil bronasto medaljo. VESLANJE Na mladinskem svetovnem veslaškem prvenstvu, ki se je vršil v Szegedu na Madžarskem, sta 17-letna Blejca Denis Žvegelj in Iztok čop o-svojila naslov svetovnih prvakov v dvojcu brez krmarja. Bržkone uvodnega vodstva sloven- skega dvojca nihče, ni od ' tekmecev jemal prav resno. Slovenca sta v sicer pojenjajočem vetru dobro veslala, a sta vodstvo zadržala tudi v drugi polovici proge in v finišu, čeprav sta ju lovila dvojca iz tako slovitih veslaških držav kot sta obe Nemčiji. ATLETIKA Teden dni po uspešnem nastopu ■na 45. državnem prvenstvu v Varaždinu se je triperesna deteljica mladih slovenskih tekačic, ki jo sestavljajo Brigita Bukovec, Irena Domine in Marjana Lužar, znašla v povsem drugačnem okolju. Vse tri so namreč še mladinke, a že nastopajo kot članice — jugoslovanske reprezentantke. Tekmovale so v okviru evropskega pokala v Strasbourgu v Franciji. V svojem prvem mednarodnem nastopu jim ni šlo najbolje. Sicer pa je res, da so bile najmlajše v svojih disciplinah. Ljubljančanka Brigita Bukovec teče na 100 m z ovirami; tudi Lužar je Ljubljančanka in tekmuje na 400 m; Mariborčanka Domine pa teče na 400 m z ovirami. MARATONSKO PLAVANJE Na 1. uradnem evropskem prvenstvu v maratonskem plavanju sta osvojila zlati kolajni Slovenca Igor in Nace Majcen. Prvenstvo se je vršilo v Starem Gradu; pri moških in ženskah so tekmovali na 5 in na 25 km. Na 5 kilometrski progi je pri mc- Jure Urbančič. Kotalkanje je vsakoletna točka, ki jo je veselje gledati. Letos so se predstavili najmlajši pod vodstvom Monike Keršičeve. Mladenke je tokrat Mirjam Mehle naučila posrečeno vajo s klobuki. Njihovega veselega izvajanja ni motil veter, ki se je hotel poigravati, da je nekaterim pometel klobuke z glav. Skupina deklet je nato v izrednih kostumih podala zahtevno telovadno vajo Pod vodstvom Mirjam Oblak in Ivane Te-kavee so se osnovnošolci izkazali z lepo folklorno točko, ki se je na koncu spremenila v baletne vložke s plesom bosonogih pastirčkov na paši. Posrečena predstavitev krave naravne velikosti na kolesih je vzbudila veliko odobravanje. Že tradicionalna točka naših mladinskih dni je folklorna skupina deklet in fantov v bogati koreografiji, ki se je ujemala z besedami na sceneriji (delo Toneta Oblak) in lučnih efektov (Pavli Ma. Iovrh) ter je dala vsej predstavi poseben pečat. Zaključili smo vsi nastopajoči s skupno ¡sliko in zapeli mladinsko himno. Pokazali smo, da smo mladi, polni navdušenja, veselja, energije, korajže. .. Zato združimo svoje mlade sile in skupno stopajmo v bodočnost. OBVCSTILO SOBOTA, 21. oktobra: V Našem domu v San Justo Prvi ples RASTI XIX ob 22. uri. Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. Proslava Slomškove šole ob njeni 40-letnici. Kulturni večer SKA: dr. Mirko Gogala: O teoloških problemih v Evropi. Ob 20. uri v Slovenski hiši. Koncert, 40-letnica pevskega zbora Slovenskega doma v San Martinu. Občni zbor društva „Počitniški dom dr. R. Hanželiča“ v Slovenski hiši ob 16.30. ^ Začetek šahovskega turnirja v Slovenski vasi. NEDELJA. 22. oktobra: XXII. Pristavski dan s celodnevno prireditvijo. ČETRTEK, 26. oktobra: Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije' ob 20 v Slovenski hiši SOBOTA, 28. oktobra: Proslava Narodnega praznika 29. oktobra in dneva Slovenske zastave v Slovenski hiši. SOBOTA, 4. novembra: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. NEDELJA, 5. novembra: 24. obletnica Cankarjevega doma v Berazateguiju in 4. mladinski dan. SREDA, 8. novembra: Občni zbor ZSM! s predavanjem dr. Jureta Rodeta. INMOIBBBBSBiaB BBBBBBBBBRMBBBBBBSmBBMBB&čnBStlBBHBBBBHnBftBilC ških zmagal Igor Majcen pred Čehom Henysom, na 25 km dolgi progi pa Nace Majcen pred Čehom Spačekom. Pri ženskah, kjer Slovenke niso nastopale, je na 5 km zmagala Jugoslovanka Petričevičeva, na 25 km pa Madžarka Lazarjeva. HOKEJ NA LEDU Hokejisti ljubljanske Olimpije so na močnem mednarodnem turnirju v Weisswasserju v Vzhodni Nemčiji, na katerem so poleg domačega Dinama nastopili še Grno iz ČSSR, Hal-singborg iz Švedske, Servette iz Švice in Katowice iz Poljske, zasedli 4. mesto. Dobili so 2 tekmi, eno izenačili, ostali dve pa izgubili. KAJAKAŠTVO Državni reprezentant v spustu, Slovenec Zlatko Oblokar, je že tretjič krenil na sever Finske, kjer vsako leto prirejajo najdaljši kajakaški maraton na svetu. Očitno ga je ta naporna preizkušnja, na kateri je treba v šestih dneh premagati kar 537 km, vedno znova podžge. Oblokar se je prvič udeležil tega maratona leta 1985, ko je zaradi okvare avtomobila na poti zamudil prvo etapo, tako da je šla skupna zmaga po vodi. Tudi naslednje leto ni imel sreče. Sredi tekmovanja ¡se mu je vnelo zapestje in bolečine so bile tako hude, da je moral odstopiti. Letos pa mu je po tretjem poskusu uspel veliki cilj. Skupna zmaga med 60 ka-jakaši je bila nagrada za ves trud in za vse preveslane kilometre. MALI OGLASI ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, im-plantes oseo-integrados; sreda in pe-tek od 14 do 18; Belgrano 3826 -7. nadstr. B . San Martin - T. E. 756-1353. ARHITEKTI Andrej Duh — načrti, gradnje in vodstvo del v mestu in okolici; nepremičninski tk>sli — P. Moreno 991, 5. nadstr. “C”, Bariloche, T. E. 0944-20733. TURIZEM Potovanja, skuoinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. — T. E. 762-2840. ADVOKATI dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bosco 168 - San Isidro. T. E. 743-5985. dr. Franc Knavs — odvetnik; ponedeljek, torek, petek od 16 do 20. Tucu-man 1455 9. nastr. “E”, Capital -T. E. 45-0320 in 46-7991. ZA DOM POHIŠTVO1: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E. 765-1682. REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge. - Bolívar 224, Ramo3 Mejia - T. E. 654-0352. Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martínez de Hoz 211, San Miguel - T. E. 664-4374. Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers). SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel - T. E. 664-1656. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 . Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 325-2127. Kreditna zadruga SLOGA >— Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Proslava narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave V SOBOTO, 28. OKTOBRA 1989 V SLOVENSKI HIŠI OB 19.15 URI V SLOVENSKI CERKVI MARIJE POMAGAJ SV. MAŠA ZA VSE, KI SO DELALI IN UMRLI ZA SLOVENSKI NAROD. OB 20.00 URI V DVORANI SLOVENSKE HIŠE: • Pozdravni nagovor predsednika; Pripravljalnega odbora — Marjana Loboda • Solistični recital Prešernovih pesmi. Izvaja Luka Debevec. Klavirska spremljava — Ivan J. Vombergar • Slavnostni govor — dir. Andrej Fink • Nagovor Hanzeja Tomažiča v imenu Iniciativne skupine „Slovenščina moj jezik“ s Koroške • Pozdrav rojakov iz Kanade • Slavnostna večerja Vstopnice za prireditev in slavnostno večerjo so v predprodaji v Slovenski hiši, tel. 69-9503, v SLOGI tel. 658-6574 in 654-6438 in v vseh slovenskih Domovih. Cena A 3.500. — Prijave do srede 25. 10 1989. VSI LEPO VABLJENI! ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentín B. Debeljak REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N? 85.462 Slovenstva lvultuma aUeija 10. kulturni večer Msgr. dr. Mirko Gogala O TEOLOŠKIH PROBLEMIH V EVROPI Predavanje bo v soboto, 21. oktobra ob 20. uri v gornji dvorani Slovenske hiše. BOŽIČNE NALEPKE Zvezo, slovenskih mater in žena (ZSMŽ) je tudi letos pripravila prodajo božičnih nalepk za pisma. Naprosila je nekaj slikarjev, da jih lastnoročno narišejo in pobarvajo. Naročnina Svobodne Slovenije za 1989: za Argentino A 6.000; pri pošiljanju po pošti A 7.000; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA. dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA. Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2; v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Viktringer 26. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1191 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215 Andrejka in Marjeta Dolinar, Tone Kržišnik, Helena Klemenc in Janika Omahna Jeločnikova so opremili z božičnimi motivi nalepke v velikosti znamk, katere sedaj SZMŽ nudi v aakup. ŠAHOVSKI TURNIR ZA VSE SLOVENSKE ŠAHISTE PO ŠVICARSKEM ¡SISTEMU NA SEDEM KOL 21. oktobra 1989 in naslednje soboto v Hladnikovem domu v Slovenski vasi Turnir podpirajo: ALPE HOGAR AMOBLAMIENTOS ČRNAK HNOS. MUTUAL SLOGA Zvesti idealom novim časom naproti V NEDELJO, 22. OKTOBRA 1989 XXII. PRISTAVSKI DAN 11.30 Koncelebrirana sv. maša 13.00 Skupno kosilo Po kosilu mladinska športna tekmovanja 17.00 ¡Slavnostni govor (Lojze Rezelj) Folklorna skupina in skupina „LE LUDJE“ Po sporedu prosta zabava ob zvokih orkestra Lepo prosimo, da se predhodno prijavite za kosilo. KONCERT SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in 'ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). LOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Córdoba 129 T. E. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic A 150.. za enkratno objavo, za vsak mesec — 4 številke — A 500.-. Proslava 4