Gorenjski časnik od leta 1947
Prvi pasdhodniktednik Goken[EC l^ta moo
PETEK, 29. FEBRUARJA 2008
Leto LXl št. 17, cena 1,25 EUR. 10 HRK
Odgovorna urednica: Marija Volčjak
CASOPrS ÎZHAÎA OB TORKiH OB PFTKIH
kakuda: 22.000 izvodov
wwwxorenïskiqlas.sl
Odškodnina zaradi
Občina Gorenja vas-Poljane bo prejela skoraj milijon evrov na račun
jalovtšč jazbec in Boršt.
Bo^an Bocatai Poljane, ki pa več kot to, da jon evrov. Naj ob tem spom-....................................... 50 na obdni veseD odlodtve nimo, da je občinski svet že
Gorenja vas * Vlada je spreje- in d^ je za njimi naporno konec lanskega leta sprejel
občinski proračun za leto
2008 z že vračunano mili-
la uredbo o določitvi obmoČ- leto prepričevanj, ni žele] poja in višini nadomestila zara-	vedati in poudaril, da je treba di omejene rabe prostora na	počakati do objave v urad- jonsko odškodnino na račun obinpčju Rudnika Žirovski nem listu. V sporočUu je via- rudarjenja v Žirovskem Vrh. S tem vlada podrobneje da zelo birokratsko zapisala Vrhu.
predpisuje meriJa za določi- višino osnove za nadomesti-
Na več vprašani: ali bo ol>
tev viáine nadomestila, način lo v letu 2008. Po hitrem Čina vsako leto prejela nado-
odmere in tudi roke, pokate- pregledu bi lahko ugotovili, mestilo, v katere namene
mora občina porabiti nadomestilo in kako bo ministr-
rih bodo plačali nadomestilo da bo občina letos prejela 4,3
za omejeno rabo prostora milijona evrov nadomestila,
oziroma odškodnino za ru- po preverjanju na Ministr- stvo porabljeni denar nadzi-
darjenje v 2irovskem Vrhu.	stvu za okolje in prostor pa ralo, pa nam zaradi dopustov
Za komentar smo pred nam je po več dnevih le in odsotnosti zaradi sestan«
dnevi prosili Milana Čadeža, uspelo izvedeti, da bo od- kov v Bruslju na ministrstvu Občina Gorenja vas-Poljane bo letos prejela slab milijon evrov nadomestila za omejeno
župana občine Gorenja vas- škodnim znašala slab mili- niso mogli odgovoriti.
rabo prostora na odlagališčih jalovine Boršt in )azt>ec Na $liki j« jazbec.
Kranj
Izredna seja o odpadkih
Mestni svetniki so se včeraj zbrali na izredni seji, na kateri
so obravnavali problematiko ravnanja z odpadki na Gorenjskem. Zaradi obravnave dokumentov zaupne narave je bila na predlog župana seja zaprta za javnost. Ker postopek mediacije še ni končan, prav tako za izjave niso bili dostopni svetniki, Vei informacij naj bi na občini predvidoma dali
še danes. M. R.
Omitímčico
H>f(eip9p«s(efflprfJKlPASSTR»(Lb4AjUaí<T>.»»rtm«iViít9iw.te! Otmi 000 ^^
11 M ivloceiti Krt kifhiitikiff DrMMân. vn
•u.	S3I. nn
v

slovenska POSIEUa
spati
ww^K.postelja.com
zdvuvo
živeti :

Kranj
Ukradeno blago skril na jelovki
Gorenjski policisti in kriminalisti so v zadnjem mesecu precej uspešni, saj so rešili že vrsto vlomov. Samo zadnji teden so prijeil domnevna vlomilca v veČ avtomobi-ov na parkiriščih RTC Krvavec in objektov na območju
Radovljice, Lesc in Bleda.
Radovljiški policisti so tako odvzeli prostost 3i-letnemij RadovijiČanu, ki je v tem
času tudi že pristal v priporu. Osumljen je, da je v drugi polovici lanskega leta vlomil v različne objekte • od
počitniških hiš do gostinskih lokalov. Ukradene predmete
je nato skril v bunker in gozdove na Jelovici. S pomočjo Švedskega turista pa so kranjski policisti prijeli 21-
letnega Kamničana, ki ga sumijo, da je v zadnjih treh
mesecih na parkiriščih ob
cesti Cerklje-spodnja postaja gondole Krvavec vlomil v
več osebnih avtomobi Več na 8. strani. S. S.
mmmmm m roinošNišKi
Gorenjska Gremo gor.
Gorenjska
Banka
-J&V^
V 2007
ovtofno&liu m Ma 2007
InovofMffi « VTopiU đilgn Cn ttrooMif^o.
Wyifoiifvq T^lvfew fiorand^.
»Opolr« vwrml* (	pc EUlO HCJ&
VrSuMko mf^o vdobi* b IMq pdmiú b»MliHidh In
Vi# po tod^ctofíolM uoodnl KM c*nL





ttto^
iwfîSro
■ I swtaKw^
UU8UANA, KIA
AC TROBEC. 0V423-25-36; MEOVODE: CRESN
KMHJ: NASMEH. M/ZSS-1G LED: AMBRO
y»tgjéh. yte v*
ifiuwje, kuàwî. 01/7?2^.3û, benćič, c1/s64.0?-®. 1061-22-55;	, .
M74■^7'S4.	WVVW.kia.Sl
17
AKTUALNO
Nova priložnost za planinski muzej
Mojstrani upajo, da ga bodo maja prlfeli graditi. Muzej bo imel obliko
ska^rs gmote. Denar pričakujejo od
držav«, ob<:tne. zbirali ps ga bodo tudi v Ustanovi Avgusta Delavca, ki
so lo ustanovili v ta ndmen.
; CORENjSKA
t
i Dvorano želijo ohraniti
: Mestni svetniki so občinski upravi predlagali naj odkupi kine Cent«^ ker Želijo dvorano ohraniti enovito^ dâ Prešernovo mesto ne bo brez
In večnamenske dvorane* KoSosej želi
v njem uredita in kinodvoran« in (gfaU
ni salon.
KRONIKA
Sodji slabo leto zapora
Trlifan dobi raradi trpinčenja nekda
nje partnerice enajst mesecev zapo
ra, j« ta teden odločilo kranjsko so
dišde. Okrožni driavni tožilec
obtožnico, kar j« obtoženega z^lo
AZGLEDI
tres povzroča bolezni


Radovan Stare, avtor knjige Stres )olezni< predvideva, da bodo leta
o zaradi stresa najpogostejše na u srčno'žilne bolezni in velika »resija. Ženske zaradi najina cnja že pogosteje zbolevajo kot
12,13,16
VREME
Danes bo ddno jasno. Juta bo
zmerno do pralno obiačno in pafeSni brez padavin. Pihd ho
jugozahodni veter. V ned^o bo
precQ jasno in loph.

2/9
jutň: pretežno oblačno
m
M
O
\D
:
CJ
m
fO


«
«
À
2
POLITIK
da n ica .zav rl @g'glas. si
GORENJSK! GLAS
petek, 29. febmarja 2008
KRATKE NOVÎCE
K RAN)
Nezaupnica sodni veji oblasti
Združeni ob lipi sprave, giba
ga vodi Stanislav Klep iz
Kranja^ so spet pripravili novinarsko konferenco, na kateri so znova izrekli nezaupnico sodni veji oblasti» državnemu toži
stvu in kriminalistom. Obenem pa podpirajo nijnlstra za pravosodje Lovra Šturma. za katerega pravijo, da ga pri uspei-nem delu ovira "falanga sodnikov v sodniškem društvu, društvu dfiavnih tožilcev in predstavništvo odvetniSke zbornice".
Po njihovem mnenju sodna veja oblasti ne izpolnjuje svoje ustavne vloge, Jzvor zla pa vidijo v trajnem sodniškem mandatu, ki daje sodnikom neomejeno oblast nad državljani in državnimi ustanovami. Združeni ob lipi sprave zahtevajo, da se odpravi odločba ministrstva za notranje zadeve iz leta 1985, po kateri naj bi bíle uslužbencem službe državne varnosti izdane izkaznice s pooblastili za neomejeno uporabo strelnega
orožja. Ta pravica ubiti človeka, ki so jo imeli člani bivše udbe,
Še do danes ni bila preklicana. Zahtevajo tudi, da se v času, ko
Slovenija vodi Evropsko unijo, udejanji resolucija Sveta Evro-
pe o obvezi odprave boljševističnega sistema, ki se v Sloven -ji, namesto da bi ga odpravili, še utrjuje. D. Ž.
KftAN)
Odbor regij v Kranju
Na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju bo v ponedeljek
srečanje s predsednikom in petindvajsetimi člani odbora regij Evropske unije. Odbor regij Evropske unije vodi Luc var» den Brande, pri srečanju pa gre za pomembno izmenjavo izkušenj in načrtov o razvijanju Čezmejnih e-regij v Sloveniji s predstavniki odbora regij Evropske unije. V sodelovanju ministrstvom za lokalno samoupravo in regionalno politiko bo sestanek potekal na temo "e" dejavnosti in slovenske pobude Inovativnost za kakovost življenja, Slovenija - živi laboratorij. Za to v Sloveniji vlada opazno zanimanje, tokrat pa
bodo dosežke in načrte predstavili predsedniku in petindvajsetim članom odbora regij Evropske unije. O. Ž.
BL£D
Obletnica ustanovitve ženske zveze
Stranka Nova Slovenija vabi na prireditev ob šesti obletnici ustanovitve Ženske zveze pri NSi, ki bo jutri, i. marca, ob
10. uri v hotelu Astoria na Bledu. Po proslavi« na kateri pričakujejo tudi ugledne goste iz strankinega vrha, bo sledil občni zbor regijskega odbora Ženske zveze NSI Gorenjska 1. Članice zbora bosta pozdravila Lidija Drobriič, predsednica ženske zveze, in Matjaž Berčon, predsednik občinskega odbora NSi Bled. Marija Lavtar, predsednica regijskega odbora, bo poročala o delu in predstavila program delovanja,
nato pa bodo izvolili Še zastopnice občin Jesenice, Bohinj in
Kranjska Gora, ki jih doslej v odboru Še niso imeli. D. Ž.
PREDSEDOVANJE ÉU
Grdo
Konftrencd o raziskovalni infrastrukturi
Prihodnji teden bo v okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji na Brdu potekala konferenca Raziskovalna infrastruktura in njena strukturna umeŠčenost v evropski raziskovalni prostor. Njeni glavni cilji so razjasniti izzive in priložnosti na regionalni, nacionalni ali medregîonalni ravni:, povezane z razvojem raziskovalne Infrastrukture vseevrop-skega pomena (vključno z e-infrastrukturo), osvetliti njen prispevek k ciljem lizbonske strategije (npr. vpliv na industrijo, trajnostni razvoj in zaposlovanje) in ovrednotiti priporočila za izboljšanje finančnega upravljanja pri vzpostavljanju in delovanju raziskovalne infrastrukture. Na konferenci
bo tudi evropski komisar za znanost in raziskave janež Potočnik, sodelovala pa bosta tudi Mojca Kucier Dolinar, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, in Žig Turk, minister v vladni službi za razvoj. O. 2.
M
arih
izžrebanemu naročniku časopisa
Gorenjski Glas
Knjigo prejme JANEZ TREVEN s Sovodnja.
Obrambni ministri
Zadnja pomembna dogodka na Brdu: neformalno zasedanje obrambnih ministrov in trojka
EU-Afganistan.
_ _ ^
Danica Zavrl Zlebir
ropske varnostne in obram-	in OVSE ter lokalnimi oblast-	sti omogoča sodelovanje v ok-
..............................................................................bne politike, predvsem ope-	mi, vendar z jasno opredelje-	viru različnih skupnih pro-
Brdo - Izteka se že drugi me-	raciji AJthea v Bosni in Her-	no delitvijo pristojnosti in na-	jektov za povečanje interope-
sec slovenskega předsedova-	cegoviiii, pri čemer so se stri-	činom usklajevanja. Govorili	rabilnosti, zmanjševanja stro-
nja svetu EU, Mimo sta že	njali, da je treba misijo nada-	so tudi o operacijah v A&iki.	škov držav članic in večjo
dve neformalni ministrski	Ijevati. Na podlagi realnih	Razpravljali so o vojaških	usklajenost evropske obram^
zasedanji,Slovenijajegostila	varnostnih ocen o razmerah	zmogljivostih in njihovem	bne industrije. Obrambni
več. strokovnih konferenc,	v Bosni in Hercegovini ter re-	nadaljnjem razvoju. V katalo-	mijustri so razpravljali o stra-
posvetov in obiske visokih	gijî kot celoti, Še posebej v po-	gu napredka 2007 so navede-	leskem partnerstvu 2 drugi-
tujih delegacij. Zadnja po-	vezavi s Kosovom, ki je tik	ni primanjkljaji in presežki	mi va mostno-obrambnimi
membna dogodka sta bila	pred tem srečanjem ra2^asi-	iia področju vojaških zmog-	organizadjami, OZN, NATO
konec minulega tedna nefor-	lo neodvisnost, je treba	Ijivosti. Primanjkljaj je zlasti	in Afriško unijo.
malno srečanje evropskih ovrednotiti doseženi napre- pri transportnih zračnih
Slovenski zunanji mitii-
obrambnih ministrov in sre- dek, ki bo podlaga za odloči- zmogljivostih. Treba je izbolj- ster Dimitrij Rupel je hkrati Čanje trojke 2 Afganistanom, tev o nadaljevanju oziroma šati vse mehanizme, ki so na na Brdu vodil srečanje trojke
•J à
H
t tj
t ^ o
o
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko |avier Šolana în obrambni minister Kari Erjavec na neformalnem srečanju obrambnih ministrov EU.
Srečanje trojke EU in Afganistana. V ospredju evropska komisařka Senita Ferrero Waldnerin zunanji minister Dimitrij Rupel
Kot sta po srečanju poveda- končanju operacije. Uspešne voljo, za zagotovitev potreb- EU Z Afganistanom. Name-la gostitelj, slovenski mini- priprave so omogočile zače- nih sil za operadje EU. Govo- njena je bila pregledu političnega in varnostnega položaja Afganistanu, odnosom
ster za obrambo Kari Erjavec, tek delovanja misije EULEX, rili so o Evropski obrambni in visoki predstavnik EU za ki zagotavlja varnost in stabil- agenciji, ki je v kratkem času
skupno obrambno in var- nost na Kosovu. Glede na svojega obstoja napredovala med EU in Afganistanom,
nostno politiko Javier Solana,
so ministri za obrambo Ev-
varnostne razmere, bo poleg na področju dolgoročnili stra- oceni izvajanja Afganistan-
naloge misije ključnega po- tegij in pri njihovem izvaja- skega dogovora, boju proti
ropske unije veliko pozorno- mena konstruktivno sodelo- nju. Pri tem je pomembno, narkotikom in obravnavi posti namenili operacijam ev- vanje 2 Natom/KFOR, OZN da načrt za razvoj zmogljivo- ložaja v regiji.
Volilna zakonodaja brez sprememb
Državni zbor je v torek začel svoje februarsko zasedanje. Med predlaganimi zakoni tudi zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja.
Danica Zavrl Žlebir	sland so se lotili drugega bra-	in o volitvah predsednika dr-	zvezi z glasovanjem v tujini
....................................... nja predloga zakona o cest-	žave, ki so jih vložili opozidj-	so opozidjski pvoslanci in po-
L)ubl{ana - Novosprejeti za- nem prometu, ki zvišuje kaz-	ski posland. Novela zakona	sland DeSUS menili, da bo-
kon o zaključku postopkov ni v prometu. Minister za no-	o volitvah v državni zbor	sta noveli preprečili zlorabe
vračanja podržavljenega pre- tranje zadeve Dragutin Mate	predvideva dva večja sklopa	pri pošiljanju glasovnic v tu-
moženja poskuša rešiti naj- je dejal, da je ta korak nujen,	novosti. Prvi se nanaša na se-	jino, po mnenju koalicije pa
težje primere, ki so ostali na češ da povišanje kazni vpliva slavo volilnih komisij, drugi bi bile z njima volitve v tujini
koncu denadonalizadje. Gre na določeno izboljšanje pro-predvsem za zahtevke malih metne varnosti. Zato je pred-
pa na glasovanje v tujini. V zvezi s sestavo volilnih komi-
upravičencev. Cilj novega za- lagan dvig nekaterih kazni in sij tako novela predvideva, da
veli, s katerima bi spremenil
javno volilno zakonodajo,
kona naj bi bilo čim hitrejše	kazenskili točk za prekrške,	v volilnih odborih ne bi sme-	nista bili sprejeti. Proti je gla-
zaključevanje postopkov vra-	ki so med najpogostejšimi	li biti tisti, ki so v sorodu z	sovalo 40 poslank in poslan-
čanja podržavljenega premo-	vzroki za prometne nesreče v	osebo, ki kandidira na volit-	cev. Neuspešen pa je bil tudi
ženja in odpravljanje pravnih	Sloveniji. Gre predvsem za	vah. Spomnimo, da so takš-	predlog za razpis posvetoval-
ovir za dokončanje teh po-	vožnjo pod vplivom alkohola	no spremembo narekovale	nega referenduma o vstopu
stopkov. Zakon pa želi tudi In drugih nevarnih substanc,	okoliščine lanskih volitev za	Hrvaške v Evropsko tmijo. O
omogočiti uresničitev ustav-	velike prekoračitve hitrosti v	župana v občini Škoija Loka.
ne pravice do odločanja v ra-	nasdjih, vožnjo v nasprotno	V volilnih odborih sta bila si-
i se na referendu-
tem naj mu odločali državlj ani S love-
zumnem roku in pravice do smer na avtocestah, nepravil- nova županskega kandidata nlje, je predlagal poslanec
učinkovitega pravnega sred- no prehitevanje in podobno. Igorja Drakslerja» po njegovi SNS Zmago [elinčič, vendar
stva. Opozicija pa novemu zakonu očita, da uvaja nove pravice za upravičence. Po-
Državni zbor je opravQ izvolitvi pa je protikandidat je njegov predlog dobil le pet
Dušan Krajnik tudi zaradi glasov podpore, 62 poslan-
drugo obravnavo novel zakonov o volitvafi v državni zbor
tega spodbijal izid volitev. V cev pa mu je nasprotovalo.
à
GORENJSKI GLAS
p«tek, 29. februarja 2008
ktualno

3
Nova
muzej
še ta mesec naj bi se s projektom Slovenski planinski muzej prijavili na nov razpis evropskih strukturnih skladov. Če bodo uspeli, bodo maja pričeli graditi.
Uría Pettrnel	Gora odkupili zemljišče ob	straSujoče jo-odstotno pove-	zbran denar) pa naj bi prido-
..............................................................................cesti Mojstrana-Vrata, v ne-	Čanje vrednosti izvedbe pro-	bili Se dodatnih osemsto
Mojstrana • Poklical nas je	posredni bližini obstoječe	jekta. V hipu je vse padlo v	kvadratnih metrov površin.
bralec« ki 2e dalj časa sprem-	stavbe Triglavske muzejske	vodo...'* Snovalci projekta so	Objekt bo oblikovan kot
projekt gradnje Sloven-	zbirke. Gradbeno dovoljenje	se znašli v hudih težavah,	skalna gmota, oblečena v
skega planinskega muzeja v	so pridobili leta 2006 in ta-	kako znova zapreti finančno	pločevino. In katóna bo vse-
Mojstrani. Sprašuje se, kaj	koj začeli izdelovati projek«	konstrukcijo. Ker po Erženo-	bina? Kot pravi Eržen, bodo
se trenutno dogaja s projek-	tno dokumentacijo. Istega	vih besedah trkanje na dr-	v muzeju ohranjali in pred-
Stavba je oblikovana kot skalna gmota, oblečena v sivo pločevino.
tom in predvsem, kakšen leta so se prijavili na razpis žavna vrata ni prineslo uspe- stavljali slovensko planinsko
de<^ščino, predstavljali vzgoj-no-naravovarstvene vsebine
muzej so si zamislili snoval-	norveškega sklada, a žal niso ha, so edino rešitev videli v
ci, glede na to, da bo samo	bili uspešni. Leta 2007 so ustanovitvi fundadje, ki naj
gradnja prve faze stala več	poskusili znova» tokrat s	bi ^ačela zbirati dei potreb-	naših planin, evidentirali,
kot tri milijone evrov. Obrni-	kandidaturo projekta za de-	nega denarja. Tako so usta-	proučevali ter promovirali
li smo se na vodjo projekta	nar evropskih strukturnih	novilj Ustanovo Avgusta De-	planinsko dediščino doma
Mira Eržena, ki je podrobno skladov v okviru ministrstva	lavca, Id naj bi zbrala 520 ti-	in po svetu. Dejavnost bodo
predstavil projekt. Kot je po- za lokalno samoupravo. A soč evrov, Ministrstvo za	dopolnjevali s prireditvami,
vedal, so o ureditvi muzeja spet so biii neuspešni» tokrat planinstva sanjale že genera- zaradi nekaterih pomanjklji-
kul turo naj bi zagotovilo petsto tisoč evrov. Občina
predavanji, občasnimi razstavami, videoprojekci j ami,
dje planincev. Konec 80. let vosti v investicijskem pro- Kranjska Gora 520 tisoč ev- izobraževalnimi delavnica-prejšnjega stoletja je nato gramu. "Razočaranje je bilo rov, za 1,6 milijona evrov pa mi ter predstavitvami najno-
vendarle padla odločitev, da seveda veliko, a dobra tolaž- se bodo predvidoma še ta vejših domačih in tujih pla-
bo muzej stal v Mojstrani, ba je bila v tem, da so bile
Zaradi težav s stečajnim po- pomanjkljivosti takega zna-
mesec prijavili na razpis
strukturnih skladov ministr-
ninskih in gomiâkih dosežkov. Organizirali bodo tudi
stopkom in denadonalizaci-	Čaja, da jih je bilo možno hi-	stva za lokaino samoupravo,	strokovne izlete, obiskoval-
jo je zamisel o razširitvi ob-	tro odpraviti, in uspeh na	Če bodo na razpisu uspeli,	cem posredovali podatke o
stoječe stavbe Triglavske	drugem razpisu v mesecu	bodo graditi pričeli maja le-	varnem gibanju v gorah ter
muzejske zbirke padla v	septembru je biJ praktično	los, delo pa bo potekalo v	sveže turistične informadje
vodo, prav tako dogovarjanja	zagotovljen," pripoveduje	dveh delih. V prvi fazi, ki naj	o možnosti izletov in vzpo-
o nakupu hotela Triglav sre-	Eržen. A spet se je zapletlo,	bi bila končana konec leta	nov. Skratka, Slovenski pla-
di Mojstrane. Tako so začeli	"Projektanti so tik pred sep-	2009, bodo pridobili prek	ninski muzej ne bo zgolj
razmišljati o novi stavbi na	tembrskim razpisom konČ-	1600 kvadratnih metrov po-	muzej» temveč naj bi postal
novi lokaciji in leta 2002 so	no le izdelali PZi dokumen-	vršin. V drugi fazi (ta bo na	atraktivno vzgojno-infonna-
ob pomoči Občine Kranjska	tacijo, ki pa je prinesla za-	vrsti kasneje, zanjo Še ni	djsko središče.
Lepote Jezerskega
novem prospektu
Danica Zavrl Žlebir
zerskem. Z njim se začenja zgodovine. Zimska praviji- ristične kmetije in dmge po-tudi prospekt, ki ga je tik ca, Vdihnite gorski zrak, Za- nudnike turističnih sob, 20-
lezersko - "Daleč tam na se* pred koncem minulega leta puščina prednikov, Ustvar- stilne in gostišča.
veru Ljubljane, kjer ločijo izdala občina Jezersko. Na- jalnost narave. Čas za sreča-
Prospekt je izšel v tri tisoí
nehotični vrhovi Kamniških	slovili so ga Doživite nepo-	nje so podnaslovi, kjer lah-	izvodih, občina Jezersko je
planin sončno Kranjsko od	zabno gorsko pokrajino, v ko braîd v štirih jezikih pre-	zanj odštela nekaj več kot
Koroške, leži majhna deželi-	njem pa so poleg bogatega	berejo» kaj jim ponuja Jezer-	osem tisoč evrov. Ponudili so
ca. čisto samosvoja, obdana	slikovnega gradiva ponudili	sko, poleg slovenščine še v	ga že na več sejmih, najde-
krog in krog od visokih	več kratkih vsebin o zgodo-	angleščini» nemščini in ita-	mopagatudimedpromodj-
gora, Jezersko," sta pred sto vinskih, naravnih in kultur- lijanščini. Vse je pregledno	skim gradivom, ki je na voljo
leti zapisala Igor Muri in	nih znamenitostih Jezerske-	označeno tudi na zemljevi-	na Brdu v tem polletju, ko
RudoJf Andrejka v prvem	ga in dogodkih, ki jih pri-	du Jezerskega, kjer najde-	Slovenija predseduje Evrop-
stavku male knjižice o Je- pravljajo za turiste. Utrip	mo tudi hotel, penziona, tu-	ski uniji.
Ustanavljajo
zavod za kulturo
Občina Škofja Loka bi morala imeti zavod za
kulturo, ki bi usklajeval delo 31 kulturnih društev,
upravljal novo kulturno dvorano, z njegovo pomočjo pa bi bila lažje izvedljiva tudi uprizoritev Škofjeloškega pasijona.
Danica Zavrl Žlebir	družboslovno izšolanih ljudi,
............................................................................ki jih je treba nelqe zaposliti.
Škofja Loka • Takšni uteme-	Tomaž Kiplč (SD) ustanovi-
Ijitvi so prisluhnili škofjeloški	tev zavoda podpira, češ da bo
svetniki ob prvi obravnavi	združil razpršeno kulturo na
predloga odloka o ustanovitvi	Loškem in ji dal strokovno
Zavoda za lailturo Škofja	podporo, opozarja pa na rad-
Loka. Pri ddovanju slednjega	onalno ddovanje zavoda. Več
bi se lahko oprli na dobro	svetnikov je opozorilo na ne-
prakso» ki jo že imajo z zavo-	dodelano besedilo odloka, kar
dom za Šport, je dejal župan	je treba do prihodnjega bra-
Igor Diaksler. Vsi zavodi, ki	nja spremenitš, pojavilo pa se
jih je ustanovila občina, pa	je tudi več vprašanj, poveza-
očitno ne delujejo tako dobro
kot zavod za Šport, saj je kar
iz dveh odborov občinskega	V občini Škofja Loka je sveta prišla pobuda, naj pre- aktivnih ji kulturnih
veri ddovanje teh zavodov in društev in skupin, od
razmisli o smiselnosti njiho-	tega 16 glasbenih, 6 gle-
vegaobstoja.Večsvetnikovje daliških, 6 folklornih in
bilo kritičnih do predloga, češ po ena fotografska, lite« da so drugi projekti potreb- rama in likovna, deluje nejši. Zorica Škorc (GŽS) de- p^ tudi več posameznih nimo omenja vrtce in knjižni- kulturnih ustvarjalcev.
co, Anton Persm (SDS) pa _
celo meni. da m pri ustano
vitvi zavoda, ki bi imd zapo-	nih s SkofjeloSkim pasijo-
slenega le direktorja, za "za-	nom. Tu gre za samostojen
dovoljitev kadrovskih potreb	projekt, urejen s posebnim
iz političnih krogov blizu žu-	odlokom, Njegova izvedba pa
panu". Janez Jenko (SLS)	terja velike organizadjske na-
ustanovitvi zavoda nasprotuje	pore, ki jim bodo po mnenju
zaradi stroškov, ki bi jih pred-	predlagateljev ustanovitve zastavljala direktoijeva poUetna	voda za kultiu'o v ok>iru takš-
plača {22 tisoč evrov), čel da	ne insUtudje lažje kos. Zavod
je to preveč. Po njegovem	za kulturo pa bi vzdrževal
mnenju pa bi bil zavod name	tudi pasijonsko kondidjo, za-
njen temu, da imamo preveč	trjujejo predlagatelji.
Gorenjski Glas
ODGOVORNA URADNICA
Manja Volčjak
NAMESTT^IKA ODGOVORNE UREDNICE jože Koinjek, Cveto Zapbtnik
UREDNICO NOVINAR) j. UREDNIKI: Boitjan Bc^ataj, Ajenka Bnjn» Igor Kavčč, jože Koérjek. Suzana P. Kovadkl,
Ur^ Peíemd Mât^d Rant. Stojan Saje, Vilma Starxvnik. CvTO Zapi
Danica ZavH Žlebir, Štdar Žargi; stalni $odel<ivd:
Maja Bertoncelj, Maljaž Cregonč Ana Hartman, Milena Mikiavóč, Miha Naglič. jasna Palddin, Mar^ Smolnikar, Simon Šubic, Arta Vol^ak
OBLIKOVNA ZASNOVA

jemej Sintar, Tnci
TIH NIČNI UREDNIK Crega Fla^nik
FOTOCRARJA Ttm Doki, Corazd Km^ič, Corazd âin
LEKTORICA Marjeu Vozk
VOD)A OC lAS N EGA TRŽENjA
Mattjâ Žvižaj
GORENJSKI GLAS je ceg^strirdr^â bldjovrtâ in slorilvenj zndmb^ pod it.	psi
Uridu rs l/il«lektu4lno Ustmno. UsUinoviUlJ in itdtjJittlr Cpr^ojsk) d^o o^ K^^nj / Direktorica: Msr^ja Vol^ak / Naslov: Slelwehovi tnli a. 4000 Kranj / T«).: 04/201 42 00. 04/301 42 e^mail:	malt o^asi in o$mrtnfc^: 04/201 4147 {spr^
jem r>â avtcmatskem odz^niku 24 ur dnevno): uradne ure: vukdelovrii dan od S. do 19. ijre / Gorenjski gJds fe pollednik, izh^fs ob torkih in peck)h. v rv^kfadi 22^000 izvodov^ / RMine
priloge: Mojt Gorenjtk», Utopit Gorenjska (enbral letno) in devet lokibih priíog / Ti«k*
$ÇT, Ijublj^n^ f Ndroinina. td.: 04/201 42 41 / Cene îr^d* 1|2) EUfti leina oaro^nl-ndt EUA; Redni plainiki Imajo 10% popti«^. poHeini io% popusta, iMni 2$ % popu* tU: v cen« |e vračunan QOV po stopnji	na^o^nma m □poitvva od
tekoče iitvilke jasopisa do pisnega preklica^ bi >'elfa od zadetka naslednjega obrafunikega
Ogiasne ^ontve: po ceniku: oelstno irtenje: (H : 04/ 301 Ai
>
4
GORENJSKA
i nfo @ g-gias.si
GORENJSKI GLAS
petek, 20. februarja 2008
KRATKE NOVICE
Kranjska Gora
Sončki na smučkah
v gorenjskem društvu zâ cerebralno paralizo Sonček so poskrbeli, da ta teden na snežnih strminah v Kranjski Gori ahko uživajo tudi otroci z motnjami v gibanju. 31. Šolo pri-
, obîs-
agojenega alpskega smučanja, ki se zaključuje j
cuje 25 osnovnošolcev in trinajst starejših otrok, ki uživajo v Podkorenu in Kranjski Gori, odraslim pa so namenili aktiven teden na Rogli. Udeleženci imajo letos možnost
preizkusiti dva nova pripomočka, ki smučarsko izkušnjo
omogočata gibalno bolj oviranim otrokom in odraslim. V preteklih letih je bita namreč udeležba v prilagojeni šoli smučanja pogojena s sposobnostjo stanja na smučeh, v letošnji sezoni pa so s pomočjo donatorjev kupili dva bi-
$kija in en kartski, BiskI je sedež z dvema smučkama, ki se
uporablja s pomočjo spremljevalca. Ta pri spustu navzdol drži biski in ga usmerja s prenosom teže z ene noge ra drugo, pri tem pa mu smučar lahko pomaga, če je sposoben obrniti roke v smeri zavoja, Pri kartskiju gre za podoben način uporabe, le da je v tem primeru smučar samostojen in ga upravlja z rokami. A. H.
Gorenjska
96 MHz
R A O I O
2 A
RAÛÛVEDNË

i
Samjung SGH^MllO
vldgo» pnh In ij<wce
•	PrMtoroinc Te»fOTlf^f\je
P^k	MÍfuka
•	Zvočna be^eZka (d^kiafon)
iprtj^r^nih « KttkulâlOf
•	Budikâ

11
u

G ^

63,96 €*
Penxioit
Plus
Moo Ww přWii^a tnfv}« wwW^*^^ of^^dč» ndKup aK^i^'h na W 360 cnd^nin	00 vs^j S^o^^^ii*	aa
àùkfàtfi fiwW ffy^èla 01yoqo fu preM^n it^^n Minfti.
^wod/viK^ P4N419« tawi ^e cvw^ 90S pd^dt. pawt ^ottiKo^nj tavu^
pv^K T^KrrwtTM f> i^bwii Mkel na ccM^M v ^tDfHM
GSMAI^S I?	A W. W mmM v^ftm^ja
---
Varstveni center dobil Mavrico
Enota Mavrica, v kateri so odrasle osebe z najtežjimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju, je
začela delovati znotraj Varstveno delovnega centra Kranj.
Suzana P. Kovačič
Kranj - Enota Mavrica, v kateri so odiasle osebe z najtežjimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju, je fanuarja začela delovati znotraj Varstveno delovnega centra Kranj. Pred tem je bik Mav.
rica v pristojnosti javnega zavoda Kranjski vrtci, a so že dolgo časa tekli pogovori
med VDC Kranj, Kranjskimi
vrtci, ministrstvom za delo, druiino in socialnimi zadevami ter kranjsko občino, da
bi enoto prevzel VDC Kranj.
Mavrica ostaja na isti lokaciji na Planini, direktorica VDC
Kranj Miijana Česen je povedala: "Varovanci v Mavrici
potrebujejo predvsem vodenje in varstvo, za kar imamo Mirjana Česen v družbi varovancev v Mavrici / rm». cerazd kí^k
VDC Kranj strokovno
usposobljen kader. Prostore stva, da ga lahko porabimo za ko sprejmejo največ dvanajst pristojnega ministrska niti
je občina kot lastnica stavbe ta namen. Našim prošnjam odraslih varovancev. "Tre- ne smerno sprejeti novega
že preuredila v skladu z mi- za pomoč pri nakupu opre- nutno jih je v tej enoti pet, varovanca niti novega sode-
nimalnimi tehničnimi zahte- me so se doiiatorji v preteklo- vendar pa bomo nekaj varo- lavca," je povedaJa Česnová.
vami za izvajanje socialno sti že odzvali in upam, da vancev, ki so na lokaciji v V vseh enotah VDC Kranj
varstvenih storitev, na VPC nam bo s ponaočjo donator- kranjski enoti na Zlatem imajo polne zmogljivosti, na
Kranj pa je, da opremimo te skih sredstev uspelo opremi- polju, premestili v Mavrico; listi čakajočih pa jih je 29. V
prostore. Velik del denarja za ti sobo za umirjanje.
II
tak je bil tudi dogovor. Za enoti v Škoiii Loki imajo tre-
opremo smo že privarčevali v
Mavrici v skladu z nad- zdaj novih varovancev v nutno 28 varovancev, v Trži-
letu 2007, Čakamo Se na odo- onalnim programom social- Mavrico ne bomo mogli ču 15, v kranjski enoti na Zla-
britev pristojnega ministr- nega varstva do leta 2015 lah- sprejemati. Brez soglasja tem polju pa 64 varovancev.
Na velikanki dovolj snega
Planici
Ubša Peternei
Kot je povedal vodja ska- čeli izdelovati umetni sneg
Planica • V Planici bo od
kal nice Iztok Pergarec, trenutno dela na skakalnici
in ga imamo dovolj. Tako
skoraj ni višje sile, ki bi
13. do 16. marca potekalo od 25 do 30 ljudi, snega nam lahko 'odpihnila' tek-
finale svetovnega pokala
imajo dovolj oziroma celo mo. Skakalnico bomo pri-
poletih in planiški delavci preveč, tako da tudi v pri- pravili tako, da bo omogo-že vse od začetka decern- meru zelo toplega vreme- čala zelo dolge, a obenem
bra pripravljajo velikanko na tekma ne bo ogrožena, varne skoke," je poveda
na to veliko tekmovanje.
Letos smo zelo zgodaj pri- Pergarec.
esenicč
Stanovanjski sklad že gradi
Na Prešernovi cesti na Jesenicah so pričeli rušiti bivše objekte Cradisa,. na mestu katerih bodo začeli graditi stanovanjske objekte. Investitor bo Stanovanjski sklad
bo
Republike Slovenije, zgradil dva stanovanjska bloka s skupno 46 stanovanji. Sosesko so poimenova Ob vznožju gora. V obeh objektih bo po pet etaž • klet,
pritličje
tn
tri nadstropja.
Stanovanja bodo velika od
29 do >00 kvadratnih metrov. Najmanjša garsonjera v velikosti 29 kvadratnih metrov je naprodaj za 47.638
evrov, 2â največje, trisobno
stanovanje s kabinetom in dvema pokritima balkonoma pa bo treba odšteti
177.776 evrov. Na razpis,
se je že iztekel, je Sklad dobil petnajst vlog, druga stanovanja pa bodo začeli prodajati po 7. aprilu. Stanovanja
bila vseljiva avgusta
na)
priliodnje leto. U. P.
GG
mali oglasi
04/201 42 47,
e-pošta: malioglasi@g-glâs.si www.gorenjskiglas.si
GORENJSKI GLAS
petek, 29. februarja 2008
GORENJSKA
5
ohraniti
Mestni svetniki so občinski upravi predlagali, naj na vsak način poskuša odkupiti kino Center.
Matïia Rant
Kranj • Ugibaiij« kaj bo s kinom Center» ki je minuli teden zaprl vrata, je vse veČ.
Načrti» da bi v njem uredili
veliko koncertno dvorano, so očitno dokon i no padli v vodo. Mnc^ pa dvoinijo, da bo na tem mestu še kdaj tudi kino. Ta čas se v njem odvi-j ajo vzdrževalna dela, tako dâ je skozi polepljena okna mogoče videti zgolj sedeže, ki so
iih znosili v avlo.
"Kranj, ki se predstavlja
kot Prešernovo in kulturno
mesto, je ostal brez edinega
kina in s tem tudi večnamenske dvorane/' je na zadnji
seji mestnega sveta med drugim opozorila svetnica Nada
Mihájlovič in ob tem zagre- V kinu Center se ta Čas izvajajo nujna vzdrževalna dela./F<Ho cotazd ti^it njeno pripomnila, da smo
imeli včasih dve kinodvorani poskuša odkupiti dvorano, preddverju pa bi bila igralni- V dvorani kina Center se ta in §e celo letni kino. Za ohra- To je še podkrepila Nada Mi« ca." Vse posege, je še dodal, čas odvijajo vzdrževalna dela. nitev dvorane se je v imenu hajlovič z izjavo, da je njiho- bodo opravili znotraj stavbe, "Ker je objekt v dokaj slabem
vseh tistih, ki so peli pod mi- va moralna dolžnost, da se zato ne potrebujejo niti nji- stanju, še vedno ne moremo
lim nebom na Glavnem trgu,
zavzel tudi Matevž Kleč. "Kino Center je treba zaščiti-
dvorana teši pred nameni so- hovih soglasij. Sicer pa naj bi postreči z natančnim odgo-
dobnih kapitalistov.
po njegovih besedah že ko- vorom, koliko Časa bodo dela
"Če bi želeli kupiti, bi mo-	nec leta v Kranju dobili osem	potekala in kakšna bo njiho-
ti pred 'trapastimi' posegi,	ral nekdo najprej prodajati/'	kinodvoran • pet se jih gradi,	va vrednost/' so sporočili iz
posebno, ker je dvorana na	je dejal direktor občinske	tri pa naj bi uredili v nekda-	Koloseja. Šele potem, so še
nadvse primernem kraju."	uprave Aleš SladojeviČ in do-	njem kinu Center. Podžu-	dodali, bodo lahko natančne-
Občinski upravi je predlagal»	dal, da so se s predstavniki	pan Igor Velov je kljub temu	je določili nove vsebine. Raz-
naj se znova obme na KD	Koloseja pogovarjali o tem,	obljubil, da bodo Še enkrat	mišljajo o ureditvi treh kino-
Group, ki ie lastnica Kolose-	' da bi dvorano obdržali enovi-	poskušali stopit) v stik z last-	dvoran, v sklopu objekta naj
ja, in s pomočjo uspešnih	lo, a na to ne pristajajo. "Že-	niki in si pri tem pomagati z	bi bil tudi igralni salon, so še
kranjskih podjetij §e enkrat lijo urediti tri kinodvorane, v njihovimi nasveti.
potrdili v Koloseju.
Manjkajoča
dveh letih
V Šenčurju so sprejeli občinski podroben prostorski načrt za dolgo pričakovano regionalno cesto Hotemaže-Britof. Cesta, katere trasa je bila izbrana že v osemdesetih letih, bo po napovedih
zgrajena do leta 2010.
2009 m 20J0.
Vsebina sprejetega pred-
Simon 3ubic	ha zemlii^Č in izbire izvai^U ^ I nji predsednik krajevne
skupnosti Visoko, kjer na cesto čakajo že vrsto let, »ijena trasa je bila načrtova« na že v 80. letih prejšnjega stoletja, ko so izdelali tudi izvedbeno projektno dokumentacijo za celoten odsek
od Hotemaž do Kranja. Zaradi zapletov z odkupi zemljišč so tedaj regionalno cesto zgradili samo od Britofa
do križišča Prims kovo. Projekt za manjkajoči del ceste je bil izdelan leta 1990, od tedaj pa so se ustavile vse aktivnosti. Občina Šenčur se je skupaj s kranjsko občino v reševanje problemati-
tor prevzela odgovornost za ograjo, ki bo hkrati tudi za pridobitev gradbenega ke aktivneje vključila v letu
izdelavo prostorskega do- protihrupna zaščita, na ne- dovoljenja mora tako vse- 2001, ko je od DRSC prido-
kumenta, ki bo omogočil katerih delih pa so malen- bovati tudi načrt krajinske bila projekt in nanj podala
pa zemljišč in izbire izvajal-
....................................... ca gradbenih de) potekali
Šenčur« Občniski svet obči- brez zapletov. Glavnina ne Šenčur je v sredo sprejel gradnje, katere investitor je odlok o občinskem podro- Direkcija RS za ceste
bnem prostorskem načrtu (DRSC), bo sicer potekala v (OPPN) za 3.615 metrov
dolg odsek regionalne ceste
Hotemaže-Britof. "Vesel loga odloka je v primerjavi sem, da nam je uspelo dr- z osnutkom doživela pet
sprememb, je pojasnil
Tomo Globočnik iz Dom-
ieti," je bil zadovoljen žu- plana, pripravljavca OPPN.
pan Miro Koželj, ki priča- Sprva predvideno Štirikra* kuje, da bodo enak odlok ko križišče v Hotemaiah so kmalu sprejeli tudi v Kra- spremenili v krožišče, kot
nju. Občina Šenčur je sicer je predlagala lokalna skup-
junija 2006 namesto mi- nost. Na delu ceste bodo jurij Corjup/p«o:c«2d k»v<i< nistrstva za okolje in pros- postavili novo nadomestno
žati besedo in skrajšati rok
za pripravo t^ga akta na dve
gradnjo manjkajočega dela kostno spremenili poteke ureditve.
pripombe. Po prometni ne-
regionalne ceste, Se prej tras komunalnih vodov.
"V imenu vaščanov Viso- sreči avgusta 2004, ko je na
morajo enak odlok sprejeti	Zgradili bodo tudi dodatno	kega in Milj se županu in	Miljah umri devetletni
Še v Kranju. Ker je že v le-	servisno pot za kmeta iz	občinski upravi zahvalju-	otrok in so krajani Visoke-
tošnjem državnem prora-	Hotemaž. Čeprav je zavod	jem, da sta pohitela s pri-	ga in Milj s peticijo zahte-
čunu za cesto namenjenih	za varstvo kulturne dedišči-	pravo tega dokumenta, " je	vaU čimprejšnjo gradnjo
1.9 milijona evrov, bi se ta	ne svoje pripombe posredo-	bil zaradi sprejetja odloka	manjkajoče ceste, se je re-
lahko začela že letos, če	val prepozno, so jih vseeno	zadovoljen Jurij Gorjup.	Sevanje problematike ven-
bodo seveda postopki odku-	upoštevaH; dokumentacija	občinski svetnik in nekda-	darle pospešilo.
Šolarji na
pastirčkovih igrah
Vsako leto na soboto, ki je vez med počitnicami štajerske in gorenjske pokrajine, planinsko društvo Bajtar z Velike planine pripravi Pastirčkove igre.
Danica Zavrl Žlebir	cev, ki so se veselili iger, zla-
..............................................................................sti še, ker jim je bilo tudi vre-
Velika planina * Bajtarji so ti-	me naklonjeno. Eni so se po
sti ljubitelji Velike planine,	progi spustili s smučmi, dru-
ki gostujejo v planšarskih'	g: s sankami, tretji s snežni-
bajtah> ko na planini ni plan-	mi deskami. Najbolj sta se
šaijev, to je od oktobra do ju»	navijačem priljubili najmlaj-
nija. Bajtarstvo je leta 1930	ši tekmovalki, dvojčici, pa
začel Rajko Gregore iz Kam-	tudi drugi mali in malo večji
nika, ki je prvi vzel v najem	tekmovalci so bili vsak po
planšarsko bajto čez zimo.	svoje enkratni, sporoča He-
Ljubiteljev Velike planine pa	lena Plahuta iz Planinskega
je bilo vsako leto več in leta	društva Bajtar.
1989 so se registrirali kot
Će niso zmogli sami, so
društvo. Izvolili so tudi svo-	jim na pomoč priskočili očld,
jega župana, ki je bil v tem	mamice ali babice in dedki.
obdobju Boris Pohiin. Sicer	Vsem pa sta ae po končanem pa so bajtarji vsako leto pri-	tekmovanju prilegla čaj in pravili več prireditev, febru-	hot-dog. Težko so čakali na arska je bila namenjena otro-	razglasitev in podelitev mekom. Vsako leto na soboto,	dalj in priznanj. Tudi sreče-
Id povezuje poótnice štajer-	lov, pri katerem vsaka srečka
ske in gorenjske regije, ure«	zadene, se je iztekel v sploš-
dijo veleslalomsko progo, na	no zadovoljstvo. Župan baj-
njej pa tekmujejo otroci od	tarjev Boris Pohiin je vsem
tretjega so petnajstega leta	udeležencem čestital in zma-
starosti. Tudi letos je bilo	govalcem podelil zaslužene
tako. Male tekmovalce so	medalje. Vse je povabil, da
razporedili v skupine po tri	pridejo spet drugo leto. vmes
in seštevek dveh voženj je	pa naj pridno berejo obvesti-
določil uvrstitev. Letos je so-	la o delu Bajtarjev na spletni
delovalo trideset tekmoval-	5tranipdbajtar.com.
Otroci so se zabavali na pastirčkovih igrah.
Razvoj saUnt
ruvgj In prolmdnji nrojn« opftme
Zaradi povedanega obsega dela v proizvodnji strojne opreme vabimo k sodelovanju (m/ž):
3 delovna n^esta
STROJNI KUUĆAVNIČAR
(varjenie s CO?, zaželene delovne kušnje)
1	delovno mesto
TEHNOLOG - KONTROLOR
(poznavanje strojništva, 5 ieta delovnih izkušenj)
2	delovni mesti
REZKALEC
(3 leta delovnih (zkušen) in poznavanje dokumentacile) 1 delovno mesto
VZDRŽEVALEC OBJEKTOV
delovno mesto
CISTILKA
z izbranimi kandidati t>omo sklenili delovno razmeije za določen čas 2 možnostjo prehoda v rtedoJočen čas. Vabimo vse, ki vas delo
zanima, da pisno vlogo z avljenjepisom in dokazili o izpolnjevanju
pogoiev pošljete do 10. marca 2008 na naslov: Razvoj Balant, d.o.o., Cesta na Okroglo 5,4202 Naklo.
6

GORENJSKA
GORENISKI GLAS petek, 20. februarja 2008
Težko do proračuna
O Sprejemu proračuna je odločil en sam gias.
Ana Hartman	jem." Žaberl je dodal, da se bo
..............................................................................sestal z županom, ker da v ob-
Zelezniki • Minuli četrtek so	finskem svetu, kjer se vse
občinski svetniki v Železni-	sprejema s preglasovanjem in
kih drugič obravnavali prora-	ne s konsenzom, ne misli več
čun za leto zoo8. Sprejeli so	sodelovati. Peter Prezelj
ga le z glasom razlije; proti	(SDS) je po seji povedal:
sprejemu so namreč glasova
j dobimo na mizo prora
11 vsi opozicijski svetniki z iz-	čun, ki je že narejen, in ga je
jemo enega, ki se je vzdržal,	težko spreminjati. Župan bi
in en koalidjski svetnik. Žu-	moral Še pred pripravo prora-
pan Mihael Prevc v drugi ob-	čuna pozvati svetnike in lokal-
ravnavi ni pričakoval večjili	no skupnost, naj podajo pred«
zapletov in je biJ tako nad iz-	Ic^e, temu pa bi sledilo posve-
idom glasovanja presenečen:	tovanje in usklajevanje. "
^Takšen izid je težko komen-
Kljub zapletom sO rekord-
Železnikih
tirati. Ker ni bilo podanih pra-	ni proračun
vih pripomb v času usklaje-	vendarle spravili po streho,
vanj in vloženih amandma-	Predvidenih je devet milijo-
jev, sem bil prepričan, da več-	nov evrov prihodkov in i2»9
jih pripomb ne more biti.	milijona evrov odhodkov.
Svetniki so glasovali apriori	Razliko bodo pokrili s preno-
proti proračunu brez pravih	som denarja iz lanskega pro-
argujnentov. "
računa, poleg tega pa bodo
Franc Žaberl (SD)vnaspro-	najeli kredit v višini 700 ti-
tju z županom meni, da pro-	soČ evrov. Letošnji proračun
račun ni razvojno naravnan:	je za 65 odstotkov večji od
"Potekalabosánadjapoujmi,	lanskega, največ denarja pa
na razvoj občine, podjetni-	bodo namenili obnovi v po-
štva, turizma, izobraževanja	plavah uničenega zdravstve-
so pa pozabili. Prav bi bilo, da	nega doma, gradnji kanaliza-
bi proračun padel, saj bi se	dje Selca-Dolenja vas in re-
morali skupaj dogovoriti, kaj	konstnikdji občinskih cest v
bomo počeli s tem denar-	dolžini osmih kilometrov.
Kamničanovje
28 tisoč
Upravna enota Kamnik se po uspešnosti uvršča v sam vrh upravnih enot prj nas. Ob sredah uradne ure zdaj že od 7.30 naprej.
sprememb, ki so še povečale zadovoljstvo strank.
Jasna Paiadin	valeč za pomoč strankam,
..............................................................................katerega pomoč poišče kar
Kamnik - Upravna enota	62 odstotkov vseh strank.
Kamnik, ki jo že trinajsto	Občane gotovo najbolj vese-
leto vodi načelnik Mihael	li, da za okenci upravne
Novak, je lani uvedla nekaj	enote porabijo kar najmanj
časa in da so njihove zadeve kar najhitreje rešene. "Ča-
Jeseni so svoje poslovanje	kalni čas se je v letu 2007 še
razširili na lokalno raven,	skrajšal, saj je bilo takoj ali
saj so odprli Krajevni urad	do 5 minul čakanja postře-
Komenda, kjer KomendČa-	ženih kar 95,98 odstotka
ni lahko urejajo vse glavne	občanov. Pravočasno smo
upravnenaloge, kar jevpre-	rešili kar 99,67 odstotka
cejšnji meri razbremenilo	vseh nalog, teh pa je bilo
zaposlene v Kamniku. Po-	lani dobrih 17 tisoč ali kar
leg uvedbe uradnih ur vsa-	25 odstotkov več kot leto po-
ko prvo soboto v mesecu, ko	prej. Nerešenih je ostalo le
prostore upravne enote obi-	0,57 odstotka zadev, s Čimer
šče v povprečju okoli 60	smo slovensko povprečje Načelnik UE Kamnik Mihael Novak
strank, so podaljšali tudi	presegli kar za sedemkrat,"
uradne ure ob torkih in sre- je povedal načelnik in do-
Na tiskovni konferenci so nove elektronske storitve,
dah, praksa pa je pokazala, dal, da je izjemno delo, ki so predstavili tudi novosti ki jih lahko občani koristijo
da si veliko občanov upra- ga Kamničani s posebno
letu 2008, povezane z od doma.
vne zadeve želi urediti v ju- anketo znova ocenili z viso- informatizacijo matičnih
Število prebivalcev v UE
tranjih urah, zato se bodo	ko oceno 4.5, opravila ekipa	knjig, novo multifunkcij-	Kamnik zaradi povečanja
vrata upravne enote od 3.	36 zaposlenih. Po vseh me-	sko osebno izkaznico,	rojstev in priselitev krepko
marca naprej ob sredah od-	rilih uspešnosti in kakovo-	uvedbo vozniških dovoljenj	raste. Ob koncu leta 2007
pria že ob 7.30, zaprla pa ob	sti se UE Kamnik uvršča v	v velikosti bančnih kartic,	je bilo Kamničanov že
17.30. Že šesto leto na upra-	sam vrh slovenskih upra^	novih registrskih tablic z	27.942, Komendčanov pa
vni enori deluje tudi sveto- vnih enot.
vsemi občinskimi grbi ter 4.989.
od 7. marca 200S
Pomladni
POMLAO je čas za novosti in tudi letos smo za naše bralce pripravili novo brezplačno prilogo Gorenjskega glasa
CCf
branje za vso družino
V
svezeni

J
M

i M
I


z» r>aro<nIfle pokličite Q^ 201^2^1
diipiiii« na oa rocn i r)e@ g-glas.si

Pro
Bi
I/
t
lP

CT
0>
Gorenjski Glas
Več toplote za enako ceno.

(T) 080 2332
t f
Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Aditivirano kurilno olje OMV iuturPius stane prav toliko kot običajno
ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več
toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej
tudi v vašem domu. Za naročilo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 2332.
Več kot gibanje. OMV
GORENISKI GLAS
petek, 29. februarja 2008
•• ••

vilma, stan ovn i k @g-glas.si
7
• v •
ledni
Matevž Vukotič z Bleda je postal skupni zmagovalec svetovnega pokala v hitrostnem lednem
plezanju. Uspeh Slovencev je s 7. mestom dopolnil njegov brat jernej.
Mata Bertonceu
dovljica ter dodal: "Letos mi
............................................................................je šlo precej bolje kot lani,
Bled • V Saas Feeju v Švici je	ko sem prav tako nastopal v
pretekli teden potekala letoš-	hitrostnem lednem plezanja druga in hkrati zadnja	nju in v skupnem seštevku tekma svetovnega pokala v	končal zunaj deseterice.
lednem plezanju. Na njej so	Tudi v tem športu je kar
nastopili štirje Slovenci, naj-	huda konkurenca, močni so
iMljša pa sta bila znova brata	predvsem Številni Rusi,
Matevž in Jernej Vukotii 2	jih je težko premagati. Pra-
Bleda in tako dokazala, da	vijo, da je hitrostno ledno
njuno odlično plezanje na	plezanje elitna ruska disci-
tekmah za slovenski pokal,	plina. Za zmago moraš biti
sta ga končala na prvem	res hiter, v dobri formi. Na
in drugem mestu, ni bilo	zadnji tekmi je bila stena vi-
naključja.	soka okoli 25 metrov, čas
V disciplini hitrostno ple-	plezanja najboljših pa do-
zanje je Matevž v Saas Feeju	brih 14 sekund."
osvoji) 6. mesto, kar je po
Skupna zmaga v sveto

zmagi na prvi tekmi v ilali-	vnem pokalu mu je dala do-
janském Daoneju zadosto-	daten zagon. "Prihodnje
valo za skupno zmago v sve-	leto bom skušal še več treni-
tovnem pokalu. Njegov brat	rati. Začel bom plezati tudi
jernej je bil skupnoj. "To je	v večjih stenah. Naslednji
moja prva skupna zmaga v	cilj je odprava v Peru. kamor
svetovnem pokalu in je ni-	gremo julija, in upam, da bo
sem pričakoval. Pred sezo-	uspešna. Pl-ezali bomo kom-
no je selektor reprezentance	binirane smeri: skala, led in
dejal, da če bova z bratom	sneg," pravi Matevž, ki se
na koncu med deseterico,	pozimi posveča lednemu
bo to že v redu,'* je povedal	plezanju, poleti pa športne- Matevž VukottČ med plezanjem v Saas Feeju, kjer je
i8-letni Matevž Vukotič,	mu, v katerem pa večjih pretekli teden osvojil 6. mesto in skupno zmago v svetovnem

\
tako kol brat član AO Ra* uspehov še nima.
pokalu v hitrostnem lednem plezanju./^oio »oiie i^p
Podelili 28 športnih priznanj
Ma)a Bhrtonceli
tivno delo v športu, 4 za Matic Osovnikar in Nfatic Sašo Berloncelj, Brigita lan-podporo iportu, dve prizna- ' Skube. Prejemniki brona- gerhok, lanez Starman,
Skofja Loka • V sredo so v nji pa sta bili podeljeni Kapelici na Loškem gradu športnima društvoma. Pri-
stih plaket so: Matjaž Bohinc, Veronika Čeřin, Ivan
Športno društvo Kondor Go-dešič in Mercator d, d. Pode-
podelili priznanja Zavoda za	znanje za športni dosežek	Miklavc, Nežka Trampuš in	Ijeiie so bile tudi štiri sveča-
šport Škofja Loka in Šport-	in rezultat so prejeli: Anja	SÏBO G, d. o. o. Srebrne pla-	ne listine: Maji Vidmar, Gane zveze Škofja Loka. Pode-	Čarman, Andreja Dolinar in	kete so prejeli: Peter Berton-	šperju Zakotniku, Občini ili so 28 priznanj, od tega	Mateja Pintar, Lucija Fran-	celj, Gorazd šiberle, Tone	Skofja Loka in županu Igor-12 za športni rezultat in do-	ko in Natalija Gros, Davor	Triler, Jelovica, d. o. o. in Ra-	ju Drakslerju ter Smučar-sežek, 10 za dolgolemo ak-	Janžič, Blaža KJemenčič,	dio Sora, zlate plakete pa:	skemu klubu Alpetoiir.
SMUC4RS«/ TEK
Majdičeva druga, nove točke za Višnarjevo
Na tekmi svetovnega pokala v smučarskem teku v Stockholmu je v sprintu okoli švedske kraljeve palače Petra Maj-
dić osvojila 2. me&to in prevzela vodstvo v točkovanju sprin»
tov. Boljša od nje je bila le Finka VIrpI Kulturen. Do novih točk je z 19. mestom prišla Blejka Katja VîSnar, medtem ko je bila Vesna Fabjan Iz Besnice, svetovna mladinska prvakinja v sprintu v prosti tehniki, tokrat 37. M. B.
HOKEJ
Odslovili Collinsa, prihaja Bradley
Upravni odbor HK Acroni jesenice je prekinil sodelovanje s kanadskim trenerjem Kimom Colllnsom. Novi trener bo 52-
letni Američan Doug Bradley, ki je pogodbo z vodstvom klu«
ba podpisal do konca te in za prihodnjo sezono. Podpisali so tudi dveletno pogodbo s kanadskim napadalcem Jean Phili-ppom Paréjem, ki je mreže jeseniških nasprotnikov tresel v ejšnji sezoni, letos pa Igra za moštvo Innsbrucka. V. S.
VABILA, PRIREDFTVE
Pokljuški maraton • V nedeljo, 2. marca, bo na Rudnem polju na Pokljuki ob 10, uri start 18. Pokljuškega maratona
AdrîaticSIovenîca. Tekmovalci se bodo pomerili na polma-
ratonski 2i'kilometrski progi s skupinskim startom. Tekmovanje šteje 23 uvrstitev v pokalu SLOvenSki maraton. Potekalo bo tudi državno prvenstvo v smučarskih tekih na daljših razdaljah, na 30 kilometrov za dane in mlajše člane in
na 20 kilometrov za Članice, mlajše Članice, starejše mladin-
ali
ce in mladince). Informacije: ŠD Pokljuka (04/2791 92
Janez Kunstelj (031/528 891). M. B.
Mali nogomet - V nedeljo, 2. marca, se bosta ob 20.30 v
Športni dvorani Poden v Škofji Loki v srečanju 2,SFL pomerili domaČa ekipa Futsal kluba Stripy in ekipa KMN Ratito-vec iz Železnikov. M. B.
Smučarski skoki • V nedeljo, 2. marca, bo v Kranju tekma za
pokal Cockta. M. B.
Košarkarski spored-V21. krogu lige UPCTelemach boTCG
Mercator jutri odigral tekmo v gosteh pri ekipi iz Laškega. V 1. SKL za ženske HIT Kr. Gora jutri ob 18. uri doma gosti ekipo ŽKK Črnomelj, prav tako ob i8. uri pa se bo začela tudi tekma med ekipo iz Domžal in kranjskim Triglavom, medtem ko je ekipa Odeja KED tekmo iS. kroga že odigrala in v Celju izgubila z 59 : 53. V 1. B ligi za moške košarkarji Triglava jutri ob 20.15 igrajo z Rudarjem iz Trbovelj, košar« karji Tinexa iz Medvod pa v gosteh pri Konjicah. M. B.
Rokometni spored - V 1. ligi za moške ekipa Knauf Insulation Jutri ob 20. uri doma igra z ekipo SViŠ iz Grosupljega. V
1. A ligi za ženske ekipa Škof]a Loka KSI v nedeljo gostuje
Velenju. M. B.
Odbojkarski spored - Obe gorenjski ekipi gostujeta, v tež-jem položaju pa so KamniČani, ki jim ob pričakovani zmag Astec Triglava v Ljubljani, drugo mesto ohranja le zmaga v Kanalu pri prvouvrščenem Salonitu. V 2. DOL ženske se bodo igralke Calcit Kamnika v ŠD Kamnik ob 17:30 pomerile z Galeb grup Robotino, ŽOK Partizan Šk.Loka pa se bo v OŠ Šk.Loka mesto ob 17. uri pomeril s Kočevjem. Od osta-ih gorenjskih ItgaŠev to soboto doma igrata le Miadf Jesenice : Črnomelj (OŽ T.Čufarja jesenice ob 19:00) in Triglav
Kranj : Pizzeria Morena (ŠD Planina Kranj ob 16:00). V Že odigrani tekmi 2. DOL moški je ekipa Termo Lubnik v gosteh z 1:3 premagala TAB Mežico, National Žirovnica pa
doma 2 0:3 izgubila s Framom. Odbojkarji ACH Volleya igrajo na finalnem turnirju srednjeevropske lige v Innsbrucku. B. M.
Balinarski spored • V 5. krogu balinarske super lige bo jutri, v soboto, ob 15. uri Lokateks Trata na domačem balinišču gostila Luko Koper, kranjska Planina pa gostuje pri Zarji 6a-linčku. S. Š.
BIATLON
Kranj
Bauer in Ravnikarjeva v Koreji do uspeha kariere
Svetovni pokal v biatlonu se nadaljuje v Pjeongčangu v
južni Koreji, kjer bo prihodnje leto tudi svetovno prvenstvo.
V sprintu so uspešno nastopili slovenski biatloncl. V sredo je do uspeha kariere prišel Klemen Bauer. 22-letni biatlonec iz Ihana je z enim zgrešenim strelom osvojil 8, mesto in se tako prvič na tekmah svetovnega pokala uvrstil v deseterico ter si obenem pritekel in pristreljal izvrsto izhodišče za
današnjo zasledovalno tekmo, na katero sta se uvrstila tudi
preostala Slovenca: Vasja Rupnik ($6.) In Peter Doki (58.). Tekmo je dobil Norvežan Emil Hegle Svendsen. Bauerju je po dolgem Času vendarle uspelo uskladiti tek, ki zaradi manjšega prehlada sicer ni bil optimalen, in streljanje. Pred
odhodom v Korejo je prav v streljanju skušal odpraviti pomanjkljivosti. Kot je povedal, največ napak dela pr
proženju. Včeraj je do uspeha kariere s mestom prišla tudi Dijana Ravnikar. Teja Cregorin je osvojila 13. mesto,
Andreja Mali pa je bila 30. Zmagala je Nemka Magdalena Neuner. M. B.
Odbojka »T^ma enaindvajsetega kroga nlirl'^ziKs.
1. državne odbojkarske lige	^^^ —'
jutri, v soboto, 1. marca 2008, bo v ŠDGI&v Ljubljani ob 19. uri
tekma enaindvajsetega kroga odbojkarskega državnega prvenstva moških. Odbojkarji Astec Triglava se bodo pomerili z ekipo Duol Olimpij«. Vabimo čim več navijačev na Se eno tekmo kranjskih odbojkarjev.
i
i
8

o
I
si mon. s ubic@g'S)a5, si
GORENJSKI GLAS petek, 29. februarja 2008
Iesenice
Skozi Jesenice odslej počasneje
Na Jesenicah je pred kratkim začela veljati nova prometna
ureditev, po kateri je najvišja dovoljenja hitrost vožnje skoz
mesto 50 kilometrov na uro. Na Cesti žele2arjev so tako
urnakrili prometne znake» ki so dopuščali hitrost 60 oziroma 70 kilometrov na uro. Kol je povedal pomočnik komandirja Policijske postaje Jesenice za varnost v cestnem
prometu Simon Sušanj, je ta od$ek ceste zelo prometen,
na njem je kar nekaj križišč in prihajajo je do nesreč,
nazadnje je lani na prometnem prehodu življenje izgubila
peška. Z novo prometno ureditvijo naj bt se prometna varnost Izboljšala. U. P.
Krvavec
Kaznovati vožnje z motornimi sanmi
Policisti iz gorske policijske enote Policijske uprave Kranj so zadnjo soboto med 17. In 21. uro na območju Krvavca izvedli poostren nadzor nad vožnjami z vozili v naravnem oko-u» ki so v Sloveniji prepovedane- Nadzor so izvedli na iki planini, kjer so v preteklosti Že obravnavali veČ kršitev javnega reda in miru, pa tudi gostje v apartmajih so se pritoževali nad ropotom zaradi nočnih voženj z motornimi sar)mi. Policisti so v soboto popoldne z opazovanjem ugotovili šest kršitev. Kršitelje so zalotili pri vožnji z motornimi sanmi na pašniku in v gozdu, zato so vsakega oglobili z
41,7} evra. Pet voznikov so zasačili pri votnji po urejenih
smučarskih progah na smučišču Krvavec. Zoper njih bodo podali obdolzilne predloge pristojnemu prekrškovnemu organu. Dva kršitelja so oglobili tudi zaradi nedostojnega
vedenja do policistov. Policija napoveduje, da bodo takšen nadzor izvajali tudi drugod, vsakič pa bodo zoper kršitelje
dosledno ukrepâlf. S. Š.
NCSRCČC
ZeiL/E
Vinjen voznik zbil pešca
Na lokalni cesti v Zbiljah je v sredo okoli 18.30 47-letni Škofje-očan z osebnim avtomobilom vozil preblizu desnemu robu vozišča in zato zbil 45-letnega domačina In šestletnega otroka, ki je hodil z njim. 4^'letnik je pri tem utrpel hude rane.
otrok pa lažje, oba pa so odpeljali v liubljartski klinični center.
Povzročitelj nesreče je vozil pod vplivom alkohola. S. š.
.SI»A NATURA
delo v vrtiunskem kozr^etičnem salonu v Kranju In Domžalah
zaposlimo samostojne in izkušene
KOZMETIČARKE (m/ž)
s širokim kozmetičnim znanjem ter znanjem ličenjd, manikune, obilkovanja nohtov, pedikúře In
osnov wdlnessa z masažami.
Pričakujemo samostojnost, vsaj triletne ddovne izkušnje, profesionalnost« sposobnost za vodenie in organizacijo ter
veselje do dela z ljudmi. Nudimo redno delovno razmerie v prijelnem In urejenem dekjvnem okolju, sUmuiatívno plačo, možnost napredovanja
in dodatnega Izobražev^ja.
Pisnd vlog« sprdjernamo 8 dni po objavi na &iX9ii: lnfo@bls.sj ali po podt) na naslov BIS, d. o. o.. Ljut^ltčff^ 34c. 4000 Kraru.
slabo leto zapora
Tržičan Zoran Sodja dobi zaradi trpinčenja nekdanje partnerice enajst mesecev zapora, je ta teden odločilo kranjsko sodišče.
Simon Šubic
Kranj • V torek so na okrož-nerîi sodišču v Kranju na enotno kazen enajst mesecev zapora obsodili 36-letne-ga Zorana Sodjo iz Bistrice pri Tržiču. Obtožba mu je
sprva očitala, da je svoji partnerici od 20. julija do 13. septembra 2007 protipravno odvzel prostost, po koncu dokaznega postopka pa se je okrožni državni tožilec Janez Paiovânik odloČil za modifikacijo. V spremenjeni
obtožnici )e obtoženemu očital. da je lani poleti v stanju
bistveno zmanjšane prištev-
nosti ogrožal varnost nekda-
nje partnerke z resnimi	5odja je del zaporni kazni Že prestal, saj je bil priprt od 13. septembra do 26. februarja.
grožnjami zoper njeno živ«
jenje in telo, da ji je povzro-	tovrstna in podobna dejanja, isto, kar je storil Plut. Nekda- uspešno predlagala, da se
Čil telesne poškodbe in \i	Sodnica je oškodovanko s njo partnerko je po naved- znova odpre dokazni posto-
omejil jçvobodo gibanja od g. do 13. septembra, ko ji je uspelo zbežatí na Policijsko soi evrov na
premoženjskopravnim zahtevkom v višini trideset ti-
bah obtožnice tudi z likalni- pek, v končni besedi pa je
kom opekel po golenih, jo s ocenila, da Sodji ni bilo dona civilno konico noža zbodel v levo kazano nobeno kaznivo de»
postajo Tržii.
pravdo. "Zahtevek ie po vse- roko. jo tepel z ročajem me- janje in obtoženemu ni bila
Sodni senat je vlcončni so- bini utemeljen, vprašljiva pa tle, brcaJ po telesu in z roko podana kazenska odgovor-dbi v celoti sledil navedbam je njegova višina," je pojasni- udaril po obrazu. Septembra nost, zato je predlagala opro-
tožilca. Predsednica senata, la Dvomikova.
pa jo je 23 pet dni dobesedno stitev. Po razglasitvi sodbe je
sodnica Marjeta Dvornik je pojasnila, da je senat pri določanju kazni kot edino olaj-
Tožilec (med njegovim zaprl v svoje stanovanje in jo napovedala pritožbo na višje
branjem spremenjene obtožnice se ie obtoženi tako
ves čas nadziral, tudi ponoči. sodišče. Sodja je vkončni be-
ko je šla na strardSče. VeČina
ševaJno okoliščino upošteval razburil, da je sodnica odre- obtožnice je temeljila na iz-
bistveno zmanjšano prištev- dila začasno odstranitev) je povedbah oškodovanke.
sedi dejal, da nekdanji partnerici ni stori] ničesar slabega: "Vse, kar sem ji rekel, me
nost, medtem ko je za oteže- navedel, da je Sodja lani po-
Zagovornica obtoženega je narobe razumela. Če je
valno okoliščino vzel pred- leti nekdanji parmerici gro- Ana Ržen je sprva zaradi prišlo do nesporazuma, rcú
kaznovanost obtoženca za i s- zil, da jo bo ubil in ji storil spremenjene obtožnice ne- je žal."
Ukradene predmete
skril v gozd in bunker
Radovtjičan, ki naj bi vlomil v najmanj 22 objektov, je ukradene predmete skril v gozd in bunker.
Simon Šubic
živilske izdelke. V Lescah naj i RadovIjiČan vlomil v go-
Radovljica • V soboto dopol- stinski lokal Kavboje, leseno
dne so radovljiški policisti brunarico, dvakrat v restavra-
odvzeli prostost 51-Ietnemu djo Letališče in leseno lopo. S
Radovljičanu, naslednji dan seboj je jemal predvsem depa so zoper njega na Okrož- nar, alkoholne pijače in dga-
no državno tožilstvo v Kra- rete. Na Bledu naj bi vlomil v nju tudi podali kazensko šest počitniških objektov v
ovadbo, saj ga utemeljeno Ribnem. v šest stanovanjskih
sumijo storitve najmanj 22 hiš v zaselka Pod Kozarco, vikend liišico na TaleŽu, gostinski lokaJ Škrbina in re-
zaslišaniu zoper Radovljiča- stavracijo penziona Zaka. I2
kaznivih dejanj velike tatvine. Preiskovalni sodnik je po
na odredil pripor.
Polidsti na podlagi zbranih
obvestil in drugih dokazov
njih je odnesel denar, îirano, pijačo, cigarete, baterijsko svetilko, nože, električno
domnevajo, da je osumljeni orodje, agregat, radijska spre-
od julija do decembra lani jemnika in fotoaparat.
vlamljal v razne objekte na
Osumljeni je ukradene
območju Radovljice, Lesc in	predmete skrival po gozdo-
Bleda. Tako naj bi v Radovlji-	vih na območju Jelovice in v
d vlomil v počitniško hišico,	bunkerju v bližini Radovlji-
dvakrat v pisarne prostore	ce, kjer so jih polidsti tudi
podjetja SGP Gorenje, grad-	našli, zasegli in potem vrnili
beni zabojnik podjetja K-	lastnikom. Preiskava še pote-
Grad in skladiščne prostore	ka, saj Radovljiiana sumijo,
trgovine Mercator-Mak, iz	da je vlomil tudi v druge ob-
objektov pa je vzel denar in
jekte.
Sved zasačil vlomilca
Policisti SO prijeli 2vletnega Kamničana,
ki naj bi pod Krvavcem vlomil v več avtomobilov.
SîMOM Šubic	Thule in Montana, tri mobil-
....................................... ne telefone, avtomobilsko na-
Kranj • Kranjski policisti so	vigacijsko napravo znamke
ta teden na Okrožnem tožil-	Tom Tom, avtoradio Pione-
stvu v Kranju kazensko ova- er, ojačevalec, zvočnike in tri-
dili 2i-letnega KamniČana, ki sto hrvaških 3cun, Ugotovili
naj bi v zadnjih treh mesedh	so, da gre za predmete, ki so
na paridriŠČih ob cesti Cerk-	od lanskega decembra do fe-Ije-spodnja postaja gondole bruarja letos izginili iz dva-Krvavec vlomil v veČ osebnih najstih avtomobilov, paikira-avtomobilov, Utemeljeno ga nih na parkirnih prostorih ob
siurdjo, da je storil najmanj	cesti Cerklje-spodnja jx)staja
dvanajstkaznivihdejanjveli'	gondolske žičnice Krvavec.
kih tatvin in tatvin.
Polidste je minulo soboto ob 14. \m poklical švedski državljan in hitel pripovedovati, da je na parkirišču pod Krvavcem zalotil storilca, ki je
vlomi) v njegov osebni avtomobil in iz njega vzel mobQ-
ni telefon, petsto švedskih
kron in veČ glasbenih zgoščenk Policisti so ob prispet-
Kamničanu takoj odvzeli
prostost in zoper njega odredili pridržanje, v tem času pa
opravili tudi hišno preiskavo
na njegovem domu.
Pri hišni preiskavi so našli in zasegli šest strešnih avtomobilskih kovčkov znamk
Preiskavo še nadaljujejo.
V središču Kranjske Gore
prodamo novo stanovanje, 70 m'. 2 parkirni mesti v garaži, kamin. Cena: 322.000,00 EUR.
Tel.: 041/643-016
i
I
130
Priloga Gorenjskega glasa
Ko se naš đovek želi posloviti od pokojnika, ki ga je spoštoval in imel rad, ga gre kropit in morda še na pogreb. Kaj pa, če ne eno ne dnigo ni mogoče - tako kot je bilo tudi po smrti predsednika Dmovška, ko se od njega ni bilo mogoče osebno posloviti? Naše ljudstvo je tudi to pot našlo svoj način: množično se je šlo vpisat v žalne knjige!
ovo
/
kije
vsemu
Miha Naguč
državljan. In tedaj se }e godilo tisto, kar ni bilo običaj-
so bile po vseh večjih krajih
v državi velike komemorad-
ti na posredno spremljanje gati z delanjem dobrega. "In vsega skupaj po medijih. Po- zdelo se nam bo, da smo z
v dneh in lednih pred	no oziroma pričakovano,	je, na katerih so se zbrali	snetki s pogreba na pokopa-	dobroto zapolnili tudi tisto
smrtjo predsednika Dmov-	Niso se namreć prišK vpisat	predvsem tisti, ki so takrat	lišču v Zagorju ob Savi pa so	praznino, tisto negotovost
Ška se je kar naprej nekaj na-	le tisti, ki'to storijo po svoji	nekaj pomenili, a tudi nekaj	nam pokazali, da tudi tistih,	po koncu našega fizičnega
migovalo in ugibalo, kako da	službeni dolžnosti in položa-	ljudstva je bilo zraven. Mar-	ki so ga prišli "kropit" in se	bivanja. Ne bo nas strah, ker
je z njim. Rečeno je bilo	ju, odzvali so se neverjetno	šala Tita imajo danes mnogi	vpisat v knjigo še tja, iz mrli-	bomo dobroto čutili tudi na
celo, da je tako ali tako že	številni državljani, tudi tisti,	za čisto navadnega vojnega	ške vežice ni nihče odganjal,	oni strani. Zdelo se nam bo.
umrl in da nas bodo s tem	ki se jim ponavadi reče "čis-	zločinca, a kolikor jaz vem,	Še več: ob odprtem grobu so	da ne bomo prepuščeni
seznanili Šele, ko bo že po-	to navadni ". Pokazalo se je,	smo takrat ko je umrl, spon-	se dejansko zbrali le sorod-	sami sebi, tako kot tudi mi
kopan. No, Janez Drnovšek	da je v tej državi veliko ljudi,	tano in iskreno žalovah vsi,	niki in prijatelji, več kot tisoč	nismo puščali ljudi samih,
ni bil Fidel Castro ali kak	ki so pokojnega predsednika	vsa država in sodeč po držav-	ljudi, ki so tja prišli sponta-	Čutili bomo, da je dobrota
drug diktator. Minulo sobo-	spoStovaH in ga imeli radi in	nikih, ki so prišli na pogreb,	no, pa je pogrebu prisostvo-	nekaj trajnega, kar ne mine
to zjutraj so nas čisto dostoj- bi radi to tudi javno izkazali- tudi ves svet
valo s spošdjive razdalje. Vse z našo smrtjo. In. Čutili
no obvestili, da je dotrpel in Običajno gre človek v takem
No, ampak tudi v navede- skupaj je potekalo in se izte- bomo, da je dobrota, ki sega
umrl. In da je njegova želja, primeru pokojnika kropit in nih primerih se večina dr- klo tako, da je za vse prav. onkraj sebičnosti, dala smi-naj bo pokopan v dnjžin- nato še na njegov pogreb, žavljanov od umrlih državni- Tudi Janezu Drnovšku bi sel našemu življenju." (18.
skem in prijateljskem kro- Ker to v tem primeru ni bilo kov ni mogla posloviti oseb- bilo, ko bi vse to videl
gu. To željO smo vsi spošto- omogočeno, so državljani no. neposredno. Od pred-
Ja, saj to je tisto: kaj pa, če
oktobra 2007)
To in podobne misli, ki jih
vali, Čeprav se človeku malo svoj pokion pokojnemu iz«	sednika Drnovška bi se lah»	nas s posredovanjem vesolj-	je objavljal na spletni strani
Čudno zdi, kako more biti kazali tako, da so se šli mno-	ko, Če ne bi tega sam one-	ne energije, v katero je ver-	Gibanja za pravičnost in raz-
zasebno pokopan nekdo, 1q žično vpisat v žalno knjigo,	mogočil, Žaro z njegovimi	jel, še vedno gleda, kaj, če je	voj in v svojih knjigah zad-
je bil ena vodilnih, najbolj Knjige pravzaprav, ker se je	posmrtnimi ostanki bi po-	na neki način še vedno tu,	njih let, smo mnogi prebi-
zaslužnih in nadvse javnih kmalu pokazalo, da bo ena
Predsednikova osebnosti nacije v zadnjih premalo.
stavili v predsedniško palačo
(poleg slike, knjige, zastav in
med nami? Kdo ve? Odgovo- rah z zanimanjem, a tudi s ra na takšna vprašanja seve- precej zadržanosti. Zdaj. ko-
dveh desetletjih.
Posebnost in izjemnost vsega, kar Še sodi zraven) in da ne bo. Se nihče ni prišel maj nekaj dni po avtorjevi
^ WA4 L&C kjiil**	k i/AAwO k i^J AA« J «9 ^	9 k^^^Okf 4MA1 *J\é «JX/^il A T y^XXf ÍAá	wŒ A	I^V* WS« Ai-UiAXek» A iiA ^^ Aa^X* %	élÂmf Ah^	f	44 ^ ^ ^ *	| V t A
QODrOTâ, Kl )0 )G Najvišji državni organi so	ljudskega slovesa od pred-	državljani bi ga lahko oseb-	nazaj, da bi povedal, kako je	smrti, pa čutimo, da je nje-
J • • se odzvali tako, kot je v takih	sednika DmovSka se pokaže	no pokropili, se mu pokloni-	onkraj, in tudi predsednik	gova dobrota, ki jo je v zňá-
V Zâdnjlll letlU primerih običajno. Objavili	tudi, čega primerjamo s slo-	li), sledil bi državniški po-	zagotovo ne pride. Mogoče	njih letih dejavno izkazoval,
so velike osmrtnice in sklica-	vesi od drugih državnikov v	greb z vojaškimi Častmi, go-	se spet srečamo tam, tu pač	res segala onkraj sebičnosti
tako dejavno li žalne seje. Dr. Danilo minulem stoletju. Ko je vorniki, pihalno godbo ...
Tuik, Drnovškov naslednik umrl cesar Franc Jožef, ni Ker ni biJo tako, so se držav-
ne. Sprašujem se tudi, kako mu je bilo v zadnjih dneh?
in dala smisel njegovemu življenju, nekoliko pa
da se vanjo lahko vpiSe vsak illu ubili kralja Aleksandra, zraven, niso se pustili omeji- če strah pred smrt)0 prema- du, bo to gotovo dobro.
1ZK3.ZOV31, ]G na položaju predsednika re- bilo velikih ceremonij, po- Ijani, kot rečeno, odzvali )e trpel, ga je bolelo, ga je upam. tudi našemu skupne-
■t	1 . publike, je v svoji palači od- kojni je bil visoko in daleč in drugače: vpisovali so se v bOo strah smrti? V svojih mu. In če se bo našel še kdo,
Seg3i3 OnKTâ] pri žalno knjigo in oznanil, bi]a je vojna. Ko so v Marse- žalne knjige, hoteli so biti mjslih je verjel, da je mogo- ki bo sledil njegovemu zgle-
sebičnosti in dajala smisel njegovemu življenju, nekoliko pa,
upam,
tudi našemu
skupnemu.
In če se bo našel še kdo,
ki bo sledil
njegovemu zgledu, bo to gotovo dobro.
A
i
t
10
GORENJSKI GLAS
pelek, 29. februarja 2008
POLITIKA
Razgledi
Slovenija je doslej izpeljala tretjino predsedovanja Svetu Evropske unije, ki veliko izkušnjo predstavlja tudi Protokolu Republike Slovenije. Kako je bilo doslej poskrbljeno za protokol in o drugih temah smo se pogovarjali s šefinjo Protokola Ksenijo Benedetti.
Darilo za
sto
evrov
Ksenija Benedetti, šefinja Protokola Republike Slovenije
Ana Hastman	vse, s katerimi smo doslej so- kataloga, ki ima kar 150 stra-
............................................................................delovali na tem področju,	ni Resnično gre za zelo širok
Kako sle se v Protokolu Rt-	strokovm komisija pa je nato spekter, darilo pa izberemo
publike Slovenije pripnivljali	izbrala najboljša darila. Pri- na osnovi različnih dejavni-
na predsedovanje Svetu EU?	pravili smo dva sklopa darii:	kov: gledamo na to, od kod
Ste se sledovali po tujih dr-	A in B. Prvi je namenjen gost prihaja, kakšne konjičke
žavah?	vodjem delegacij na ministr- ima, kaj ga zanima ... Za ne-
"Pripravljali smo se že od	ski ravni in višje, drugi pa	kega predsednika parlamenta
leta 2005. Najprej smo pri-	ministrom ob dogodkih na	smo na primer pred časom
pravili projektno nalogo za	ravni predsednikov držav in	izvedeli, da je zelo velik Ijubi-
logistiko in protokol v času	vlad ter soprogam 02. part- ttíj koni in smo mu podarili
predsedovanja. Obiskali smo nerkam vodij delegadj." države, ki so pred nami pred-
kipec lipicanca. Najvišja vrednost darila je določena s skle-
sedovaJe Svetu £U, si ogleda- Kakšna je razlika med obe- pom vlade in je zadnja objav-
il, kako dogodke organiziraj o ma sklopoma daril?
Ijena bruto slovenska pbča, a
drugod, nabirali izkuánje ter
"Na prvi pogled ni velike tako dragih daril skoraj nikoli
nato pisali poročila in predlo-	razlike in tudi ne bi bQo prav,	ne dajemo."
ge, kako bi to naredili v Slo-	da bi bila. Gre predvsem za
veniji. Priprav je bilo <^om-	cenovno razliko. Darila v	Na kaj vse mora Protokol
no. Načeloma države v sklo-	sklopu A so vredna do sto ev-	mislid ob obisku najvišjega
pu predsedovanja organizirajo Sekretariat za predsedo-
rov, v sklopu B pa do 50 evrov. Darila na različne nači-
predstavnlka tuje države?
"Mislim, da imava premalo
vanje, ki ga imamo tudi v	ne predstavljajo slovensko Časa, da bi vse obdelali. Treba
Sloveniji, Protokol pa je v ce-	kulturo, kot primere lahko je poskrbeti za vse od prihoda
loti del tega sekretariata. Po-	navedem kristalno skledo 2 . do odhoda gosta. Najprej je
leg Protokola so zelo po-	motivom čipke, kristalni pla • treba uskladiti vse termine, se
membne službe, ki prav tako	denj z zvezdicami iz Roga- dogovoriti za uradni jezik in
polno sodelujejo pri izvedbi,	íke, svetilko v obliki kapniJa,	prevajanje, pripraviti prostore
na primer Policija oz. Urad
za varnost in zaščito, Sloven-
okvirjeno grafiko Kras', stekleni obtežilnilc s kovinsko
in obede, natisniti vabila, poskrbeti za prevoze,,, Zelo veli-
ska vojska, Javni gospodarski klekljano čipko ... Nekatera ko je malenkosti, ki sestavijo Ksenija Benedetti 1 Few: aí^n ptmoM
i>
zavod Brdo, Urad vlade za darila so sodobnejša, druga celoto nek^ obiska, komuniciranje in posamez- bolj tradicionalna, pri vseh
li
Protokol RS na ministrstva. "
ob uradnih Minila sla dva meseca, odkar
Ceremonial se lahko spre- ci. Bi slednja olajšala delo
pa gre za promocijo Sloveni- Je razlika med obiskoma pred- minja. V tem primeru je šlo protokola?
le.
«1
sednika dižave in kralja^
za dogovor med gostitelji. S
II
Protokol se vedno prilagcxîi
"Razlika je predvsem v do- tem ni nič narobe, kvečjemu situadjL Če bi predsednik dobil
^ ^ ^	na Brdu v sklopu předseda Kaj ste na primer na Brdu ločenih protokolarnih pravi- obratno."
ODlSklil S6I0V vanja potekajo številna sreča- izročili notranjim in pravo- lih, ki so pri obisku monarhov
drŽav,
rezidenco • in sama menim, da
bi bilo to primemo • bi se prila-
malce strožji. Pri obisku mo- Zakaj pri sprejemu novinar- godil novim prostorom, v kate-"V sklopu neformainega narhajeprislovesnivečerjina jev ne sodeluje predsednik rih bi se nato odvijali razni pro-
sodnim ministrom?
nja. )e bilo doslej kaj ležav? "Kolikor vem, ne. Zaen
krat lahko potrkamo na les. srečanja notranjih ministrov primer predpisa fbk. ko pa državnega sveta?
__________p......................,________^____________________p_____,____J.__________p. ........................tokolami dogodki. Doslej so
parlamentov in iz tujine smo dobHi veliko smo vodjem delegadj poda-	gre za predsednika države, je	"Predsednik države, vlade in	predsedniki goste večinoma
pohval glede organizacije, pa rili porcelanasti pladenj in	dovolj temna obleka. Razlika	državnega zbora so po pred-	sprejemali v protokolarnih ob-
vlad darila tudi na Izgled kongresnega kravato, soprogam oz. part-	je tudi v naslavljanju. Sicer so	nostnem vrstnem redu prve tri	jektih, največkrat na Gradu
centra na Brdu pri Kranju, nerkam pa kozarce 2 moti-	pa deli uradnega obiska šefa	funkcije v državi. Sledijo jim	Brdo ter v Vili Podrožnik in
izbira iz zdo Dogajajo se sicer drobne vom kleldjane čipke in šal.	države, pa naj bo to predsed-	predsednik državnega sveta,	predsedniški palači."
nevšečnosti, kot so spre- Na srečanju pravosodnih mi- nik ali monarh, pri nas enaki, predsednik ustavnega in v^ov-
0bS6ZnC2a membe programa v zad- nistrov smo vodjem delegadj Začne se 2 vojaškimi častmi, nega sodišča ...Na sprejemu bi
njem hipu ali nenadna želja izročili darilo Zapis ustvarjal- Šef tuje države se nato sreča z tako lahko imeli zelo veliko go-
Kako je to urejeno v drugih zahodn oevTOpsldh državah^
mo in odpravljamo. "
kataloga, Id ima	gosta, ki pa jih sproti rešuje-	nih stoletij: ptico z vaSke situ-	gostiteljem, slovenskim pred- stiteljev. Ni mi znano, da bi	"KoliJkor vem, imajo v ved-
kar 150 strani.
, -	. ------------------, p - — J.-	——. —^ ^ -f---,----------------------i" /- — r-------------->-
UanlO IZDCrCmO	greSa, morda dodaten objdrt?	set s kiekljar;o idrijsko čipko	obiska je tudi slovesni obed, če sicer bil, če bi se gostitelji med	predsednik odločil, da ne bo
le in ročno klekljano Čipko ter sednikom dižave, nato pa Se s predsednik državnega sveta dal ni zahodnoevropskih držav kravate, soprogam oz. part- predsednikom vlade, državne- pobudo, da bi bil sogostitelj predsedniške rezidence. Av-Ali Protokol na Brdu kaj po- nerkam pa laneni namizni ga zbora in tako naprej. Del sprejema novinarjev. Lahko bi strija jo na primer ima, a se je
"Ne. Odkar imamo nov in šal."
na osnovi kongresna center, ne pogre-
je dovolj časa, pa tudi sprehod seboj tako dc^ovorili" po glavnem mestu ali obisk
Hvel v njej. Sicer je pa treba
pri vprašanju rezidence ločiti
različnih
šamo ničesar veČ. "
S čim pa sicer c^xlanijete po drugega kraja v Sloveniji, na Januarja je prvič v zgodovini monarhijo in republiko. Mo-membne tuje polidJce? Men» primer Bleda, Pirana, Po- na spominski slovesnosti v narhije namreč nimajo pred-
Kakšna prolokolama darila da jim podarite tudi album fo- stojnske jame...
KaKsna proioKoiama dama da |im pooante n
dejavnikov: dobijo gostje v sklopu pred- U^raâj z obiska>
II
I>ra^o$ah k spomeniku ve- sednika, temveč monarha,
sedovanja EU?
"Protokol RS izroča albume V zadn em Času smo lahko
nec potožil predsednik repu
blike. Kako to?
zato tam vprašanja predsedniške rezidence ni."
gledamo na to, "Za čas predsedovanja	fotografij šefom držav in vlad, opazili nekaj novosti v proto- 'Tudi sama se ne spomnim,
smo že pred letom in pol po-	ki pridejo na uradni obisk v kdu. Predsedniki republike, da bi predsednik republike
od KOd §OSt sebe) pripravili nov izbor da-	Slovenijo. Pred odhodom jim vlade in državnega zbora so kdaj položil venec k temu spo-
.	ril. Izbranih je bilo devet-	kot nekakšen 'cukr' za spo- se na tradicionalnem novo- meniku, vendar je to odloâtev _______g,-.
prina]a, KaKŠne najst daril, posamezna mi-	min poklonimo album foto- letnem sprejemu rokovali z posameznega predsednika dr- "Slovenija je spet ena red-
nistrstva pa so se odločila, ka- grafij z obiska- Sicer pa Proto- vsemi novinarji. V preteklo- žave oz. njegov^ urada."
konjičke ima, kaj tera jim najbolj ustrezajo, kol RS ob uradnih obiskih še- stitakâne navade nI bilo. Na
kih držav, ki nima ča stne straže pred predsedniško palačo.
Pripravili smo razpis, k sode- fovdržav, parlamentov in vlad čigavo pc^udo je letos prišlo Pred časom je bilo govora O časdii straži bo odločil
•	ff —f-- — —---	. • ---------' — W-., I----------- - —- —- —er-• - r
23 zanima ... lovanju smo kasneje povabUl darila izbira iz zelo obsežnega dote^^
tudi o predsedniški reziden* Urad predsednika republike."
k
i
à
GORÊNISKi GIAS petek, 2Ç). februarja 2008
11
ZGODOVINA
Razgledi
V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani so v sredo odprli razstavo o slovenskem meščanstvu in njegovi vlogi pri krepitvi slovenske nacionalne zavesti.
meščanstva
(OŽE KOSNIEK
odprtjem presenetljivo veliko,
....................................... kar kaže, da meščaiistvo še živi
Razstavo o slovenskem meS- v naši zavesti," je povedal direk-čanstvu od vzpona nadje do tor Muzeja novejše ^odovine nacionalizacije i84S'i948, ki Slovenije |ože Dežman.
so jo v sredo odprli v Muzeju
Na vzpon slovenskega mei-
novejše^odovine Slovenije na	čanstva je bistveno vplivala
Celovški 2j v Ljubljani, so pri-	marčna revoludja 1848 na Du-
pravili slovenski muz^i, Znan-	naju, ki je trdo avstnH)grsko
stvenoraziskovalni center Slo-	oblast prisilila k sprejemu n^
venske akademije znanosti in	katerih političnih pravic in k
umetnosti in Filozofska fakul-	zemljiški odvezi Narodi» zdm-
teta iz Ljubljane. Razstava bo	ženi v monarhiji, so se začeli
odprta do 20. maja in predstav-	zavedati nacionalnih pravic in
Ija tudi doslej še neznane strani	sprejemati prc^rame za njiho-
slovenskega meščanstva in nje-	vo uresnifitcv. Revolucija leta
gov pc^ed na svet, vrednote, ki	je tudi dokončno odpravi-
jih je zagovaijalo, vero. poDtič-	la fevdalizem,
noingospodarekovlogoterživ-	Tudi slovensko meščanstvo
Ijenjske navade. Predstavljene	se je zavedalo priložnosti za
so tudi nekatere znane meš-	prebuditev nacionalne zavesti
čanske družine in osebnosti	in za začetek nadonaln^ gi-
kot Ivan Hribar, Janez Blei-	banja na slovanski osnovi V ta
weis, Janez Puh, Peter Kozina	čas segajo tudi pivi simboli slo-
in Pavel Colia. "Zanimanje za venske identitete. Meščani so Pekarna josepine jančar» Pred Škofijo n v Ljubljani, ki jo \e podedoval Franc Doli nar
razstavo je bilo Se pred njenim bili nosilci demokracije, gospo-	w^'«lf>WJ5e^oíovi^1eL^ublř»rtl
dajsk^» znanstvenega in kul-	proc£si in političnim izključe-
turnega napredka. Predvsem	vanjem uničiti meščanstvo.
zaradi njili je Slovenija napre-	Povojno uničenje meščanstva
dovála in bila po ra2voju zelo	ima posledice še danes, čeprav
blizu sosednjim državam. Nji-	je predvsem sodobnejša ko-
hovo etično in moralno jedro	munistična eHta začela prevze-
je bilo konzervativTio in kr-	mati njihove vrednote in na Či-
ščansko. Po vzoru zahodnih	ne obnašanja. sasedov so uveljavljali meščanske navade in oliko.
Med drago svetovno vojno se je meščanstvo razdelilo. En
Zgodba družine Dolinar
Del razstave je rudi včerajš-
del se je vključi v boj prot ko- nja projekcija dokumentarne-
munistom in ga tudi vodil, ga filma Ljubljana-Buenos
Aires-Ljubljaiia o pami pekarni in slaščičarni Franca Dolinar-
dru^ del pa je bii na strani komunističnega partizanskega
gibanja. Ne glede na to so bili ja". Dolinarji so bili ugledna
med Titovo vladavino oboji ljubljanska meičanska druži-
ena glavnih tarč razrednega boja. Povojna oblast je skušala
ff
na, ki je po drugi svetovni vojni delila usodo številnih dru-
zzaplembopremoženja,spre- gih slovenskih meščanskih
M6(1 drugo Avtomobil, s katerim so Oolinarjevi že pred drugo svetovno vojno razvažati kruh, torte po prečevanjem zasebne gospo- družin. Franc Dolinar, ki je bil
domovih, kar je bilo za tite Čase nekaj posebrtega. /r««®; Mus^noy»(ie zgodovine Ljvbtja«a	darske deiavnosti. sodnimi	.r	^^
svetovno vojno
se je meščanstvo razdelilo- En del
se je vključil v
boj proti komunistom in
ga tudi vodil,
dnigi del pa je bil na strani
komunističnega
partizanskega
gibanja/'
darske dejavnosti, sodnimi rojen leta 1883 v Zaklancu pri
Horjulu, se je izučil za peka in se zaposlil v znani ljubljanski pekami lančai. Njena lastnica
Josipina Jančar mu je po moževi smrti prepustila vodenje pekarne. Leta 1914 se je poročil z Ivano Mekinda. imela sta pet
otrok Ivo, Ziriko, Mimo, Alojza in FrarKa. Franc Dolinar je
bil mari jiv in podjetea Bil je začetnik razvoza naročil na dom. Pomagal je revnim, zato se je
njegove hiše prijelo ime Betlehem, hiša koiha. Umrl je leta
1938. Vodenje pekarne je prevzel sin Alojz, sin France pa je
bi] duhovnik Po dnisi svetovni
Dvojna poroka iz leta 1939 /^ou» ui^e» r^j^vi^ov^neijub
jani
Fotografija meščanske
deklice iz leta 1923
vojni je oblast Dolinarjevo
imetje zaplenila. Hčerke so
ostale v Sloveniji. Sin France
je odšel v Rim. Alojz pa v Argentino, Iqer je odprl tovarno
slašác.
à
A
12
GORENISKI GÍAS petek, zçs. februarja 2008
ZDRAVJE
Razgledi
"Obstajajo predvidevanja, da bodo leta 2020 najpogostejše na svetu sraio-žilne bolezni in velika depresija. Oboje je povezano s stresom/' pravi dr. Radovan Stare, avtor knjige Stres in bolezni, ki je izšla pri ljubljanski Založbi Sinus AP (zanjo založnik Petar Antunovič).
Stres
v
povzroča
ezni
Prof. dr. Radovan Starc, dr. med., primarii, specialist internist, kardiolog
' Zaužiti e
Suzana P. Kovaćič
lina in kortizola. Kaže se z	Stres je del življenja in življe-
....................................... napetostjo mišic, psihično	nje je stres. Pozitivni sties ali
Kakšna |e vaša defínícija napetostjo, odločnostjo, na-	eustress je kratkotrajni sties
več kot	stresa? Na kakáen način je padalnostjo, strahom, razšir-	zmerne intenzitete in omo-
stres sploh merlhvr
jenimi zenjcami, suhimi goča prilagaianje dovelca na
ekspres kavi "Stres ni stanje, ko te stre-	usti, rdetíco ali bledico kože,	okolje, na nove situacije,
- , se, niti ni samo stanje pre-	hladnimi okončinami, na-	nove ljudi, spodbuja spopa-
na dan pn obremenjenosti ali izčrpano-	ježitvijo kože, hladnim po-	danje s problemi, spodbuja
- - sti, kot ga dojemajo nekatere	tom, pospešenim dihanjem,	kreativnost in dinamičnost.
ZenSiCail stroke, stres je zapletena blo-	pos pešenim srčnim utripom	Pozitivni stres pred nasto-
, ^ loSka reakcija, Id zajame celo	m močnimi utripi, porastom	pom, pred tekmo ali pred iz-
Zmari] sa telo in jo imenujemo stresna	arterijskega tlaka ali neješč-	pitom je tista potrebna vzdra-
reakcija. To je odziv našega	nostjo. Večino simptomov	ženost in napetost uma in te-
možnost uma, živčnega sistema in	lahko opazimo že na zunaj,	lesa, ki omogoča kvaliteten
hormonov na izziv v okolju	nekatere lahko čutimo sami	nastop. Pozitivni stres pona*
zanositve m (napetosti in spori v okolju,	(razbijanje srca), mnoge lah-	vadi predstavlja uspešen na-
napad psa, mraz. časovna sti-	ko sami izmerimo (porast	stop in osebo ponese v nove
poveča tveganje ska, telefoni, zastoj na cesti,	srčnega utripa, arterijskega	boje in zmage. Tak stres ne
- Čakanje v vrsti, kemikalije,	daka, frekvence dihanja),	pušča posledic. V primerih
za Splav V hrup) aU na izziv v naši no-	mnoge lahko izmerimo v la-	srčnega popuščanja ali Šo-
tranjosti (na primer lakota,	boratoriju (na primer zviša-	kovnega stanja vzdraženost
ZSOdnil bolezen, mraz). Stresna re-	nje vrednosti glukoze, maŠ-	stresnega sistema celo rešuje
akcija • spopad ali umik - nas	čob, adrenalina in kortizola v	življenje.
nosečnosti za pripravi na odziv na zunanji	krvi, kortizola v slini, čez- Ponavljajoč, dolgotrajen
izziv. To je primitivna reakci-	mema nagnjenost k strjeva-	in pretiran stres, Id ga oseba
dvakrat v ja, ki je značilna za vse sesal- nju krvi, itd.).'
ce in se je razvijala skozi mi-
iz različnih vzrokov ne obvladuje, pa povzroča čez-
pnmeriaVl z Ujone let z namenom obram- Stres ni nujno negativen, memo delovanje stresnega
nosecnicami,
be m golega preživetia.
Kdaj lahko še govorimo o po- sistema v možganih in stal-
Stresna reakcija je posledi* zitivnih učinkih stresa, kda) no čezmerno aktivnost sim- = ca hitre vzdraženosti simpa- pa ga je treba prepoznati kot patičnih živcev in izločanje t
ki kave ne tičnih živcev in izpiavljanja alarm za dušo oziroma telo? stresnih hormonov. Posledi-
stresnih hormonov, pred-
"Stresu se v vsakdanjem ca tega je stalna pripravlje-
uživajo." vsem adrenalina, noradier^a- življenju ni mogoče izogniti, nost na spopad ali umik, Prof dr. Radovan Starc, dr. med
Intemetni nakupi
84
RAČUNALNIK IN JAZ
Robert GuřnN
Ljudje prtcej nakupujeme predhodno oborožijo s kopico umetniške ustanove iři knjt- znamke pri nakupu električ- ta, nakupujeme stvari, pri ka-
preko inttmeta. Nakupovanje ionrtnife informacij, ki so jim game, ne moremo kaj veliko nih naprav, fcor 1*59 oíisíořfcth terih ng moremo veliko zgrešiti.
na tak naón je enostovno, u- potem dober pripomoček pri zgrešiti in tvegati.
primeriov, ter pri potovanjih oziroma tisto, kar nam tudi s
naše in predvsem z manj tru- sarr\i izvedbi nakupa. Letanja
Nekateri pa vseeno najprej in počitnicah, v 43 odstotkih klasičnim MČinom nákupová-
da, istočasno pa s širšim vpo- po trgovinah je tako manj in kupijo in se ŠeU nato pozani-gledom v celotno ponudbo. Ob izbira lažja, sc^ že natančno majo o izdelku ali storitvi. Ta pomanjkanju Časa je to zelo vemo, kaj kupiti, kje kupiti itt nevarnost na nas preži pred- evropskih uporabnikov interne-
pnmerov. V letu 2007 je 80 odstotkov
nja ne prinaša nobenih dodatnih prednosti in nevarnosti. Med intemetnimi kupci je
priljubljen način nakupovanja. ki lahko ob malo bolj po-
predvsem lahko primemo sodimo o kakovosti izdelka ali
vsem ob raznih akcijah in ta že kupilo izdelek ali storitev zaznati velike razlike nakupo-ugodnih n42kupih, ko moramo prek intemeta, kar je za j od- valnih navad med spoloma.
globljenem pristopu pomeni	storitve. Sam nakup v trgovini	z nakupom pohiteti. A u veliki	stotfcoi' več kot pa v letu 2006,	Ženske več kot moški kupujejo
pravcato raziskavo in analizo	je le še končni ílen veri^, ko	večini intemetni ponudniki do-	ter kar dvakrat več v primerja-	obleke in rezervirajo počitnice,
trga ter ponudbe. Pri nakupih	izdelek pred plačilom vseeno	puščajo možnost zamenjave	vi z letom 2004. Všestih mese-	medtem ko moški v ve^'i meri
največ štejejo izkušnje, dobre	še želimo videti v živo ali ga	ali vmitve blaga, če z njim v	àh so nakupovaid za spletne	kupujmo električne naprave in
ali slabe. Kose lotite nakupo-	preizkusiti Še sami. Nakup	določenem roku nismo zado-	nakupe zapravili 2,j milijarde	zgoščenke. Podobno, kot je to
vanja, je dobro preveriti mne-	preko intemeta odpravi tudi	voljni. Raziskave kažřjo, da se	evrov, to znese v povprečju 747	tudi pri klasičnem m&nu na-
nja in izkušnje drugih, ki so	ta končni člen in s tem prihra-	40 odstotkov iniemetnih kup-	evra na kupca. Veliko, a še ved-	kupovanja.
podotien nakup že opravili nimo čas m derwr, vseeno pa cev odloči za menjavo določene no manj kot pa zapravimo s
Nakupovanje preko inteme-
pred nami. Tako pridobimo tve^mo, ker vendarle kupuje- blagovne znamke, potem ko so klasičnim nakupovanjem, ta zna hiti še kako zanimivo in
fcoristr» informacije, ki ryas vo- mo mačka v žaklju. Tveganja se seznanili z izsledki raziska- Najpogost^ši spktni nakup je poučno, saj dostikrat odkrije-
dijo k odločitvi o nakupu.
so zlasti usmerjena k preva- ve o znamkah, ki so jo zasledi- nakup potovanj, kijih je kupi- mo in izvemo prav presenetlji-
Internet močno vpliva na rantom, ki nam naročenega li na internetu. Za tovrstne in- lo 54 odstotkov spletnih naku- ve reči. Vseeno pa tudi na in-
nakupovalne navade potrošnikov. tako klasičnih kot
sploh ne dostavijo ali pa dobimo povsem nekaj drugega, kar
formacije so najbolj dovzetni prebivalci Vel ike Brila n ije.
povalcev. Sledi rezervacija počitnic (42 odstotkov), nakup
temetu velja, pamet v glavo. Previdnost in skrb za varnost
tudi intemetnih kupce\>. Kla^ smo res naročili. A pri kon- najmanj pa Italijani. Take iz- knjig (40 odstotkov) ter nakup nikoli ni odveč. Tako bodo naši sični kupci, fet se po nakupih vencionalnih ponudnikih, kot vedene iniemetne poizvedbe in vstopnic za koncerte, dedališče nakupi lepši, cenejši in kako-
še vedno raje odpravijo v trgovino, se lahko preko intemeta
so večje trgovske verige, potoval ne age ncije, kultu mo
raziskave o izdelkih najbolj in fistivale odstotkov), vostni, zlasti pa taki, kot jih vplivajo na menjavo blagovne Ljudje običajno, preko interne- pričakujemo in si želimo.
Â
<
GORENJSKI GLAS petek. 2Q. februarja 2008
ZDRAVJE
Razgledi
razgradnja telesa in drugi Škodijivi uiinki na um in telo, kar slabo vpliva na počitek, spanje in ima nasploh Škodljive učinke na zdravje.
» izpostavljena stresu, tega pa mladi nimajc
niim
dogodk
svetov» kako razbremeniti no nekateri ob lem pomisli- So stresu bolj podvrženi mo- ^'0(Ír3ŠČ3ÍOČ3 stresni sistem. Pomembni jo samo na staranje kože. ški ali ženske^	'
To je zelo ™o vpra- „lladína jC ZClO
izpostavljena
mani izkušenj. so tudi pristopi za blažitev Najpogostejši vzrok smrti v
stresa, kot so na primer tele- Sloveruji so srčno-žilne bo- Sanje, s katerim se bom, vsaj
sna aktivnost, emocionalna lezni. Obstajajo predvideva- upam, ženskam zelo priku-
Crta med pozitivnim in ne- mladostnike so smrt starfev in socialna opora, dobra nja, da bodo leta 2020 naj- piJ, Ženske vvsehzdravstve-
gativnim stresom je včasih ali prijatelja, ločitev staršev,
organizacija in umik dela, pogostejše na svetu srčno- nih sistemih živijo vsaj šest stTPSU Prinieri
zelo tanka. Pomemben je puberteta, vstop v srednjo počitka, tehnike sproščanja žilne bolezni in velika depre- let dlje od moških, čeravno posameznikov odziv na stre- šolo, težave v šoli, težave 2 in spanje. Več o tem sem na- sija. Oboje je povezano s je dostopnost do zdravstve- StrCSnill
sogeni dejavnik (stressor). mamili, težave s starši
Primer: ni stres pes, ampak, primer bolezen.
kako se mi nanj odzovemo. zamisliti. Večjim
pisal v knjigi. Nekateri meni- stresom, "
jo, da je najmanj 70-80 od-
nih uslug enako dostopna za oba spola. Ženske živijo dije
stotkov obiskov pri sploš- Sle specialist internist, kar- in to navkljub temu, da so
dogodkov za
Nekdo bo okamnel, drugi se bo z njim poigral."
izpostavi;
veri e tnosl
nem zdravniku v zvezi s diolog. Kateri so prvi znaki bolj angažirane, opravljajo v I^lladoStTllkc SO stresom. Stres je na neki na- ali spremembe v telesu kot povprečju najmanj dva "Ših-
Več vrst stresov je. na primer vezanih akutni, kronični, realni in
več s stresom po- čin povezan z vsemi po-	posledica stresne reakcije, ki	ta", skrbijo za dom in vzgaja- Smrt StarŠCV
ezni." membnimi dejavnild tvega-	jih ne smemo prezreti in	jo otroke. Vendar znajo bolje
nja za "poapnenje žil" (ate-	moramo obiskati zdravnika?	komunicirati, si med seboj	^jj nj^jgfgli^
Mwlnip <;naHaio	"Ocenjujem, da 2 vpraša-	nuditi emocionalno in soci-	ri J *
imaginarni ... Katen je naj* Stresa se ne zdravi, zdravi pa roskierozo). Mednje spadajo
pogostejša nadloga sodobne- se bolezni, ki jih povzroča. zvišan arterijski tlak, zvišane njem ciJjate na srčne bolez- alno podporo, spore gladijo loČitCV StarŠCV
ga Časa?
Knjigo ste podnaslovih: Pot maščobe, sladkorna bolezen m. Za vsako bolezen so zna- in blažijo. Moški, ki so bili v
"To sta psihosocialni in	od stresa do debelosti, znša-	tip 2, trebušni tip debelosti,	čilni posamezni simptomi	zgodovini lovci in vojaki, se	^^ il")Pr+Pt;i veston
mentalni stres. Psihosocial-	nih maščob, arterijske hiper-	neodzivuost na insulin, pre-	ali skupki simptomov. Za	o^tno na sodobni stres še '	r
ni stres je stresni odziv na	tenzije, depresije, srčn^	snovni sindrom, velika de-	angino pektoris in srčni	niso privadili. Sodobna	y sfg^jjiQ Šolo
QtTř»5/^CTí^np/ipiavniVp v Hni^-	infarlrt^ liani Sn nn»?anrtnS^	nrp^iia nrtQPoanip no nAŤHví.	infarlct iť^ y.na^iltia VíííHa	rlrtiíKa raVifí^a lv\lí /	'
stresogene dejavnike v družbi, dogajanja v okolju, v kate-
infarkta, kapi in prezgodnje smrti. Sliši se kar hudo. Ko-
rem živimo in delujemo, liko nas mora skrbeti?
infarkt je značilna huda družba zahteva bolj intelek-pekoča bolečina za prsnico, tualca in ne več lovca, čerav- fp^oT/p \r crili
Al«	^^ A	^ «^^«^«M ^ k^	^	ta» «te A « ta» A^A I A	i a» I	fl^aHA^«	^
presi)â. poseganje po pozivi'
lih (kajenje, kava, alkohol,
mamila) ali tudi pomanjka- ali pritisk, ki se pojavi ob te- no se naš intelektualec odzi-
NajpogostejŠi primeri psiho-
"Res je. Stresa ne zdravi- nje gibanja. Posledice tega lesnem ali umskem napom va na stres, ki ga sicer ne tCŽaVC Z HlHTnili
m^^m^^ mm	I m^^ • « «	^^ I « I ^^ «	é
socialnega stresa so stresi,	mo. Obstajajo sicer zdravila,	so angina pektoris, srčni in-	in se širi proti levi rami in	ogroža, kot vojak ali lovec.
povezani z delovnim me-	s katerimi lahko blažimo po-	farkt, motnje sr6iega ritma,	kot mravljinčenje v levo	Nagaja jim tudi moški spol- tCŽSVC S StarŠi
stom, družino, Šolo in uskla-	sledíce stresa. Obstajajo tudi	srČno popuščanje, nenadne	roko ali v spodnjo čeljust.	rd hormon testosteron, ki
jevanjem delovnih ter dru-	"rastlinska křepčila", ki jih	srčne smrti, možganske	Za srčni infarkt je značilna	pušča posledice ne samo na gji DrilTlCr
žinskih obveznosti. Obstaja-	imenujemo adaptogeni in	kapi, zožitev arterij okončin,	podobna bolečina, le da	mišicah, ampak tudi v glavi.	ť
jo številni življenjska dogod-	prehrariska dopolnila. S stre-	ledvična odpoved, itd.
ki, ki povzročijo intenzivno som se je potrebno znati so-
je po jakosti hujša in ne Spore in težave rešujejo z j^olcZCIl **
Pomembne posledice kro- popušča. Bolečino lahko bojem, spopadom ali umi-
in podaljšano stresno reakci-	očiti, spoprijeti, sprijazniti,	ničnega stresa so tudi na-	spremljajo tudi dušenje,	kom. Pogosto se umikajo v
jo. Na vrhu stresnih živi jen j -	ga nadzorovati, blažiti in iz-	gnjenost k nalezljivim bolez-	znojenje, slabost ali tudi	alkohol, samoto ali v psiho-
skih dogodkov so smrt za-	koristiti sebi v prid. Vendar	nim, rakavim boleznim, av-	strah pred smrtjo. Seveda	terapevtsko "posvetovalnico"
konca ali ljubljene osebe, lo-	se mi zdi najpomembnejše,	toimunskim boleznim in	pa obstajajo številne nežna-	za šank. Težko se odprejo,
čitev, upokojitev, nosečnost,	da se znamo stresu ízc^niti.	tudi psihološkim spremem-	Čilne oblike pojavljanja, kot	izpovejo, zjokajo. Raje po-
menopavza, težave na delo-	Za to so potrebni znanje, iz-	bam, kot tudi anksioznosti,	na primer pojav srin^a in-	nosno in pokončno klonijo.
vnem mestu, težave s pred-	kušnje, pogosto intuicija in	depresiji in samomorom.	farkta le z dušenjem ali iz-	Ali v kratkem, moški rešuje-
postavl je nim, i^uba službe,	neke druge predispozicije,	Od nekaterih zelo pogostih	gubo zavesti. Intermitentne	jo spore boij s spopadom ali
gmotne težave, najem večje-	kot s o genetska predispozici-	bolezni, ki pa ljudi življenj-	klavdikacije se pojavljajo	umikom, medtem ko jih
ga posojila, težave z otroki,	ja, telesna pripravljenost ali	sko ne ogrožajo, so tenzijski	kot bolečine v mečih ali tudi	ženske na bolj nežen in pri-
ustrahovanje na delovnem	zdravje. Nekaterim osebam	glavoboli, astma, sindrom	stegnih med hojo, ki popu-	jateljski način (angl. tender-
mestu, itd.
koristi trening obvladovanja razdražljivega črevesja, oste- stijo na podtek. Možganska and-be&iend).
Potrebno je poudariti, da stresa. Obstaja hidi niz zelo oporoza in tudi prezgodnje kap se zopet kaže na pov
je tudi odraščajoča mladina uporabnih in koristnih na- staranje celega telesa, čerav- sem tretji način."
► 16. stran
Niko Kuret
125
IZ STARIH ČASOV
Miha Naguč
V minulem letu smo se v	polnjena izdaja tega dela do-
tem podlistku opirali pred*	brodošla. Saj zlasti Šege pri-
vsem na dva vira: na pisatelji-	Čajo o ustvarjalnosti vsakega
co Manico Koman In na na-	naroda. Potrjujejo spoznanje,
rodopisca Nika Kureta. Prvi	da je znal naš preprosti do-
smo se poklonili prejšnji te-	vek obredno oblikovati, po-
den, profesorju Xuretu pa	glabljati in bogatiti svoje živ-
namenimo nekaj vrstic to	ljenje ob letnih Časih narav-
pot. Zajemali smo iz njego-	nega leta in svetih časih
vega življenjskega dela Praz-	cerkvenega leta. Pri tem ni
nično leto Slovencev. Prvič je	zavrgel vse predkrščanske
izšlo v letih 1965 do 1971 v	dediščine, se je pa oklenil kr-
Štirih knjigah, drugič pa leta	Ščanske blagovesti. Njegovo
1989 v dveh zvezkih, prvič	'praznično leto' priča, da je
pri Mohorjevi dnižbi v Celju,	bilo ljudsko življenje v prejš- Velikonočna
drugič pri založbi Družina.	njih dobah bogato, bc^atejŠe, 2. sv. vojno
Gre za najbolj celoviti in	kot si ga predstavlja današnji
po-ljudni opis " s tarosvetnih	dviliziranec. Čas je dosti tega
procesija na razglednici Maksima Sedela, pred
zanimanje za 'način âvijenja' vseh plasti v družbi in se tudi
ne omejuje na preteklost.
Tako je prav." Prav je torej, da se tudi v časih, ko predstavlja kmečki živelj komaj še kako desetino našega naroda,
vračamo k njegovim kmečkim koreninam, Te so gotovo eden od virov, s pomočjo
katerih lahko v preizkušnjah
globali za d je ohranimo svojo
narodnostno identiteto. Avtor poudarja, da njegovo delo ni le dokument iz starih
časov, priporoča ga tudi v "sprotno domače branje'
Kuret v nadaijevanju po- vladujoča oblika naše ljudske skozi vse leto.
šeg in navad" našega ljudstva spremenil, tudi zakril, ni pa udari kmečki temelj sloven- omikesploh. Sajsonastajajo-
NIKO KURET se je rodil
skozi štiri letne čase.	i^inilo iz zakladnice našega	ske omike. "Praznično leto',	če nove družbene plasti pri-	24. aprila 1906 v Trstu, umrl
V predgovom k drugp izda-	izročila. Nasprotno, mnogo	kot ga predstavlja pričujoče	hajale v glavnem iz kmečke-	je 25, januarja 1995 v Ljublja-
ji je avtor zapisal: "Praznični	tega se še oiiranja pri življe-	delo, je v bistvu naše kmečko	ga okolja in so dolgo ohranja-	ni. Življenje ga je povezalo
časi in prazriiki s svojimi še-	nju in nam ga bogati. Vse pa	prazničnoleto. Kot tako jedel	le stik z njim. Nič ni torej	tudi z Gorenjsko, saj je svojo
gami so mejniki v ljudskem	ostaja del narodove kulturne	naše kmečke omike, ta pa je	Čudnega, da se je narodopisje	prvo službo po diplomi leta
življenju. Času, ki vnovič ter-	dediščine. V njej korenini	bila na Slovenskem do druge	dolgo Časa ukvarjalo pred-	1930 dobil na gimnaziji v
ja vsestransko potrdilo naše	sedanjost, iz nje raste prihod-	svetovne vojske - v nasprotju	vsem s kmečko omiko. Za-	Kranju, kjer je živel do 1935,
samobitnosti bo druga, izpo- nost naše omike.
z evropskim Zahodom - pre- dnji čas je seveda pobudil ko se je preselil v Ljubljano.
à
i
á
GORENJSKI GLAS
petek, 29. februarja 2008
USODE
Razgledi
Hvala Bogu tudi za posteljo, ki jo imam, a veste, koliko ljudi je takih, ki nikoli ne vedo, kam bodo položili svojo
trudno glavo :

reba se
znajt
/
paie
teb'
Milina Mikiavćič
malo pa tudi drugi. Kakšen in v jutrih, preden so Šli
O, nisem vzela družin- ca me pride iskat, dobra je»
dan je biJ bolj uspešen, kak- otroci v §olo, so glavnino že ske pokojnine, čeprav bi jo da to zastonj počne, kajne?
Ko ]Ç AJ11C3 "Nekoč mi je ena prijate- Sen manj. Anica, kramp in razložili na novi parceii. Ko lahko, ker nisem hotela, da Po maši pa greva še kam na
Ijica rekla» ve§ kaj, v Zbiljah lopata so bili ves tisti čas ve- so se vselili, so najprej leža- bi mi kdo metal naprej, da kavo. Zakaj bi ženske ne
S štinmi pri eni kmetiji prodajajo liki prijatelji. Se dobro, da li kar po tleh. Tašča ji ni do- živiin na državni račun!'
smele hodit? Zmeraj sem
parcele. Žal zazidljivo ni je bila zelo šparovna, pa da volila, da bi preselila vse.
• | • • —. - ...	..... p.---	---------------, ----- ------ >-------
rnâjlinimi bîlo, a sem šla vseeno vpra-	je veČino hrane pridelala	kar je bilo njenega. Starejši	sili Dnevnik, ko je prvi pre-
šat, ali prodajo, in hitro smo	doma. Ce pa ne bi znala 2	sin je kosme sam razdrl, vsi rasel osnovno šolo, ga je pa
OtrOld pOStcLlâ se dogovorili. Takrat sem	denarjem, pa ne ve, kako bi	so bili nestrpni od težkega drugi nadomestil.
Otroci so vsako jutro no- se rada smejala, jokala sem
pa tudi že veliko. Sedaj pa ne morem več. Ko sta mi sinova umrla, nisem nobene
morala dobro premisliti, biio. O, in če bi tašča izve- pričakovanja, kako so bili
"Enkrat mi je rekel starej- solze naredila. Ce kakšno
VClOV3, 11 nâ kako bom vse skupaj izpe- dela, da ima kaj denarja, bi šele veseli, ko so se preseli- ši: a ti misliš, da boš vse stvar delam, pa ne vem, če
Ijala, občinskim sem rekla, pa tudi bU hudič.
li. Drva so naložili kar na sama z otroki narediJar bom zmogla, pa rečem
moževem da tisti svet tako ali tako ne
Ko je potrebovala les, ga cizo. pa je šlo po vasi! Tako je to bilo.
II
sama pri sebi, sinova moja,
bo za drugega kot za zidavo, je šla prosit okoli kmetov. "Otrod so imeli ves Čas do-
Ko je šla v pokoj, je bilo ki sta tam zgoraj, vidva mi
domu ni bilo Oni niso dosti razmišljali. Po jutranji maši )e otrokom	volj dela. nikoli se niso po-	denarja za dvajset let bolj	pomagajta, pa Sv. Marija,
strinjali so se z menoj, po- pripravila fruUck in potem	tepali. Za novo hišo sem	malo, komaj nekaj več kot	pa se mi potem zdi. da vse
rSVTlO l3iT_KQt tem smo \uedili papirje, jaz je peš hodila od enega do	kupila nov šporgct, ker so	300 evrov. "Hvala bogu, de-	z lahkoto naredim. Malo
sem poravnala dolg in z drugega- Dobila je toliko	nam starega zaklenili. Tako	nar mi na dom prinesejo,	tudi molim, pa malo za se-
Zato )€ otroki smo še tiste dni zače- lesa. da ji je še ostal. Na Po-	smo bili tudi ob čevlje, po-	saj imam zadosti. Prihrani-	boj pospravim, a nerada,
li drevje podirat pa zemljo dreči pa ji je kmet obljubil,	zneje so jih taščini prepe-	la sem za kurilno olje, pa	pospravljanje mi nič ne
Ijali na odpad. No, možev	pralni stroj, pa še za kakšno	diši. Jamram pa ne. Še ni-
"Ljudem sem se malo	brat mi je vsaj načrte od	mašo dam, res, nič mi ne	koli nisem rekla, da sera
smilila, mlada vdova s štiri-	hiŠe zrihtal, da sem dobila	manjka. Mislili smo, da	brez denarja, na puf pa tudi
nenehno kopat. Po dveh letih smo se da bo les zvozil skupaj.
že vselili," med smehom
tuhtala, kako pripoveduje Anica.
Že dolgo nisem srečah mi otroki. Na pruh sem ho-Dl OtrOKOm. tako vedrega in nasmejane- dila sejat pesek^ otroci so
nedotaknjene," se spominja Anica. Kakšen dinar je
bom v zgornjem nadstrop- nikoli nisem ničesar delala, ju hiše dobila stanovalko. Plačala sem vse delavce in
- ^ ga človeka, tudi za mojo mi pomagali, kaj sem pa Še zmeraj zaslužila s po- pa sem se premislila. Rekla to omg, kot je treba. Zvečer,
pa tudi sebi, dušo je bila pravi balzam in hotela kot zavihati roka- spravljanjem v gostilnah, ni sem si, da je bolje tako, kaj ko grem ležat, pravim hvala
vsi, še tako težki trenutki.
ustvarila boljše so skozi njeno pri po vedo va-
ve?î"
Na farovškem svetu so še
pogo]e
nje izgubili na ostrim.
bilo veliko, a je šlo. Potem bi se na stara leta kregala s Bogu, da si mi podaril ta pa si je našla redno službo kom, kdaj ti je bilo lepše, dan, hvala za hišo, ki jo
imam, da mi dež ne teče na
zmeraj imeli apno, opeko v Medvodah, bHa ie zelo za- kot ti je sedaj.
Za vse ie morala sama in potem so ves material dovoljna, še sedem let je
Vstanem že ob petih, si glavo, hvala za posteljo,
skrbeti. Otrod pa so ji po- prevozili na novo parcelo. delala, pri 60 letih pa šla zajtrk naredim, potem marsikdo je nima, prav za-
V • 1 • •	----- ----r---/-r- f-- --	r................ r.....
za ZlVIienie. magaU, kolikor so le lahko. Posodili so ji konja in voz potem v penzijo.
grem k maši, ena prijatelji- dovoljna sem."
Med sosedi
79
SLOVENCI v ZAMEJSTVU
ložE Košntek
Koroški kraj Sele/ZdJ leži
prijetni dolini na severni
strani Karavank in je biJ prvič omenjen leta 1280 z imenom "Cel". Občina Sele z okiog 700 prebivalci obsega naselja Borovnica/ZeU Frei-bach, HomeliSe/Zell Homo
Ijsdi. Košuta/Zeli Koschula,
Srednji Kot/Zeli Mittenvin*
kel. Sele Zvrhnji Kot/Zeli
Obervsrinkel, Sele Fara/ZeJI
Pfarre in Sele Šajda/ZelI
Schalda. Župan Sel je soda- Komorni zbor iz Borovelj nastopa na vseh pomembnejših Roman Verdel z učenci oddelka Slovenske glasbene iole v list Engelbert Wassner, nje- prireditvah Slovencev na Koroškem, pa tudi doma je med Selah Mihaelom Kelihom, Davidom Olipom, Benjaminom
gova stranka SPO pa ima v	njihovim nastopom dvorana vedno polna, občinskem svetu 6 mandatov. Štiri ima slovenska eno-	turne dejavnosti je imel veli-tna lista (EL), enega pa Ijud-	ko zaslug župnik Ak)jz Vavti.
Roblekom in Saro Olip / ^^ i^te Keii^^ek
Alojz Vavti je bii prvi knjižničar. Nadsti so se hudo znesli
tija Ln kaplana Ivana Matka najkakovostnejše slovenske najprej obnovili, leta 1964 pa pevske zbore na Koroškem,
ska stranka (OVP).
Na njegovo pobudo so leta nad slovensko zavednimi Se- zgradili novo cerkev s farnim na likovne razstave in sreča-
V Selah. kjer je večinska	1930 zgradili farni dom, ki je	lani. Trinaj-st so jih leta 1943	domom. Selani so z gledali-	nja in na oddelek Slovenske
govorica še vedno slovenska,	bil eden prvih slovenskih kul-	ol^avili na Dunaju. Njim v	škimi predstavami po zaslugi	glasbene šole, v katerem posegajo začetki kultume dejav-	turnih domov na Koroškem,	čast so Selani na pročelju far-	režiserja Francija Končana	učuje Roman Verdei iz Boro-nosti v leti 1902, ko je bilo	V njem so igrali, peli in plesa-	ne cerkve vgradili spominsko	obogatili kulturno dejavnost,	velj, ravnatelj Slovenske glas-ustanovljeno tamburaško	li, organizirali tečaje, ki jih je	ploščo, pred katero se je med	V Kotu deluje tudi Slovensko	bene Šole na Koroškem. Ro-
društvo. Pet let je biio prvič	vodila znana koroška pesnica	obiskom Sel žrtvam poklonil	prosvetno društvo, ki se ime-	man Verdel, znan koroški
omenjeno ime Planina, nje-	in organizatorka kiUtume de-	tudi nekdanji predsednik Re-	nuje po nekdanjem županu	glasbenik, je tudi zborovodja
gov predsednik pa je bil Va-	javnosti Milka Hartman iz	publike Avstrije Rudolf	Sel Hermanu Veliku. Selani	komornega zbora v Borov-
lentin Hribemik. po domače	Podjune, poslušali radio in	Kirschlaeger. Po vojni so na	so ponosni na svoj mešani	Ijah in zbora Slovenske gim-
Mali Žnidar. Za razcvet kul-	uredili knjižnico. Župnik	pobudo župnika Alojza Vav-	pevski zbor, ki se uvriča med	nazije v Celovcu.
A
i
A
89.8 91.] 96.3
RADIO SORA
^ :

lijiuii . cnREn^js
ONEVK<HVtŽE HbV\Cl KAttPOM PítMK BCCV »ilaOCI UA>WX C^fllLO
i
Gorenjski Glas
Zíi vos že So /<1 bdfžxpto Cas
Rjdio Sorâ d.0.0.«
Kâpucin$ki trg 4,
4220 Škof ja Loka, leL: 04/50650 50,
fax: 04/506 50 60, e-maiJ ; info#radio-sora. si
AdriabAtovenlca
Tradicionalni Pokljuški maraton AtfriatloSlovenloa v smučarskem teku bo na
Pokljuki potekal že osemnajstič. Na 21 •kilometrski progi s skupinskim startom se bodo pomerite ženske In molki, ki bodo razvrščeni v različne starostne kategorije. Tekmovanje štele tudi za uvrstitev v pokalu SLOvenSKI MARATON 2008.
Štartnlna v predprljavi 8,00 EUR, na dan maratona 10,00 EUR.

MAJUTON
>N /
Core njb ki Glas
A
»LED
I

INFORMACIJE IN PRIJAVE; ápoftno drušNo Pokljuita. Poslovna cona A 37.4206 Šenčur
Tel.: 04/2791-920; fax: 04/2791-91$; www.blathlon^kilukâ.com
Knjigo z glasbeno zgoščenko lahko kupite v Gorenjskem glasu na Bíeiweisovi cesti 4 v Kranju
Naročniki Gorenjskega glasa:
10% popust
Redna cena: 44;8 evra / cena s popustom: 40,32 evra.
» »
Zá KO Zívl en e
zavarovalnica, d.d.

I
Zgrabite priložnost!
KD Življenje, zavarovalnica» d.d., je
niča. V lanskem letu smo zrasli za 48
tudi v vodilni vlogi pri razvoju novih
, specializirana in hitrorastoča življenjska zavaroval*
. Uspešnost poslovanja in ambicioznost se kažeta
ter Širitvi poslovanja na tuje trge.
Ker želimo okrepiti ekipo našfh sodelavcev, vabimo k sodelovanju:
•svetovalce za osebna zavarovanja (m/ž)
•zastopniške kandidate (m/ž)
Na zgoraj omenjenih idelovnih mestih bo vaia glavna naloga pridobivanje strank in trženje osebnih
Če ste komunikativni, samostojni pri delu, vestni, motivirani In usmerje/ii k doseganju
prisrčno vabimo, da nam pridružite, v koli ko r pol eg 2â konskih Izpolnjujete še naslednje
*	srednješolska izobrazba ekor>omske ali druge ustrezne smeri (vsai IV, stopnja izobrazbe)
♦	vozniSki izpit B kategorije,
•	poznavanje uporabe orodij MS Office,
*	da niste obsojeni zaradi kaznivih dejanj v gospodarstvu.
ter rezultatov vas
Za zasedbo delovnega mesta svetovalca za osebna zavarovanja se poleg zgoraj naštetih pogoiev zâhteva še
nadzor za oprdvijanie poslov zavarovalnega zastopanja.
zbranimi kandidati bomo sklenili redno delovno razmerje za
za nedoločen čas.
določen Čas
mesecev
Dvnim
Pisno prijavo z življenjepisom nam pošljite najpozneje v desetih dneh po objavi na naslov KD Življenje d.d., Poslovni sekretariat, Celovška cesta 206» Ljubljana ali po elektronski poŠti na na 5 lov za posi itevc^kd 'Življenje, si.
KD	, C«'?'^ c«s(đ 206, lOCO
Električna
s sistemom za n^peojaije verige
In samodejnim
oljenjem verige Dolžina meča
40 cm
Moć 2.00Û W
Digitalni diktafon
•	4 različne kakovosti snemanja
(XHO^HO^P/LP)
•	Z digitalno prc^ramsko opremo Wave 2â prenos in arhiviranje
•	Z baterijami, U$8 kablom za prenos podatkov na računalnik
•	Mere: pribl. 10 x 4 x 2 cm
•	3 mape s po 100 datotek
•	Do 17 ur snemanja
kos
28. 2.- 1.3. 2006
Sadni sok
Vrtna greda 3 v 1
Za gojenje rastlin na
2 2 termo pokrovoma s po 2 zračnikoma
Odporna na vremenske vplive in zmrza Kompletna greda se lahko poveča na velikost 130x60 cm
tropíc
100% sadni deíež
l.| rm
i
trn
iTrojîical <
i'
iiám


28.2.. 2.2008
î.t
êlt
Lolo mix
*	razred I
*	cena za 300*e*kos
Jagode
• razred I
- cena za 250-g-posod(ca
Bonsai mix
•	v lončku • v dekor, vrečki
*	sorte: Zelkova, Carmona
*	IScmlonček, V3&-40cm
•	cř lazakMi'

cena kg 2.30 €
cens za kg 2.76 C
o

28.2 -1.3.2008
Ku ma re
*	razred 1
*	cena za
500*g*>M
V
28. 2.'1.3.2008
Cien
4W1
€
2B. 2.. 1.^.2008

M €

l/d&IVi $0 tlooavljivi samo vocne^nih koiic^nati V primeru 0abodDM)at) *<krb<i«niu načrtovanju vi nevicJk^i^D ve	Upc^ pi(»siim ^r) r^Mnia
samo v koii£inah obiCsi^h /a eospocli nistva Slike so simhoiiCne. Vs« cene vetiâjo n i/ttite Dr?/ d shora uvnih elemafitc^ dn fa^prooaj nàfii Vse t^aa to v (UR ^ Dnmtfsjoiim OOv h tisVárske rta (»v* os eogovdnanKi
Og)
€
28.2.. 1. y 20«
9d
Belo grozdje
brez koŠČic * razred 1
* cena za k^
.2. •1.3.2008
3 Čistilno mleko/
čistilna pena
•	250-ml
•	€ 6,36 I
2. 1.3.2008
Lidid.0.0. k.d.
è
I
à
i6
GORENjSKI GLAS petek, 29. februarja 2008
ZDRAVJE
Razgledi
Petar ^
kakav» rekreacijske pijače) trebiio predvsem nenadnim
Antunovic:
še malo za šalo. Saj veste,
"moški se ukvarjamo z veli-
"Dr StârC 16	samo z resnimi uživanje kave povzroča
moj prijatelj
predstavljajo za možgane in čezmernim telesnim na- Petar Antunovic: "Izdal sem dve knjigi: Finance stresno bombo"^ki sproži porom, na katere telo ni na- podjetja, ki jo je napisal moj pokojni sin dr. Peter
Antunovic, in knjigo Stres in bolezni dr. Radova-
Čezmemo
vaieno.
Še ena zadeva je zelo po-
zadevami", kot so vodenje Jesu enake reakcije kot stres, membna, Izogibati se je po- Starca. Dr. Stare je moj prijatelj že vei kot Šest-
itla- trebno "rekrearivnim pija- najst let, trikrat mi je rešil Življenje. Tudi mojemu
tovam, skrb za narod. Zem- odzvi^nega
Ijo in vesolje, medtem ko 2Ç več kot	štrikanje, vzgojo
otrok in nakupe prepuščamo ženskam. Kaže, da se
one v teh majhnih stvareh
šestnajst let.
ka, motenj srčnega ritma, zvišanih maščob in Številne
druge težave. Kava povzroča tudi odvisnost. Kavica ali dve na dan verjetno Se nista ne-
čam" aU športnim poživi-	^^^	življenje. Če bi mu sin prisluhnil. Peter
om,M e o^zaiia	. ^^ doDustu v Sloveniji (živel je namreč v
jo v tujmi. Letos sem prvič	'	^	^ > '
zasledil omembo tega pro-	Ameriki) in dr. Stare mu je ob srečanju povedal,
blema tudi v naših medijih,	da slabo Zgleda in da ga želi pregledati. Sin je
trikrat mi ^^^ znajdejo kot mi v veU- vami. Najnovejši podatek je, O tem sem pisal že v stro- pregled odklonil in rekel, da je Samo preutrujen.
je rešil
kih. Te zadeve jim nudijo
več zadovolisWa in manj ra-
zaužiti 6
eksp
zočaranj. Tudi to je najbrž kave) pri ženskah zmanjša
kovni literaturi. In drugič, v	j i
L«	To le bilo 27. lumia, čez dva dm le Peter umrl
pnmeru nastopa subjektiv-	' i
nih težav kot so bolečine za	zaradi srčne kapi. Ce bi upošteval nasvet dr. Starca.
Živlienie Tudi ^^^ ^ daljSe in kakovost- možnost zanositve za dva- grodnico, izguba zavesti, se bi danes Še Živel, saj SO posegi V koronami sistem J ' '	nejše življenje. Sedaj se tudi krat in poveča tveganje za je potrebno posvetovati z ^^c^ danes zelo uspešni z vstavitvijo stentov, Knji-
mo emu smu
to spreminja. Ženske posta-
zsodnii nosečnosti
jajo lovci in začele so se dvakrat v primeriavi
zdravnikom. Tretjič, če smo bolni, priporočamo telesno
bi rešil "^^n^ti z vesoljem, začele nicami, ki kave ne uživajo." vadbo začasno "preskočiti".
go Stres in bolezni vsem priporočam v branje,
napisana je v tudi laikom razumljivem jeziku."
Življenje,
so uporabljati poživila. Vse to se kaže tudi na boleznih.
Tudi pretirana telesna aktiv* Kronični stres in povečan
nost je lahko boli škodljiva apetit gresb pri današnjem
"Telovadni pedagogi adie- dorfinov. Adrenalin v čez-
QÇ rnU sin v knjígí v osemnajstih kora- kot koristna. Kaj svetujete re> Človeku pogosto z roko v nalinskih športov ne pozna
kih navajate Strategijo so- kreativnim športnikom?
memih količinah ima števil-
roki. Zakaj je lako dobia to- jo. Končno, vsak šport je po- ne fiziološke, kot tudi škod-
prisluhnil. ^ 'TuT
^	glavnj poudark] r
"Telesno aktivnost abso- lažbavhrani?
Peter je bil na
lutno priporočam. Vedeti pa
II
vezan z večjim izplavlja- Ijive učinke, na primer na
Temeljni vzrok za razvoj njem adrenalina v kri. še čezmerno strjevanje krvi in
"Glavni poudarki so na je potrebno, kakšen cilj za- debelosti je preprosto večji najbolj vrhunski šport. zvišan tlak, zato sproščanje
preprečevanju stresa, suge- sledujemo; ali treniramo za vnos energije v obliki hrane Adrenalin je stresni hor
dODUStU V	^ uspešno soočenje s olimpijske igre. hujšanje ali od njene porabe skozi daljše mon, ki se v kri sprosti v
ir	«trPCAm rřvini in TtriPmî tp.	«yHraxnV Č'f hv^niramr^ 7a řozrwrryr, nhAn}^/» MpViaoi^mi cřTPcni rí»alfrÍ»í Krt Oftvnri.
hormonov za občutek (high) ni na mestu. Čezmerna
stresom, redni in zmerni te- za zdravje. Če treniramo za časovno obdobje. Mehanizmi stresni reakciji. Ko govori- simpatično-adrenergična
Sloveniii řživel ^^^^ dejavnosti, podpornih zdravje in dobro počutje, po-
/ \	iilrrAniVi /pmivinr\alr\a in C/V fom Tri/HrtchiiA ro/Hn^ ir^
pa so vendarle precej bolj za- mo pri nas o adrenalinskih
ukrepih (emodonama in so- tem zadostuje že redna in pleteni, mnogo je razlogov dalna opora), počitku in do- zmerna telesna aktivnost povezanosti med stresom
športih, verjetno mislimo
na ekstremne športe in
f	bremu spanju, izogibanju vsaj trikrat na leden po vsaj in debelostjo. Tu omenjam avanture. V teh primerih
Ameriki) in	^ profesionalni 30 minut do okrog 70 od
dr. Stare mu je
samo stresna hormona adre-	gre bolj za izzivanje nevar-
pomo6 v primeru bolezni." stotkov največjega srčnega	nalin in kortizol ter neodziv-	nosti in akutnega stresa, kot
utripa po formuli za starost	nost na insulin, ki je tudi po-	za šport. V akutnem stresu.
Stresne reakdje vodijo tudi v (220 minus leta). 70-odstot-	sledica stresa. Omenjam tudi	kot je na primer skakanje z
ob SreČaniu P*^^ ^ pitje m utrip za denimo 50 let sta-	emodonalne in stresne jedce,	elastiko z mostu, canyo-
' alkohola, jemanje pomit je- ro osebo je potemtakem	ko ljudje kompenzirajo svoje	ning, se razen adrenalina v
DOVedal da p® odsvetujete okrog i20/minuto. Taka ak-	čustvene in druge stiske s	možganih sprostijo tudi en-
L ' pitje kave? «"iim«-»®» iiar»/1rïo	l^rar>r> Piň foK	Hnrfini ]ň «n rtiviirip cnrwi
slabo zgleda in
II
tivnost ima ugodne učinke hrano. Pri teh ljudeh čustvo, dornni, ki so opojne snovi.
Kava je najbolj razširjeno na um in telo, na vse dejav- in ne lakota, sprožijo željo za podobne morfiju. Adrenalin
družbeno sprejeto poživilo, nike tveganja za aterosklero- hrano. Hrana jih pomirja, povzroči pospešitev krvnih
obtočil, zvišanje tlaka, zvišanje glukoze v krvi, spremlja
ga tudi izločanje kortizola.
da 2a želi	številka ena. Izbolj- 20, znižanje maščob v krvi, sprošča jezo, strah, nelagod
&	šuje razpoloženje, pozor-	manjšo nagnjenost k strjeva- nost in tudi osamljenost."
HTPCtI pHííti "	^P^"^' prežene obču- nju krvi, na pozitivno narav-
i & *	tpk 1 itn Îipnncti - nrpí»pn^ laiř.. tian^^ plan antiHPnr^civnn
tek utrujenosti, prežene laž- nanost, elan, antidepresivno Nekateri ljudje uživajo v od tod izhaja občutek nabi-
delovanje. Pridobivanje tele- adrenalinskih dogodivšči- tosti z energijo, moči, dobre-sne kondicije mora biti po- nah. Zakaj je to tako priviač« ga počutja in odločnosti. Pri-nom (kola pijače, čokolada, stopno. Izogibati se je po- no in kdaj poslane nevamoP druži se jim še občutek en-
je depresije in ^vobol. Kofein v kavi in izdelki s kofei-
aktivnost lahko povzroči tudi akutni srčni infarkt ali
nenadno s rčno smrt. "
//
Knjigo dr. Rddova na Sta rca
Stres
in bolezni"
Idhko od ponedeljka naprej za 25 «vrov kupite
vndiinarooiiildsluEbi
nd6leiweis0vic6sii4 v Kranju atl nanxltepo telefonu 04/201-42>41,
podali vam jo bomo
po po^i în prišteli stroske poštnine.
Druga stran iste melodije
SEDMICA
Mabifta Smolnikar
Komaj siJc javnost wJcoíiko Menda pa tu4i nemogočim. da natančno preiskali in pro-
A je, vsaj v konkretnem pri- melodijo in tožil državo. Kar
odpočila od aretacij donedav- Kajpada so v vseh dosedanjih učili vse dokaze, pričanja, za- meru, Boštjan Penko s svojo se ho, po mojem mnenjih, zelo řiíít fe/bv paradnih konjev pod- policijsko /ožiistíK račkah vsi govore obdolžencev m ítytínsiro izjavo slabo ciljal, saj so tožil- verjetno tudi zgodilo. VpraSa-alpskega zidarskega lobija, že sumljivi in osumljeni do na- dokumentacijo: za vložitev ob- ci pri svojem delu samostojni nje je le, katera Številka, mer-
je policijsko iožilska naveza daljnjega nedolžni. Kóliko od i<>žniu ni trdnih dokazov.
in neodvisni in bi generalna jena v eurih, ho enakovredna
udarila znova. Tokrat je sto njih jih ho končaU> za rešetka-
Po (za zdaj Še neuradnih in- državna tožilka kršila pravila osebnim m poslovnim mu-
dvajset čistilcev domaČega i: ri - mi. bomo pa še videli. Izkušnje formacijah ) naj bi na predlog igre. Če bi se vmešavala v lov kam. ki so jih osumljeni v afe-
minalnega podzemlja (petino- so slabe.
generalne državne tožilke Bar- na dokaze. Ali drugače, Bošt- ri Orion v zadnjih dveh letih
semdeset kriminalistov in pet-
Vzemimo afero Orion, za bare Brczigar svet snel jan Penko bi moral, ko jc bil trt pol domnevno prestali. Bo-
intridcset polidstov) opravilo katero vtija prispodoba: trtáa rokavice in neuspešnega lovca za to še čas, priznati, da za- jim se, da bodo odvetniki do-
šti riinpetdeset preiskav. Udari' se je gara, rodila se je miš. No- izključil iz el itne tožilske sk u- devi ni kos i n jo hod isi preda • m nevn o nedolž nih pri sešteli so v Mariboru, v Slovenj vembra 2005 je sodišče odprlo pine, Boštjan Penko je odvrže- ti drugemu tožilcu bodisi pro- vanju osebnih tegob in izgub-
Gradcu, v Ljubljani, v Kopru lov na osem fizičnih in dve ne rokavice pobral m jih vrgel siti za pomoč.
Ijenih poslovnih priložnosti
in v Novem mestu. Na varno pravni osebi, osumljenih gospo- nazaj, češ: "Lahko povem, da
Zdaj je. kar je. Jn veliko sre- prišli najmanj do istega zne-
naj bi spravili veí^o kcAičino do- darskega kriminala, težkega sem na zadevi Orion približno Čo bomo vsi skupaj (država z ska, katerega so pred leti pri-kumentov in eno osebo. ZaČas- najmanj pet milijard takrat- tri leta in pol delal sam. da me vsemi davkoplačevalci) imeli, javili upniki.
no pridržani naj bi bil Dam- nih tolariev. Generalna držav- nihče ni na nič opozarial, daje Če ne bo Še slabše. Slabše pa
Je že tako, da moramo s to
jan Zorko, direktor maribor'	no tožilka je lov dodelila skupi-	priSo do tega revizijskega pre-	bo, če bo Branko Lužar, prvi	grenko izkušnjo računati ved'
skega Mel tala. ki ima svoje	ni tožilcev za posebne zadeve,	^da šele po k onča n i zadevi,	mož Oriona, se p ravi podjet-	no, ko v deželici na sončni stra-
podjetniške lovke razpredene	znotraj te pa tožilcu Boš^anu	potem ko sem spršel odločitev,	ja, v katerem $0 se v času zla-	ni Alp govorimo o (usp^ih)
tudi zunaj matiČY\e domovine	Penk u. Izid veČl^ne lovne se-	Pri tej odločitvi pa tudi danes v	te dobe uk va ríali s posojanjem	akcijah k ri minalistično tož il •
in se ukvafja z vsem mogqčim. zone, v kateri so pristojni men- celoti vztrajam."
denarja, obrnil ploščo z isto ske naveze irv se jih veselimo.
k
à
I
GORENJSKI CLAS
petek, IO. februarja 2008
ekonomij
stefan.zargi @g-^cis.si
17
Krater
do večje konkurenčnosti?
v skupini Krater so prepričani, da bodo v strahotni konkurenci na evropskem tiskarskem trgu uspešni ie povezani. Povezovanje z Gorenjskim tiskom bi bilo dobro za vse strani.
š
rEFAN
Žargi
nju in v tem smislu vidimo na. Svoje tiskovine prodaja- log povezovanja zato zagoto-tudi velike interese in pred» mo vsem največjim založni- vo pomeni zagotavljanje na-
Kranj • Čeprav je Okrožno nosti v povezovanju 2 Go- kom od Skandinavije prek daljnjega obstoja Gorenjske-
sodišče v Kranju pretekli te- renjsldm tiskom.
Velike Britanije, Beneluksa ga tiska, njegove blagovne
den zavrnilo zahtevo nekda-
Zeio cenimo blagovno do Nemčije - skratka na naj- znamke in zagotavljanje ol>-
stoječih delovnih mest."
Zadnje dni je mogoče prebrati zelo različne ocene vredn ostí družbe Gorenjski tísk. Kako ste jo vi ovredno-tili>
"V nakup deleža smo šli po merilih trga oziroma regulatorja • borze. Upoštevali smo torej aktualno borzno ceno."
njega vodstva družbe Primož znamko Gorenjskega tiska, bolj razvitih trgih." Trubar po začasni odredbi,
ki bi zaradi nepravilnosti pri
sklicu skupščine družbe ustavila delo novega vodstva, ki želi izničiti prodajo delnic Gorenjskega tiska Papirser-visu in nekaterim družbam, se je vodstvo tiskarsko-papirniške Skupine Krater, ki ji
Papirservis pripada» odločilo
pojasniti svoje namene pri
tem nakupu. Predsednik upravnega odbora Mitja Ro lar je namreč v torek na Go-
renjsld tisk poslal odprto pismo, v katerem je predsednika družbe Gorenjski tisk Aleksandra Troho pozval "k posredovanju vprašanj in morebitnih bojazni za prihodnost druibe Gorenjski tisk. d. d.
S kupina Krater idi odgovoriti	^^^^
na morebitna vprašanja glede
prihodnjega razvoja družbe že vrsto let dobro poznamo Bodimo bolj konkretni. V za objavo prevzemne po
Odločitve Okrožnega sodiš«
ča v Kranju, ki je na eni
strani izdalo odredbo o pre* povedi razpolaganja z delnicami Gorenjskega tiska
in na drugi strani zavrglo
zahtevek za odredbo o ničnosti skupščine družbe Pri» mož Trubar, kažejo na to, da je verjetna tudi ničnost posla z delnicami Gorenjskega tiska. Kaj to pomeni
Gorenjski tisk. d d., sajjevzad' njegov ustroj in prav tako že Skupini Krater imate druž-ryem času v medijih prišlo do vrsto let v kooperacijskih in bo Delo Tiskarna, ki se
^ei zavajajočih sporočil".
skupnih komercialnih poslih
Mitjo Rotarja, predsedni- dobro sodelujemo. Ocenjuje-
ukvarja s ploskim liskom, predvsem tiskom knjig.
Qudbe, saj se rok za objavo - 2. marec, približuje?
"Odločb sodišča ne morem komentirati, se je pa iz-
ka upravnega odbora Skupi- mo, da bi kapitalsko povezo- enako kot Gorenjski tisk. kazalo kot izredno ekspedi
ne Krater, smo povabili k po- vanje to sodelovanje v dobro
vseh še okrepilo, Kar zadeva ocene gospo-
govoru
Kakšne prednosti si obetate y sodelovanju?
tivno. Podobno upamo, da bo kmalu sprostilo tudi odre-
"S ploskim tiskom se	dbo o prepovedi razpolaga-
Aleksander Troha, predsed-	da Trohe, ki prihaja iz EGP,	ukvarjata dve naši tiskarni:	nja z delnicami Gorenjskega
nik uprave Gorenjskega ti-	ki je predvsem kartonažno	mariborska, ki se je speciali-	tiska. Šele tedaj se bomolah-
ska, se je po presenetljivih	podjetje, sem prepričan oz.	zirala zatisk večjih formatov,	ko odločali o sami prevzem-
lastniških spremembah in	upam, da dela v dobro Go-	in Delo Tiskarria, kise ukvar-	ni ponudbi. Ce bo prepoved
objavi prevzemne namere	renjskega tiska. Dejstvo je,	ja s povprečnim evropskim	obveljala, prevzemne po-
prcdvsem pritožil nad bloka-	da kartonažna dejavnost, ki	založniškim knjižnim ti-	nudbe ne moremo objaviti.
do, ki jo pomeni ta objava, je sicer pomembna tudi v sa j je omejen le na tekoče po- Gorenjskem tisku, prinaša
skom, ki temelji na manjših
nakladah in raznovrstnosti
Kar zadeva ničnost posla, naj
poudarim, da ne vidimo za
slovanje. Hud zaplet s proda-	največjo dodano vrednost,	klientov. Gorenjski tisk se je	to nikakrŠn^a razloga."
jo delnic in pravicami do raz-	pa tudi trg ni tako zahteven	v preteklosti dokazal kot izvr-
polaganja in glasovanja, ki se	kot pri tisku, zato je zanjo sten tiskar, vendar se je bolj	Ste pred objavo prevzemne
že rešuje na sodi^, ulegne	tudi največje zanimanje. Mi kot na zahodnih trgih uvelja-	namere morda že pridobili
taksnobk^odomočno podalj-	smo bolj tiskarsko naravna- vil na vzhodnih. Ker imamo mnenje Urada za varstvo
šati, po nekaterih ocenah	ni in nas bolj zanima ta de- mi na zahodnih ti^ dobro	konkurence, saj gre navse-
celo za leto in več, kar bo	javnost, ki je tudi v Gorenj- komercialno pokritost, se za	zadnje za koncentracijo de-
ogrozilo nekatere nujne
spremembe za lo, da se ne-
skem tisku prevladujoča. Gorenjski tisk kaže kot nuj- javnosti?
Zato vidim v povezovanju na sinergija uveljavitev tudi
"Zagotovim vam lahko, da
gatívni trendi pri poslovanju same pozitivne učinke.
na zahodu, nam pa bodo do- delamo in bomo delali v
Gorenjskega tiska obrnejo navzgor. Kako iz le zagate?
Glede omejitve upravi za brodošla pota na vzhod.
skladu z zakonodajo. Soglas-
lekoče poslovanje, pa me-
Drugo, za uspešno posIo- ja omenjenega urada še ni-
"Najprej bi rad poudaril, nim, da ne sme biti ovira, saj vanje nujno je področje si- mamo. Če pa se bomo odlo-da je Skupina Krater, ki jo se- so prav tekod posli za uspeš- nergij pri nabavah repro ma- čili za prevzemno ponudbo,
stavlja 20 družb s področij ti- no poslovanje najpomemb- terialov • papirja, barv, pre- ga bomo vsekakor pridobili.
skarstva, papirno-predelovalne industrije, založništva in medijev, izrazito produktivno naravnana skupina. Smo relativno mlada druži-
ne jši."
Kakšna {e vaša ocena položaja na tiskarskem trgu?
vlečnih materialov, lepenke
ipd., kajti s tem bi lahko do-	Za prihodnji leden je napo-
bill konkurenčne j še možno-	vedana skupščina delničar-
sti nabav ter s tem boljše	jev Gorenjskega tijska, ki naj
Predvsem kaže poudari- končne efekte. Možnih si- bi sklepala o nakupu zemna, zbrali smo se v začetku ti, da je konkurenca v Evro- nergij je še cel kup, na pri- IjišČa Surovine neposredno
leta 2005, in se skušali orga- pi strahotna. Samo v krogu mer tehnološko-proizvodne, ob lokaciji Gorenjskega liska. Boste sodelovali, kako
gledate na ta predlog?
"Nisem seznanjen s po-
niziiati tako, da bomo kon-	Štiristo kilometrov okoli Mi- kot je priprava za tisk, s kate-
kurenČni v evropskem meri-	lana je kapacitet dovolj za	ro se ukvarja ena od naših
ii2 in da bomo s tem tudi	vse tiskovine, ki jih potre- specializiranih družb. Zave-
ohranili precejšen ugled slo-	buje Evropa. Lahko si pred- dali se moramo, da se bo drobnostmi, upam pa, da
venske grafične industrije, ki	stavljate, kako hud boj pote- konkurenca z razvojem na uprava ve, kaj dela. Ociočitve
ga je vedno imela. Uspešni	ka za posle, in naša skupina vzl^odu in povezovanji na sa- na to temo in predloga pri
smo pri komercialnem trže-	je Že vrsto let pri tem uspeš- hodu Še zaostrila. Naš pred- nas
m.
KRATKE NOVICE
KRAN)
Savatech dobila evropsko nagrado za varnost pri delu
Kot so sporočili Iz Save, d. d., je družba Savatech iz Kranja v torek na zaključni slovesnosti evropske akcije Naredite si breme lažje, ki jo je skupaj z Evropsko komisijo In Slovenijo kot predsedujočo EU pripravila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, je včeraj v Bllbau v Španiji kot prva slovenska družba prejela evropsko nagrado za dobro prakso na področju varnosti In zdravja pri delu. Evropska agencija za varnost
zdravje pri delu v sodelovanju z nacionalnimi mrežami
organizira nacionalna tekmovanja, katerih zmagovalce (največ dva Iz vsake države) prijavijo na evropsko tekmovanje, ki ga organizira agencija. Nacionalno priznanje sta prejeli podjetje Savatech, d. o. o.. In Splošna bolnišnica Murska Sobota, saj je komisija ocenila, da sta omenjeni organizaciji dali Izjemen in inovativen prispevek k celostnemu reševanju problematike kostno-mišičnih obolenj, vključno z njihovim preprečevanjem ter rehabilitacijo in ponovnim vključevanjem delavcev, ki trpijo zaradi teh obolenj, v delovni proces. S. 2.
&RNI<
Rekordno poslovanje Aerodroma Ljubljana
v torek so objavili nerevidirane podatke o poslovanju družbe Aerodrom Ljubljana v lanskem letu, ki so rekordni tako
po številu oskrbljenih potnikov In količini oskrbljenega tovora kot po poslovnih prihodkih In dobičku. Čez letališče je potovalo 1.524.028 potnikov, kar je za dobrih 14 odstotkov več cot leta 2006. na letališču je bilo opravljenih 44.517 premikov letal, kar je za slabih 14 odstotkov več kot lani, najbolj
se je povečal tovorni promet: za 42 odstotkov glede na leto
2006. Vsi ključni kazalniki uspešnosti poslovanja družbe
presegajo tako tiste iz leta 2006 kot tudi načrtovane vrednosti. Leta 2007 je bilo realizirano za 37,2 milijona evrov poslovnih prihodkov, prihodki feta 2006 so bili preseženi za 30
odstotkov, kar je dobrih 6 odstotkov več od načrta. Čisti dobiček družbe je dosegel vrednost 16,7 milijona evrov, kar je glede na poslovni načrt za 74 odstotkov več. Š. Ž.
hit
universe of
Imate status itudenta? Ste komunikativni in vas veseli delo z ijudmt? Potrebujete dodaten zaslužek? Potem vas družba Hit vabi. da obi Sčete tečaj z«^ kru pjej a, za Ig res kartami (blackjack,
HDP in poker), ki bo potekal v igralniško-zabavlščnem centru
Korona, Pogoj je V, stopnja izobrazbe katerakoli smeri.
Pisne prijave z življenjepisom pošljite do 7. marca 20Û8 na naslov:
Hit d. d., Nova Gorica Razvoj kadrov
Delpinova 7 a
5000 Nova Gorica
in povabili vas bomo na uvodni informativni pogovor.
Í/gÍ9d9n
upokojencev \ Kranj
zaposli za dotočen čas z rr^ožnostjo podaljšanja pogodbe o zaposlitvi več:
• 08KRBOVALK/NEGOVALK NA DOMU
•terensko delo na obmodju Mftstne občine Kranj, občine Naklo In občine Šenčur.
POGOJI, ki jih pričakujemo od kandidatov/kandidat k:
izobrazba: III. ali fv, stopnje (NPK soctalna oskrtx?vaJka, bolničarka - negovalka ; bolničarka), izpit kategorije B.
afiniteta do dela s starostniki in osebami z različnimi
telesnimi ovirami.
Pn*)ave sprejemamo do vključno 7. marca 2008 na naslov; Dom upokojencev Kranj, Cesta 1. maia 59, Kranj.
Dodatrra informacije so vam na voljo vsak dan od 9. do 14. ure.
tel. 2&0 lô-ga. Gala.



à
4

n
i8
kmetijstvo
cveto.z aplo tnik @ g-gias.s i
GORENJSKI GLAS petek, 20. februarja 2008
Žalna seja v spomin
na Janeza Eržena
cvfto Zaplotnik
Kranj • Upravni odbor Kmetijsko gozdarske zádruge Sloga Kranj se je v sredo sestal na žalni seji v spomin na
dolgoletnega predsednika
zadruge, kmeta Janeza Erie-na iz Žabiiice, ki je v soboto
nepričakovano umrl. Kot je
na seji poudaril direlctor zadruge Marijan Roblek» so ga spoštovali kmetje po vsej Sloveniji pa tudi zaposleni v zadrugi. Vedno je zagovarjal kmeta 1er poudarjal pomen Janez Eržen doma pridelane hrane. Rodil se je ob koncu druge 1902 do sínrtí je bil predsed-
svetovne vojne v §teviJni družini v Žirovskem Vrhu Sv.
nik zadruge Sloga, ki je v tem času iz skromne zadru-
Urbana, odkoder se je kot 21- ge prerasla v eno najmočnej-
letni fant preselil na kmetijo ših zadrug v Sloveniji. Ob
v 2abnid. Ob delu m kmeti- ustanovitvi Kmetijsko goz-ji, ki jo je preuredil in poso- -darske zbornice Slovenije
dobil, ie vedno našel das tudi pred osmimi leti se ie aktiv-za deio v kmetijskih in za- novključil v njeno delovanje,
dnižnih organih. BD je dan bil je član upravnega odbora in predsednik zadružnega in sveta zbornice pa tudi
sveta zadruge Sloga, deloval	predsednik sveta Kmetijsko je v organih Zadružne zveze gozdarskega zavoda Kranj, Slovenje in bil delegat Za- Cenil je delo gasilcev, bil cer-družne zveze Siovenije v Be- kveni ključar in se vključeval
ogradu. Od preobrazbe kme- tudi v reševanje problemov
tijskega zadružništva leta	krajevne skupnosti.
KRAN;
O letošnjih ukrepih kmetijske politike
Prihodnji teden se bo začela letošnja subvendjska kampanja za vlaganje zahtevkov za kmetijska plačila. Kmetijska svetovalna služba že nekaj Časa seznanja kmete z letošnjimi novostmi in 2 načinom vlaganja zahtevkov. Več predavanj o
tem bo še tudi prihodnji teden. V ponedeljek ob 9. uri bo predavanje v kulturnem domu v Poljanah, ob lo. uri domu krajanov v Šenčurju, ob 15. uri v osnovni šoli v Gorenji vasi in ob 1^.30 v gasilskem domu v Spodnji Besnici^ v torek ob uri v zadružnem domu na Bukovici, ob ^o. uri in ob 13.50 v zadružnih prostorih v Cerkljah, ob 15. uri v kulturnem domu v Železnikih in ob 17. uri v zadružnem domu na Lancovem, v sredo ob 9. uri v domu krajanov na Brezjah ter ob 9. uri in ob 15. url v gasilskem domu na Trati pri Škofji Loki. C. Z.
-U
K

Hvali AUN
zfidU prihodnost
Slovenski avto leta 200Ô.
Predčasnik
Novi Audi A4
AVTOHJSA VRTAČ d.0.0
Orlovska cesia 4, 4000 Kranj
telefon 04 270 02 11. tel^feks. Od 270 02 22
www.atftohisavrtďc.si
S» .i' I»	. .fyj i i 6 ^
D .'.T s .H '.o . •• '

očitke
zamudi
Na kmetijskem ministrstvu zavračajo očitke, da zamujajo z izplačili za lanske ukrepe kmetijske politike. Prihodnji teden se bo začela že letošnja subvencijska kampanja.
Cvrro Zaplotnik	ORS^BIMMI^^^* I	IZ	1 tev zahtevka za prenos po-
daljšali do 51. marca. V okviru priprav na subvencijsko kampanjo, ki se bo začela 5.
marca, tiskajo zbirne vloge in navodila, preskušajo delovanje računalniške aplikacije
in usposabljajo kmetijske
svetovalce. Trije javni razpisi za ukrepe iz programa razvoja podeželja so že zaprti,
agencija bo prve odločbe izdala po 17. marcu, odprtih je šest razpisov, raed njimi tudi
za zgodnje upokojevanje
kmetov, za katerega pa je na
razpolago več kot osem miii-
Vsa izplačila do 30 junija ^^^ odločb o izplačilu izrav- uredlx> in zvišala za izplačEo jonov evrov denarja.
nalnih plačil za območja z potrebni znesek za štiri mili-
Na kmetijskem ministr- omejenimi možnostmi za jone evrov. Uredbo mora Neugodno za živinorejo
Ljubljana - Državna sekretar^ ka ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
Branka Tome in generalni direlctor direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik sta v sredo na novinarski konferenci javnosti predstavila stanje v kmetijstvu v lanskem letu, delo viade in ministrstva na področju kmetijstva, izdajanje odločb o kmetijskih plačilih in priprave na začetek
subvencijske kampanje.
Branka Tome
Branko Ravnik
stvu zavračajo očitke, da za- kmetovanje, ostale odločbe spremeniti zato. ker |e agen-muiajo 2 izplačili za lanske za ta ukrep pa bo izdala po cija za ta ukrep prejela več
Dohodkovni položaj kme-
ukrepe kmetijske politike, tem, ko bo vlada spremenila zahtevkov, kot je pričakovala, tijstva se po prvih ocenah
Po uredbi Sveta Evropske
Odločbe o podporah za drob- lani kliub občutnemu zviša
unije morajo države, članice Slovensko kmetijstvo je ^^^ predvidoma začela nju stroškov kmetijske pride-
EU, izplačati neposredna
plačila med 1, decembrom i
vse boli odvisno od global
izdajati v prvili dneh marca, lave in prireje ni poslabšal,
za neposredna plačila ob občuten padec cen kmetij-
50- junijem priliodnjega leta	vplivov, ugotavljajo na jç^^cu marca, za kmetijsko skih pridelkov je nadomesti-
ter plačila za kmetijsko okolj- kmetijskem ministrstvu, okol j s ke ukrepe v sredini ia rast proračunskih podpor.
ske ukrepe in območja z Nihanj, ki jih povzročajo aprila in za govedo junija, omejenimi možnostmi za tovrstni vplivi, v prihodnje
Število kmedj se je še rahlo
zmanjšalo, stalež živine je bil
kmetova nje v dveh le tih od „e bo možno tako učinko- Pet raz p isov Š e od prt i h doka j sta biien. obs eg bne ti j-
nastanka obveznosti, slovenska vlada pa se je v korist
vito kot doslej uravnavati s
ske pridelave pa je bil večji Čeprav 1.800 vlagateljev še kotleto prei. Ekonomske raz-
kmetov odločila, da bo vse proračunskimi podpora-	prejelo odločbe o mere so bile dokaj ugodne za
"subvencije" izplačala do 30. zato je zelo pomemb« dodelitvi plačilnih pravic, to rastlinsko pridelavo in ne-
junija. Agendja za kmetijske no, da se kmetijstvo ne bo vplivalo na število in iz- ugodne za živinorejo, še v
trge in razvoj
)e
slej za lani izdala okoli 35 ti-
ustrezno otmnizira.
plačilo pravic niti na prenos posebno težkem položaju so pravic, saj bodo rok za vloži- bili rejd prašičev,
inton Senk še naprej predsednik
Covedorejsko društvo Kranj-Tržič bo še naprej vodil Anton Šenk iz Hotemaž.
Cveto Zaplotnik
žena iz 2abnice. Predsed- Konc iz Letenc, Zdravko sli pasmi ter s predstavitvijo
nik društva bo Še naprej Hafner iz Žabnice, Ivan bikov obeh pasem za ose-
menjevanje
em
Naklo - Člani Govedorejske-	Anion šenk iz Hotemaž,	Šenk iz Nove vasi in Bošt«
ga društva Kranj-Tržič so se	podpredsednik je Franci	jan Urbane iz Gorič. Letoš-	letu. Aprila načrtujejo stro-
v torek v Naklem zbrali na	Fon s Spodnjega Brnika,	nji program dela so strnili v	kovno ekskurzijo na Štajer-
rednein letnem občnem	strokovna tajnica društva pa	sedem točk. Marca bo v bio-	sko, jeseni pa regijsko raz-
zboru. Obravnavali so poro-	kmetijska svetovalka Marija	tehniškem centru v Strahi-	stavo govedi črno-bcle in ličila o lanskem delu in letoš-	Grohar. Poleg teh bodo v	nju izobraževalni dan za	saste pasme in strokovno
nji program dejavnosti, iz-	upravnem odboru še Janez	govedorejce s predavanji o	predavanje. Vključili se
volili nove organe društva	Škrjanc ml. iz Seničnega,	problematiki bolezni BVD	bodo tudi v pripravo kandi-
in z enominutnim molkom	Klemen Robiek iz Povelj,	(bovina virusna diareja) v	datnili list za volitve v orga-
počastili spomin na umrle-	fanez lerala iz Mav6č, Šte-	Sloveniji in genetskem na-	ne Kmetijsko gozdarske
ga člana društva Janeza Er-	fan Kem iz Velesovega, Jani	predku pri Črno-beli in lisa-	zbornice Slovenije.
Na delo v vsakem času
prodaje majhnih količin končnemu potrošniku celotno območje Slovenije opredeljuje kot lokalni trg. Na področju dopolnilnih dejavnosti naj bi poenostavili način ugotavljanja dohodka, črtali pa naj bi zahteve glede izob-
razvoj podeželja. S predlaga- predpisi, bodo kmetijska razbe in števila let delovnih ....................................... nimi rešitvami, kot so vroči- opravila lahko opravljali v izkušenj. Zakon uvaja moj-
Kranj - Vlada je na nedavni tev sklepov in odločb 2 na- vsakem času, če je to nujno stisko kmetijo, to naj bi bih seji sprejela predlog novega vadno pošiljko, telefonsko zaradi narave dela, vremen- sodobno tehnološko urejena
zakona o kme tij stvu. ki u va j a pozivanje in izdajanje sku- skill razmer, višje sile ali iz- kmetija, na kateri ima vsaj
Predlog novega zakona o kmetijstvu določa, da bodo kmetje lahko opravljali kmetijska opravila v vsakem času.
Cveto Zaplotnik
številne novosti in izboljšave-	pinskih odločb, naj bi zmanj- rednih okoliščin. Novost je	en družinski član mojstrski
Zakon naj bi pospešil upra-	šali stroške in skrajšali čas ureditev neposredne prodaje	izpit in ki izpolnjuje tudi vse
vne postopke, ki potekajo na	nekaterih postopkov. Kmet- s kmetijskega gospodarstva,	druge pogoje za izvajanje
agenciji za kmetijske trge in	ie, ki kmetiijejo v skladu s	pri tem pa zakon v primeru	praktičnega usposabljanja.
¥
ě
i

i
4

•r
GORENJSKI CIAS petek, 20. februarja 2008
PISMA
/
OGLASI
info^g-^as.si
19
VMoSniâh IC^tAS je bSo usta novljeno ligoS. To	časa permanentnemu celostm-	ipd. Najveća pridobitev pa bo	0htÍOdD3dkÍ
¥ I lU^ J	začeUk kulturnega društva.	mu poznavanju blagfi kot do-	brez dvoma prodajalec speda-	• '
tripomcinbnc	ki se je uk^oalo p reUžno z	sl^'oziroma poznavanju no-	list, ki bo bla^ (artikle) res do-	kam z njimi
obletnice
uprizarjanjem iger, orffiniza- viíi izàdkav in storitev, ki jih dobra, tekoče in vsestransko djo raznih proslav in dnmm. nenehno prinoSa gřoiwiní teh* poznal in ga tako tudi uspáno
Vsak danje veňc zûsfcrWje
direktno prodajati mleka potrošnikom. Prodajalne mleka so bile tiste, ki so prodajale mleko največkrat v kangli-cah. kasneje pa tudi v povrat-
V tem okinru je delovala tudi	nohški razvoj, ter pridobiva-	prodajal. Brez temeljitega po-	^^ ^^ ^ odpadki. Vedno	stekleni embalaži. Odpad
V začetku leta društva oW- U^mburaSka skupina in cer-	nju specifičnih, o^ih Pgpvskih	znavanja blaga namreč ni	/^o jih ustUrja, pa '...........'
čajno pola^jo na mizo rezui- P^^ ^^	P"	^a^i^^nega trgovskega pokli-	odpadke povečuje-
tau, kako so búi uspešni in ak- ^ ^^ ^	minimizirati obseg	ca! Naj bo zgoraj povedano	strokovnjaki.	. . , . ,
tivni v minulem Utu. Kujejo izobraženi in po na-	splošno-izobraievalnih znanj.	spodbuda za dokončno sprejet-	^^ ^ ^	mceje prala pn mrzlem stu-
nove načru in naloge, ki jih ^	Posodabljanje vzgojno-izo-	je novega zakona o trgovini m	potrošnike in si tako ..................
kov za smetnjake skorajda n\
bilo.
Poznamo tudi pesem: "Ple-
dencu'' Oblikovalci so si iz-
čakajo v tekočem leiu. Tudi v	^^
Motnjah je kulturno društvo	uprizarjanje iger. je ta-
braževaJnih programov je ekonomska konkurenčna zakoni-
ustrezno rešitev problema tr-	mislili za dojenčke vložke, ki
govske izobrazbe.
Marko Turuk,
šolski svetnik, Kranj
kov. ne da bi se zamislili, Jj^ P^
JO v smetnjake w na skrb žw-
komu povzročajo neprijetnosti, Odpadkov nihče ne mara, ne v Kovorju, ne na Mežakli in ne v TenetiŠah.
panov, ki ne vedo, kam z odpadki. Proizvajalci tekstilnih izdelkov iz finih tkanin po-
Velike skrbi imajo seveda žu- ff-'«-'® odvečni izpodrinili so
opravilo to delo. Občni zbor so	^uprni: Iva» Trpm od- tost m je spr^eto z družbenim
pred kratkim imdi tudi Člani ^top^ prazen prostor na žup- konsenzom. Ostaja pa še ved-
turistična društva, ki deluje	''	'''	-
šele eno Itto vendar se že lah- »strežno uredili oder m prostor kako najti v struktun vzgojno-
kc pohvalno, da so opravili kar za^edak^. Ta prostor je âi^U izobražemhfga programa
nekaj koristnih akcij ki prispe- ^ kulturne dgavnosti vse do kompromisni "modus viven-	U SpOllIcIlIKU
vajo k prepoznavnosti kraja. ^^^ '^J'»«- Po^MP'' ài" med strokomimi in splo-	......... _ ^.....
Še posebej so bili prizadevni » ^tupoj 2 obnovo požgane šnc-izobraževalnimi vsebina-	vse dobronamerne Slovence in dobil Se odpadek z rekla- ^"'•■aJC., oznoiujejo narn. da
gradili tudi kulturni mi. ki ne bi vei razvojno	jg razmeiila ncvica. da boUče mo v obliki škatlice. Kupiš
................................noin rr^obilni tekfon. dobiš še ^^le '.od^ If j so na veje gr-
odpadek. Škatlo, kije nekaj- '"""•i"
pam
Pa pogigmo, kup^ cigarete
jih plastiki. Odvržene plastične vrečke so dobile novo
pri razširitvi in obogatitvi krajevnega muz^a, v katerem bo moč videti stara kmečka orodja in pripomočke.
vasi z
dom, kije bil za igre i» prire- zavirajoč in nesprejemljiv
ditve pripravlje n Že leta 1951. Prva igra v novi dvorani je bUa
dejavnik tako za snovalce strokovnih vsebin kot tudi za
zadeve iz naše polpretekle zgodovine niso obležale v stran-
karskih arhivih kot gradivo za krat večja od predmeta, zra- P^^^f-
Sicer pa letos mineva 220	novembra 1951 in sicer državo, ki preko šolske zako- ^.odoie medsebojne očitke in ven pa še stično vrečko z re-
let, odkar so v Mošnjah začeli P^^žgarjeva naša kH.
nodaje določa splošnc-izobra-
poučevati ukaželjno mladino.
Letošnje prestopno leto bo tC' ževalne vsebine m stopnje iz-
Takrat je v župnišču stanoval ^
izredno učen in spoštovan oban^ano, za kar bodo poskr^
Ministrstvo za iolstvo in
Ni najbolj modra rešitev
klamo. h jo nesei iz trgovine.	^^ P^^' ^^^^^^
stopiš v lekarno, dobiš v ška- Po^^c^'^^^' '"orala bi bUt časov revolucije, državljanske tlici tabletko pa še plastično «swí^íha proti nepotrebnim
netivo za lUidaijevanje sporov med Slovena zaradi žalostnih
vojne in hudih povojnih časov. vrečko lekarne.
dražitvam, v vengi proizva-
mož Franc Reš. kije bil pri ta- ^	^	Republike Slovenije je Zapisi o tem, da so politične Posebej kričeč je primer v	P^Ir'
kratnem župniku za cerkovni-
podprto predvidevano der^- ^^nke skorajda dosegle so- živilski industriji. Kupiš li- ^^^^ bitijiksno uzakonje-
ka in organista. Na lastno pobudo in spodbudo g, župnika Urbana Poličajja je v prostorih kaplanije začel poučevati mladino iz in okolice. Seveda je bilo zaniTnanje za izobraževanje in vzgojo vedno
rana, izločeni in sankcionirani bi morali biti "kartelni"
Šolanje trgovskih
cirii Zupan ladjo trgovskih poklicev. Trgo-	^ ^„^ine i. i. vojnih mono in pomarančo, dobiš še	"'''^^'fana m sankccom-
vinska zbornica je ministrstvo	^^^^ov in še posebej giede na- plastično vrečko, kupiš mleko,
seznanila s svojim, strokovni-	p^^^ „^ pomnikih žrt- dobiš embalažo, ki jo boš od-
m. predlog glede standarda	rew/udonamigo	vrgeí v smetnjak na skrb žu-	í^« državnem zbo-
izobrazbe. ki bi veljal za na-	„^«„y^, ja se panu. Kupiš najnovejši jo- >	povzdignil glas
slednjih pet let. in 0ede potre-	ytwri uredile, kot se spod- gurt, pa dobiš še lonček, seve- "
I
■:» <
r
Kev
be po uvedbi specializiranih ^ „ dvilizimn narod.
večje zato se muje por^ila jg kOfenltO misel za gradnjo Šole v MoŠ-	^ ^
nj'ah. Leto ij88 je bilo torej $01*611111113
leto, ki seje za čom cesarja ]o-ž^a ii. • reformatorja, na izobraževalnem podrodu v kraju teklega leta je b'd v pariamen še kako obrestovalo.
programov za prodajalce, trgovske poslovodje in komerci'
da za smetnjak, kupiš copate,
Izjemna je tudi ideja o po- čevlje, dob^ karton in vrečko stavitvi spomenika neznane- in tako dalje. Edino, če kupiš
stranke. In opozoril na velike marže. Podprimo ga! Svetla točka je v knietij-
alne tehnike, O prenovi pro- ^nu junaku v Ljubljani v spo- avto, je ta brez embalaže.	organizirano so začeli
gramov je razpravljala tudi	^	fc,- ^.y^Hi za Oblikovalci se vrinejo med ustanavljati ekološke kmetije
V zadnjih dveh mesecih pre- skupnost srednjih trgovskih à^f^ovino.
šol. ki so množično alocirane
potrošnika in proizvajalca in	dovolili prodajati kup-
Po izkušnjah sodeč pa bi se tržijo in dvigajo cene.
cem kar neposredno celo na
tamo proceduro dan predlog P^ Sloveniji. Trgovske šole	ideji razvila neskončna Poglejmo si še eklatanten ^^^^^^^ površinah, kjer jm
Želja po šolski zgradbi je novega zakona o trgoinni, ki ^^^	^^jo eksisUnco	fc^fe^ j^j ^^o bo primer prometa z mlekom. PO^^^JO celo stojnice.
bila uresničena že leta i8j(). pa ni bil sprget. Nanj je Dr- ^ da se bodo čim hitr^e pi^^ ^o stal in kaj bo Pndelóvald mleka so or^ni "" ' " " '
Gospod župnik Poličar je pri žavni svet iz^saval odiožUni pnlogorfi/c programskim m ^^^ ^
takratnem Šh^ Alojziju Wol-ju izposloval dovoljenje za
veto, tako da je v ponovni obravnavi v Državnem zboru dobU
organizacijskim spremem-bam, kijih bo prine$£o deregu-
To, kar je bilo nekoč zavr-
jj • v 1 ° i ženo, je lahko koristno.
znano oddajah mleko v mle-
gradnjo na župnijskem vrtu.	le 39 od potrebnih 46 ^asov	^J^ izobraževanja trgovskih	^ ^^^ ^ ^^^^ ^
Pri gradnji so aktivno poma-	podpore. Predlog novega zako-	poklicev v naslednjih dveh le-	^^ik revolucije pred Dtiav-
gali vaščani z ddom aii denar-	na vsebinsko ni problematičen.	nim zborom RS. Spomenik Je
Jem. V tistem času sta na Du-	Zataknilo se Je le pri določbi o	^^^ P"'	imenitno delo akademskega
naju službovala na visokih	minimalni stopnji potrebne iz-	Mnjih specializiranih trgov-	kiparja D. Tršarja inje sporo-
položajih roja ka brata jož(f i n	o brazbe za opravljanje trgo-	^^^^ ^^ J^ danes težko pred-	^ ^řvol ucija drevo iz
Anton Spendou. Jož^Je bil 1.	vinske d^aimosti, ki jo doseda-	sMvljati. Pred približno štiri-	ljudi, ki raste v višino in širino,
17SS prořt dunajskega metro-	nji veljavni zakon o trgovini iz	desetimi leti seje v takratnih	nJem je po kaskadah tekla
politanskega kapitla^ Anton	leta 199J predpisuje, novi za'	šolskih centrih za blagovni	i^ct simbol večnega toka
pa leta j 783 rektor dunajske	kon pa jo opi^Ča oziroma je ne	promet izvajala t. i. specializa-	in gorel Je večni ogenj IcoJ sim-
univerze. Za gradnjo šole v	navaja. Način oblikovanja	nja po blagoznanskih skupi-	hol upanja.
Pri vsem tem pa spomenik karY\e, kajti sami zaradi sa-ž& siq/ï in to na najbolj primer^ nitame zapovedi niso smeli
Stan e B obek
Mošnjah sta prispevala tri ti- slrokovni/i vsebin izobrazbe nah: za tekstilno stroko, teh-
Prav tak in takšen spomenik
soČ goldinatjev.
tako še naprg ostaja v domeni nično st roko, ž ivilsko st roko, Je nadvse primeren za sporoči-
Natančno po no letih pa so strokovnih orgonou Trgovinske za stroko železnine m gradue- lo, da so neznani vojaki in vsi
v Mošnjah že ustanovili "pros- zbornice Slovenije oziroma řr-tovoljno ognjegasno društvo". govcev uporabnikov, splošne
Toje bilo Í4. avgusta Za
prvega načelnika društva je bil
vsebine izobrazbe pa že tako
ali tako določa šolska zakono-
imenovan kamnosek Franjo daja. S te^ vidika je bil veto novo sistrmsib preureditei^ vz-
Kocijančič iz MoŠ pri Brezjah, brezpredmeten.
n\h ma tenahv.	drugi, ki so umrii za slovensko
Bodoči specialistični poklici, domovino, zasadili drevo z ki jih terja sodobni razvoj, omenjenim sporočilom, le pre-bodo zahtevali v šolski sferi imenovati bi ga biio treba in
mu dodati napis: ' ' Vsem, k i so
umrli za slovensko domovino"
gojno-izobraževalnih progra-
Kmalu za tem so zgradili
Trgovinska zbornica Slove- mov na podlag na novo spre- in že dodatno temeljno vred-
dom, prav tako na župnijski nije oziroma trgovski podjetni- jetih izvedbenih normativov m noto s Prešerrtovo mis/i/o: "Ne
zemlji s privditvijo takratnega ki že po tradiciji tvorno sodeiu- standardov, kar zna èW za pe- vrag le sosed bo m^ak!"
župnika. Aprila 1S99 so raz- jejo pri urejanju in ažuriranju
vili prvi gasilski prapor, ki gaje trgovskih poklicnih projilov.
dagoško znanost dokajšnji me-todološki izziv. Zlasti delikát-
S takšnim posegpm bi lahko hitro in učinkovito uresničili
blagoslovil župnik z Dovjega	pri klasijikacijah, nomenkla-	no bo preoblikovati strukturo	idejo o postavitvi spomenika
g. Jakob Aljaž. Za )o-letnico	turah in verijikacijah na novo	predmetnika in učnih vsebin v	na naňn, ki nebi nič stal in bi
društva so nabavili nouo mo-	nastalih poklicev, ki jih poso-	posameznih učnih načrtih v	omogočil, da se izrazi spošto-
tomo brizgalno Rosenbauer,	dabljajo s tekočimi market-	prid strokovno-teoretičnim	vanje vsem mrtvim od Valjhu-
ki so jo uspešno in z navduše- inŠko'tehnoloSkimi dosežki,	predmetom ter praktičnemu	na in Kajtimara in vsem dru-
njem vseh navzoáh preizkusi' Danes trgovinska zbornica	usposabljanju. Prevetriti bo	gim vse do padlih v slovenski
li 27. maja j928. Društvo ho večkrat izraža konstruktivno	treba poklicne projile komerci-	vojni 1.1991.
jo'letnico predvidoma praZ' kritiko obstoječega sistema tr- alnega tehnika (ki se Je leta
Lepo bi bilo tudi to, da bi iz
novalo junija letos.
govskih šol, zlasti njegovega 2962 izdvojil od splošnega tipa spomenika žalostnemu Času
Mislim, da ne smemo mimo aplikativnega dela, ki ne daje ekoru)mskega tehnika) in eko-še ene obletnice, ki je prav tako pričakovanih rezultatov. V šol- nomskega tehnika za komerci- ga
revolitcije nastalo nekaj lepe-
I
pomembna. Letos mineva loc lei od ustanovitve "katoliško
skih oziroma vzgojno-izobraževalnih programih se
alno področje, poklu:ni projil
in šolski program za skoraj ne-
Daniei Malen Je k,
MMlvode
izobraževalnega društva ", ki mora odmeriti več prostora in znanega skladiščn^a tehnika
Prešernovo gledališče Kranj razpisuje prosto cfefovno mesto
TONSKI MOJSTER (m/ž)
za določen čas enega leta. Razpisni pogoji:
-V. stop nja strokovne izobrazbe, srednjesolsKa izobrazba
'tehnične smeri,
-	2 leti delovnih Izkušenj,
•	eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih,
-	enoletno uspesno usposabljanje za delo ton^ga tehnika v gledališču, radijski ali televizijski ustanovi,
•	poznavanje kompleksnega delovanj akustičnih in
videonaprav,
-	sposobnost upravljanja z avdio in video reprodukcijskimi napravami.
Kandidati naj prošnje pošljejo priporočeno po pošti najkasneje do 8. marca 2008 na naslov: PG Kranj, Glavni trg 6, 4000 Kranj.
LOKALNA NOVICA JE KRALJICA
UUJco
20
HALO - HALO
/
KAŽIPOT
in/d^g-dai. s i
GORENJSKI GLAS petek, 20- februarja 2008
Kranj
Pročelje odslej bolj barvito
Prizidek na osnovni $oli Franceta PreSerna je ta teden dobil novo podobo. Pročelje po novem krasijo barvne p(ošče, s
čimer so dosegli kompromis 2 arhitektom In se tako Izognili tožbi. Zapletlo se je, ker izvajalec za nekatere rešitve nI dobil arhitektovega soglasja, tako glede barve stekel, saj je Izvajalec uporabil sivo steklo namesto svetlega, kot same
izvedbe nekaterih del» je pojasnil ravnatelj Aleš Žitnik. "Ker
je to pročelje na sprednjem delu stavbe in zato torej precej
vpsdljlvo, je arhitekt zahteval, da se to uredi." Delati so začeli v začetku januarja, končali pa ta teden. "Omenjena dela
so bila vredna 20 tisoč evrov, kar pa je vedno manj^ kot
bi znašali stroški pravdanja," je končal Žitnik. M. R.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS
te efon:04 201 42 00
»Jiiirf.io a rtjirt	M t'^fJWo £M/201 -	04/M1-4M J i'\ KWM fa Sitmf'W («d i
METEOR, CERKLie, D. O. O., STARA CESTA i, 4207 CERKLjE,
T£L: 04/25 28 300
Nal(upovalni izleCvLenti 15, 3.2008
Obvestila o dogodkih 0a)avljam0 v rubriki giasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
PRIREDITVE
Križev pot še 2. in 9. marca
Stiška vas - Ob postnih nedeljah, 2. in 9. marca, bo ob 1S-
uri v podružnični cerkvici sv. Križa v Stižki vasi sveta maša, zaustavili pa se bodo tudi ob molitvi križevega pota.
V knjižnicah za otroke
Gorenja vas • Ura pravljic v knjižnici v Gorenji vasi s pravljico Pomlad se prebuja se bo začela v ponedeljek» 3. marca,
ob 17. uri.
KRČNE 2ILE, ODPRTE RANE?
anu Zivs^c^MiNs. ot . ifTtfs*« 67.6ccc p^o^m
05/640 02 33
Poljane • Ura pravljic se bo v knjižnici s pravljico Pomlad se prebuja začeia v torek, 4. marca, ob 17. uri.
Škofja Loka • Pravljica Kdo se boji bolj od zajca se bo v škofjeloški knjižnici začela v torek, 4. marca, ob 17.30.
IZLETI
R o vte- Pet ko vec-Ces te
Kranj • Pohodr^ikl kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 13. marca, na pohod na relaciji Rovte-Petkovec-Ceste. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine, hoje bo za
dobre 3 ure. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni
do ponedeljka, 10. marca.
Letovanja v letu 2008
Kranj • Komisija za izlete in turizem pri Društvu upokojencev Kranj obvešča, da tudi letos za svoje Člane razpisujejo letovanja v Izoli, na Rabcu in na Hvaru. O točnih datumih in cenah se pozanimajte na društvu, sicer pa je prijava za îzolo in Rabac možna do konca aprila, za Hvar pa do konca [unija.
Do Valvasorjev^a doma
Žirovnica • Društvo upokojencev Žirovnica vabi v petek, 7. marca, na pohod do Valvasorjevega doma, kjer bo sledilo
praznovanje S. marca, dneva žena. Štart pohoda bo ob 9. uri, prijave do 6. marca sprejemajo po tel.: 031/547 346.
V Potoče
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor bo vsak prvi torek
v mesecu spet organiziralo pohode, ki jih bo vodila Anica
Celar Corza. Prvi pohod bo v torek, 4. marca, v Potoče. Zbor bo ob 9. uri pred društverio pisarno.
Bled z okoišno
Sled - Triglavski narodni park organizira v soboto, 8. marca, brezplačno vodenje izleta 2 naslovom Bled z okoišno to
podobo raja z vodnikom in naravovarstvenim nadzornikom
Tomažem Bregantom Zborno mesto je pred Železniško postajo Bled Jezero ob 8. uri.
OBVESTILA
Krvodajalska akcija
jesenke • Rdeči križ Kranj obvešča, da je razpored odhodov avtobusov na Jesenice v splošno bolnišnico Jesenice na odvzem krvi naslednji: petek, 7. marca: 7.00 • KO RK Pod-
brezje, AP Podbrezje; 8.00 • KO RK Trstenik, AP Trstenik; 9.30- KO RK Podblica, AP Podbllca; petek, 14. marca: 6.30
- KO RK Oiševek-Hotemaže, AP Olševek, Hotemaže; 8.00 •
KO RK Kokra, AP Kokra; 9.30 - KO RK Struževo. pred KS Struževo; petek, 21. marca: 7.00 - KO RK Huje, pred KS
Huje; 8.30 • Ekonomska šola, glavna AP, št v, petek, 28.
marcar 7.00 • KO RK Visoko, AP Visoko; 8.00 - KO RK jezersko. AP Jezersko; 9.30 - Trgovska šola, glavna AP št. i;
petek, 4- aprila: 6.30 - KO RK Hrastje-Prebačevo, AP Hrast-je-Prebačevo; 8.00 • KO RK Primskovo, pred Domom krajanov Primskovo; petek, 11. aprila; 7.00 • KO RK Voglje, AP
Voglje.
čistilna akcija
Kranj • Planinsko društvo Iskra Kranj vabi svoje člane, da se jutri, v soboto, udeležijo čistilne akcije Očistimo Kranj 2008. Čistilno akcijo organizira Zveza tabornikov občine Kranj skupaj s Poslovno skupino Sava in Mestno občino Kranj. Zbor bo ob 9. uri na Glavnem trgu.
Občni zbor
Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi člane jutri, v soboto, 1. marca, na 55. občni zbor, ki bo v prostorih Doma
krajanov v Šenčurju ob 15. uri.
Žirovnica • Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na redni letni občni zbor društva, ki bo jutri, v soboto, 1. marca, ob 19. uri v dvorani na Březnici,
Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola
Cerklje • Krajevna organizacija Rdečega križa Cerkije vabi
jutri, v soboto, na meritve krvnega tlaka, sladkorja in holes-
terola v krvi. Meritve bodo od 7. do 11. ure v prostorih Občine Cerklje. Da bodo meritve hitreje potekale, se prijavite po tel.: 25 22 436.
Računalniški tečaji
Naklo • Društvo upokojencev Kranj, Univerza za îii. Življenjsko obdobje organizira računalniško opismenjevanje v prostorih Kulturnega doma v Naklem. Računalniški tečaji so začetni, nadaljevalni (oba se bosta začela 10. marca, digitalna fotografija in excel (oba se bosta začela 31. marca).
PREDAVANJA
Bitka za um sodobnega človeka
Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma vabi v dneh od 4. do >5. marca vsakokrat ob >9. uri v Dom krajanov Primskovo na predavanja pod skupnim naslovom Bitka za um sodobnega
človeka. Predaval bo Ivan Džidara, mag. sci. Teologije, in to
z naslednjimi temami po dnevih: v torek 4. marca: Moč usode • Sv. písmo in alternative; v Četrtek, 6. marca: Od kod zfo?; v petek, 7. marca: Ali obstaja življenje po življenju?; v
soboto, marca; Kaj o prihodnosti odkriva knjiga Razodet-
je?; v soboto, 8. marca, ob 9. uri: Trije smrtni grehi; v torek, 11. marca: Novi svetovni red in terorizem; v četrtek, 13. marca: Kdo bo vladal svetu?; v petek, 14. marca: Kdo je kriv, družina, ali drfava?; v soboto, 15. marca: Ali bo krščanstvo izumrlo?; v soboto, 8, marca, ob 9. uri: Zakaj toliko krščanskih cerkva, a le eno Sv. pismo?. Vstop je prost.
Proučevanje Sv. pisma
Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma vabi jutri, v soboto, ob
9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo: Ali se je potrebno in kako se spraviti z Bogom? Srečanje bo povezoval Horst Uebhauser. Vstopnine ni.
Prostorsko izročilo Bleda • arheološki pogled
Bied • Dr. Andrej PleterskI, arheolog in zgodovinar, bo posredoval večplastna sporočila zgodnjesrednjeveških prednikov za današnji navdih in prihodnjo rabo. Predavanje bo danes, v petek, v Knjižnici Bled z začetkom ob 17. uri. Vstopnine ni.
Spoznajmo Kitajsko
žiri • V Galeriji DPD Svoboda Žiri se bo danes, v petek, 29. februarja, ob 19.30 začelo potopisno predavanje Štefana in Tamare Rehar Spoznajmo Kitajsko.
Indija
$enČur>V Kulturnem domu Šenčur se bo danes, v petek, ob
20. uri začelo predavanje z digitalno projekcijo Tomaža Laniška Indija. Vstop je prost.
Čarobni svet buč
Podvin ' Z Vrtnarije ReŠ v Podvtnu vabijo na prvo predavanje v pomladanskem sklopu. Danes, v petek, ob 17. uri vas bo Ruth Podgornik Reš popeljala v Čarobni svet buč. Predstavila bo novejše sorte buč in njihovo uporabno vrednost.
KONCERTI
Nastop zlatonagrajencev ter dijakov in študentov glasbe
Jesenice * Glasbena Šola Jesenice vabi na nastop zlatona* grajencev ter dijakov in študentov glasbe, ki bo v torek, 4. marca, ob \ 9. uri v dvorani Glasbene Šole Jesenice. Vstop je prost.
Koncert violončelista in pianista
Jesenice - Glasbena šola Jesenice vabi na koncert violončelista Miloša Mlejnika in pianista Erwina Kropfitscha, ki
bo v četrtek, 6. marca, ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Jesenice. Vstop je prost.
RAZSTAVE
Razstava ob tednu Madžarske
Kranj • V Galeriji Pungert, čisto na koncu starega dela mesta
Kranjd,je na ogled likovna razstava del madžarskega avtorja Hermana Laszla. Razstava poteka v Tednu Madžarske v okviru projekta Barve ÊU v Kranju in bo na ogled do 5. marca.
Moja dežela, mesto, kjer živim
Ljubljana • V ponedeljek, 3. marca, bo ob 16.30 v Mestni
odprtje razstave del učencev Vzgojno-izobraževalnega zavo«
da Frana Milčinskega Smlednik.
PREDSTAVE
Medeni tedni na koruzi
Vodice • Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v Kulturnem domu Igralska skupina KUD Matije Valjavca Preddvor zaigrala komedijo s 27 igralci Medeni tedni na koruzi.
Recept za pravljico
Kranj • V Kricah kračah bo danes, v petek» ob 17.30 predstava Recept za pravljico s pravljičarko Tadejo.
Revček Andrejček
Stražišče - V Kulturnem domu Stražišče bodo člani amaterske skupine Pod stražo KD Davorina Jenka Cerklje jutri, v soboto» ob 19. uri uprizorili staro ljudsko igro Revček Andrejček.
Za popoln pregled si oglejte
www.c0renjskiclas.si/ka2ip0t
C/3
KD
J^vnr (tepubMke	kultome
ObfT>ccn^ iiponjve KAANJ, wv>v<>
sobotna matineja
Go^Ujje: Anďr«s m ^«n»	Ljubljana
PRAVUICE
IZ BELE DEŽELE
1. 20C9, ob 10. uri|
v Prelernovem «(«deliju
9?.

Gorefijski Glas
fpÛOOj^ttAtf
GORENJSKI GLAS
petek, 20. februarja 2008
MALI OGLASI
i n/o @g'gliis. si
21
Nagrajenci nagradne križanke AH VRTAČ KRANJ, objavljene v Gorenjskem glasu št 13,15. februarja 2008, so:
Geslo nagradne križanke AH VRTAČ se giasi: VOLKSVACNOVE MAJČKENE CENE In kdo so prejemniki nagrad?
1.	nagrado • enodnevno uporabo novega vozila VW GOLF prejme Majda Drobež, ježa 13,1231 Črnuče;
2.	nagrado • enodnevno uporabo novega vozila ŠKODA FA8IA prejme UroŠ Gros, Bičkova 12, 4000 Kranj;
3.	ragrado • paket obvezne opreme prejme Slane ]arc, Pod-lubntk 7Z, 4220 Škofja Loka.
Antar
4^40
4U0
řwrtito m AI
KiKERN
NEPREMIČNINE
Mjj^Uovtrs 12* 4000
Tel. 04/20213 $J, 202 25 66
GSM 051A20 700. Email' inbAla^kern.si
POSLOVNI PfiOSTOkl
ProA^mot
KUAN»:
frizer, ped ikuf« in pd.) v izmefi 82 m2, v pritl^u obickta. obnova 2004 leta, parki mi prostori, za i^.ooo EUfl. KRAN): kava barbistro m2, i pnpadajočim skladiščem 12jo m2 v pritli^u objekta« v celoti obnovljeno 2006, 30 sedež«^ 2no1raj in zunanja terasa 20 sedežev^ prodajajo $ celotno opremo za 170,000 EUR. možnost tudi r>ajema.
Oddarno:
KRAN) (bližina); oddamo delavnico v
izmeri 200 m2 z gradbemm in
uporabnim dovoljenjem za a v*
toličarstvo^ dostop z vîlifao^m, leinrk
9S, po$ EUR/m2.
HIŠ&
Prodamo:
V Cončaht ve^ja stanovanjska Nia
Uhko tudi posiovno'SUnovanjska, na parceli 6S3 m2. s!an< povrSine 340 mz^ klel, pritličje în nadstropje^ letnik 10AO delno obnoviîâna. cena »
í:
185.000 EUR
V KRAN)U| bli^na mecta « stan. hi!a, uporabne povrSirte 250 m2, klet, rit ičje m nadstrooie. v oritf^^iu dva
oiena ____^ „
avnosti)i v nad^opju stanovanje^ let^ nik 19;$. obnovljena (streha« žlebovi.
dimnik, CK pei)^ zemljišče 73$ m2, cena «375.000 EUR. BITNI& 30 let ^ara hiia.
kleten^, ima
itličju in ločeno v nadstropju, na stan* površina je 2$2 mz na 5.719 m2j ob hiji stoji jekt drvarnica, ceria ■ 259,000
DftU LOVKA'
parcefa 99S mz, po Ss
etnik 1991, parcela 37; mz, cca. 140 mz v eni etaŽi (kleti pritli£}e in nadstropje). cena • 270*000 EUR*
TTIŽIĆ (Zvirie):sUn, hilâzgr8jçr>3 do y gr* Tare, slan. povrime 1S6 mz* let* nik zcoéi 551 m2 zemljiiiai možnost izdelave na klju£, CK na plini inrrna lokacija, cena » 190.000 EUR. ŠKOFJA LOKA: nova stan. hiSa-dvo-jćek. zgrajena do y gr faze, januar j
200S, Stan* povříiňé rris, 295 m2
zemljiiia, možnost izdelave ns kljui, C< rra plin, mirna lokacij3i cena «
195.000 EUR*
ZCORNjl SftNIK: dvostanovanjska KiSa, klet p^lič)e in nadstropje, zgra^
jena 1978. obnovljena 2006 (okna in
vhodna vrata), 250 mz stan. površine. »
zem^jišće 315 m2. cena • 197*000 I EUR*
ZEM
Prodamo:
GoriCe stav EUR/m2.
Běsnící: stavb parcela 6S9 mz po 75
EUR/mz*
Podiju bel ju: stavb* parcela 703 ma po 89 SUR/m2
Senturika gora: več siavb. parce
l2merod4i2^S77m2po7oEUR/m2. JTANOVANJA: Prodamo:
DOMŽALE: dvosobno, ^$,29 mz v K/i letnik zoo^ 193.000 EuR*
KfiANl Planina I): 1C^ 32 mz v 2. nad od s. balkon, lojena ku>iinja. letnik Si. cena » 69.500 EUR. KRANji Planfna I: dvosobno, ^ mz v 4. nad., balkon, nizek blok* i^mk 75,
cena « 103.000,00 EUR
KRAN], Vodovodni steip: Vtmz V4. nad od 4, va 2001| cer>a » 96.000 KRAN| (Ćirče): dvosobno, 61 mz v pntlićju objekta, obnova v letu 99 (fasada^ sueha), z vnom in nad*
streSkom pred hiSo* za 99.000 EUR.
Vu wM.ki^karn.si
Mfinska uL i, Martbor, PE Trilč,
S(e Marie Aux Mines 9/a Telefon: 592 59 49, 030/30 20 n
STA NOVA N J A PRO DAMO BLÍD - dvosobno, 40,9 m2, P/2, l.l.
1925, obnovljeno 2005, atri/, samo» slojen vho<J, parklriSie, Cena: 105.000 EUR.
TfiŽIĆ • Bi^rica» Kovorska, dvosobno, 55,4s mz, III./4.1.i. 1973, obnovljeno. Cena: 87.000 EUR.
TRŽIČ • mestno jedro, 75 mi, \.}i,
i I, 2000, lastna ena, niz + pa
CK» kuhinja ostane
t
prostor, vse jivo j Cena: ti?.OôO EUR.
HIŠE PRODAMO
TRŽiC • Sl^. stan. hiša • dvojček, 86 Tti. parcela 1.213 ms, l.l, i960, ob-rtovljena v celoti od I, 2001 dalje,
vredna ogleda. Cena: 194.000 EUR. ZC. 6ESNICA • stan. hiša, III. gr. (m. 29I m 2 bív. povriin«, parcela
1.075 je v celot) zazidljiva, 2007, gradbeno dovojenjeza hi§|. Cena* 210.000 EUR. PREDDVOR • 2 Slan. bl$a, 2 x 60 mz zg. nadstropje zgrajeno na novo
2001, spodnja etaža delno obnovljena, garaža, pare. $57 m2, lepa lokaci»
ja. Cena: 195.00Û EUR. PARCELE PRODAMO
lANCOVO • 2azfdijiva parcela, 676 m2, r^vna, sončna. Cena.: 110 2.
PODLJUBELJ • zdzid
mz, ravna, pravokotne oblike, pod hribom, v urejenem naselju
NI. Cena: S5 EUR/mz,
VIKEND PRODAMO
parcela, 631
PODgUBEM • na poti ?a Kolce, biv. vikend, cca 100 m2 biv. površine, part. 999 ma, LI. 1997, obn. I. 2005, vsi priključki, daljinsko vodeno ogreje. Cena: 150.000 EUR,
WWW cko^hisa.if
WWW.COR ENI SKIC LAS.S
MEDIA
FMIČMNt o^.t).
MEDIA NEPREMfČNINEd. o o.
va C. 10Û0 Ljubljana
Td.t 1 568 80 00
Mob.: ^386 51 686 320
E* poli»: kaTmen*vidmar<3>media-
ncpreiriicnine.si
KRAN) « Zato poljCi samost dvosta-
novanjska 2 dverria vhodoma, ca. 200 mZe parcela S70 mz, I* 1980, vs) priključki^ takoj vseljlva* Cena 250.000
âKOF)A LOKA ^ lUmmtnik, dvoin^
polsobno 72^ 10 rti2 v pritličju ob)ekta
1.1998, izredno lepo na lepi mirni lo^ kaciji, v&i priključki, možnost ne^s rrresU v kleti, takoj vse opremljeno. Cena 140 CO0 EUR.
BREZOVICA pri Ljubljani NOVO ORADN|A*novo manjše napelje
sranovanji objektov % po tremi stanovanji) dvosobno atrijska m2
+ 50 íTi2 atrl)k ^ îPP 2 DDV-jem 168.990,00 EUR ter tniobno 02. 2 + 2-ss 70.70 m3 + i5rn2 balkona VI* in
2. nadstr. 4 2PP 2 DDV-jem 199.990^00 €UR. Stanovanja na na ključ Prevzem ma) 2009^
www*medla«nepremUnÍne.si
LOTO
Kezu tati 17. Kroga - 27. februar 2008
7,10, n, 23, 25, 26, 39 in 32
Lot ko: 7. S, 7. 2. o. 1
Predvideni sklad iS. kroga
za Sedmico: 310.000 EUR
Predvideni sklad iS. kroga
za Lotka: 115.000 EUR
domplan
QruStta inítiWing. r^wrom&vr»
hrani. bWnee^ 14
tolri 04Í/B4T-433
www*domp]an*si
Ugodna prodaja novih stancpvsnj v
Stnižcvem ph Knr^u.
Već podttkov m internetu • http:
STA NOVANjS PRODAMO Kranji Planina 11^ dvosobno 4 kabin«!,
VI, r>adstf. v izmeri 79,5 m2, t. irgr, 19S3, dvigalo, vsi priključkii cena 125000,00 EUR {29.9$3,ooo^oo S
Ktv^, Zlato p^ v mansard! objekta
popolrvoma ns novo zgrajeni dvo-
stanovanji v Izn^n $1,00 m2. I*
^zgrad* objekta 1953. L zgradnje stan» vanj 200Sj CK na plin, vsi priključki, da* ki parket, cena 107.000,00 EUR Kfar^i Vodovodni stolp^ trisobno v III* nadytr* iimwç 73,80 mz, I* ízgr* 1965,
obnovljeno 2005. kopalnio, WC, cen*
traîna na plin^ vseirtev po dogovoru, cena 130.000,00 EUR Krarq, Vodovodnf stotp^ dvosobno^ IV* nad^* v izmeri 52,90 m2| I. izgr. 1965, zpo ohranjeno* centralna ns plin, vseli^ tev po dogovoru, cena 97.000,00 EUR.
^fatA polje^ trisobno, visoko pri* tlič^e v izmeri 66,S2 m2, delno obnovl/e* no v letiK 2000 In 2003 (kopalnka in okn8)J*i^*i96i,C<, teleton, kabel te*
ev*i balkona m, cena 114755,00 EUR
{27,5 mio S IT)*
Radcsvfjio, proti lesca m. Osobno, III* nadss, v irmeri 50^1 mz, I. izgr* ^978, lepo ohranjeno, balkon, Smjeno VZ, cena 96.000,00 EUR (23005440.00
S
TriH^ bližina avu^usne postaje (cca. 4OÛ m), dvosobno v III. nadstr., Umere 5440 m2,1. f?gr^i9$0e potrebno obno* ve, ceniralneni. balkon, dvigala m, lega zelo sončna, cena 64.000,00 EUR Trs^ mestno ;edfOe > dvosobna stanovanje v tri nadstropni hlil, vehkosti od 61 mz-33^00 m2, leto ogr. 1957, v celo-
ti pr^ovljena leta 2000 {ilaki, instalad-
kona nI, cena 1290
(309.135,60 Srr/rru) za rnanjše stanov* in 1230 EUR (294757,ao 51T) n ve^je
stanov^ vpisana v ZK. vse4)lva tako;.
H ISE-PRODAMO
Kwsji Sp. Sanka, visokoprHiiČna, itori* S3 )20 m2 na parceli velikosti 549 m2, CK na olje, lel garaža, dve parUmi me* st), sončna hi^ je vzdrřeva* nďr I* izgrad. 19S1, cena 320.000,00
EUR(7$.624.8oo.OOSÍT).
Kf^ Corenjskai enonadstropna • dv^ stanovanjska, tlorisa 75 ma vvuld eta*
ii na parceli velikosti 222 m2. L l2gr. 1936, pop^noma prenovljena od I.
2004*2006, CK na plin, td ^ vse Insbla*
ci^ v vsaki etaii ločene, tri parkirišča, cena 197*000,00 EUR (47 209 o8o,oo
POSLOVNI PROSTOR-oddamvnajem
Kranj, Stražiite, pntli^e v izmeri 132
primerrvo za pisarne ali podobne
mimo dejavnost samostojni vhod, vij* (i str^Tovi, zagotos^iena tri parkirna me^ sta. I* izgr* 1937, delr>o obnovljeno I.
2004* 650*00 EUR mesedio 4
stroška, plačib po mož/iosti za in mese* ce naprej, motnost uporabe takoj. GARAŽA • PRODAMO Kranje Planina II ^ v novem objcklu na U L Tuga Vid ma na v podzemni garaži parkirno mesto, L Izgr. 2007, cena 8.000,00 EUR.
PAftCEU • PRODAMO
javomilki Rovt nad jcsenkami v izmeri 759 mz. na parcdi dektrfka in telefon, sončna* dostop z glavne ceste, geodet-sko odmerjena, celotna zazidtjlva, 6 km od avtoceste, cena 45.540,00 EUR
(10,9 mloSrt).
Srednja vas pri Bohinju v izmeri 929
m2, son&a lega, 2/3 parcele je bolj str* me, od Bohinja jc^dsljer«5km, cena 230.00 EuR/mz (55117*00 SfT/m2)* Kfanj • $truž«v& prori Naklemu. v i strij^ki coni, 6000 ma
po 3Q00 mz) za postovnc^proizvodni ob-
cena i45£UR/m2 4^cca. 4; k^unà ni
Mali oglasi
tel.: 201 42 47
fax: 201 42 Í3
e-maii: malloglasi(®q-qlas.si
: za objavo
.-19. uíe.
NEPREMIČNINE
STANOVANJA
PRODAM
GARSONJERO. Tržič, 2S m?, renovl-rana. opremijsna. s 041/781-296
ENOSOBNO Âlânovânid v PrMttvoru,
S 031/242-322	aooiBi4
DVOSOBNO âlanovanje» Stražiáéé. v
DVOSOBNO stanovanj» na Planini I.
delno adapllratio, cona po dogovonj, za ostale int. poklfčKe, « 031/407-
938	aMift?É
ODDAM
GARSONJERO v Kranli;« vseljivo 1. 4.
08» najemnina 300 EUR ♦ stroški, 9
aooiA^a
GARSONJERO 33.5 mS. vseljivo
predvidoma 1. 5. 08, lahko s^kart^irnim
mesh?ni. 9 031/726-663 sooi-sj
EN0S08N0.
Krar>|u, samski oseDI«
najemnina 300 EUR
041/446-567
v
0IT1,
8tfO§ki, 9
0CO1GÍ7
EN os OB NO stanovanje na Bledu» blokJar^e, vseljivo 1. 5, 08, 9 04/53-
a001469
ENOSOBNO stanovanja r^d Ptaninl. vs
IT2. k ipnatizirano, popolnoma
) BOOM7d
ENOSOBNO<
Lescah,
•111
v
acviufti
DVOSOBNO Slanovanfa. balkon, klet. tàra&a na Zislem pol|u. s 040/353-
246	80015/3
STANOVANJE 56 m2 v bloku, orede-lano v sobe, skupini samskih moških
sadslišičsa. 9 040/775-96S »OIM«
HISE
PRODAM
STANOVANJSKI DVOJČEK v Preddvoru, vselitev možna konec poletja 2003,051/386-822	sooi&i/
STANOVANJSKI DVOJČEK Ško<)a Loka. Hainarjdvo naselja. 041/764-
021	dOOi6:7?
gekkoprojekt
nepremičnine
entctf 79A, 4000 Krđnj
n/o-	kotvejeh Lsi
ivvnv.gckko&rc^^
04 2341 999 031 67 40 33
Skopja loka -Virmase,
ski
V PODREČI prodam stanovanjsko no-
BÛÛ16IS
POSESTI
PRODAM
PARCELO, približno 200 na
sončni Legi v Radovijřcj, možnost pnd>
bitve dovoljenja za poatavrtev brunar^
C9, pnmemo za
«
PARCELO 2 â^âobenlm za gradnjo stanovanjskega Naklo pri
MSI
zazidljiva parcela, 500 m2 ali
1000 m2, Bfinje.
KUPIM
PARCELO vtKend, 400 - 600 ni2, v
okolico, plačilo
èÛtitëA
ZA2(DU1V0 parcelo v Skoiji LokJ eli oko ici.
NJIVO na relaciji VoMo • Vog
le.
POSLOVNI PROSTORI
PRODAM
STRAŽISČE pn Kramu, SlOVTi! proslor, 051/366-822
po-
aoûi^
ODDAM
PISARNIŠKE
sti v Kranju,
na Koroški
•100 6000673
Mdle ogld^e
v peteV - v sfedo do 13.30 inzd v torek do petka do 14.00! Delovni cas: 031/32^75
v KRANJU na Mladinski ul. 2. za kinom Center oddamo ponovne prosto*
r^ za vse dejavnosti 130 m2 in è& m2,
9001434
v KRANJU oddam prostor za skladišče. 200 m2. višina 3,20 m, «
ecci5?d
V STROGEM cdntr\j Kmjd oddamo v
mesečni ali letni zakup ureiena parkK risča, 9 040/495-941	ůooiaaa
ÚARAŽE
MAJAM EM
ZAPRTO garaže, po možnosti v ^orlk
jevem naselju ail pri nebotičniku, *
aoai^B
MOTORNA
VOZILA
AVTOMOBILI
PRODAM
ODKUP PRODAJA, PREPiS rabljenin vozil, gotovinsko plačrio. Avto Kranj, d. o. o.. Kranj. Savska 34, Kranj, 04/20-
n-4l3. 041/707-14s. 031/231-358
eooo"«
AX, I. 92 rdeče barve, 5 vral. cena: 390.00 EUR. 9 031 /455-217 MOiH«
FIAT Pumo 1.2, I. 03. 49.000 km
Ohranjen, garsziran. dodam zimske
pnevmatike, cena 5-000,00 EUR. • 031 /330-634	8»t4M
AVTOMAŠI
ČESNjEVEK22, CERKLJE
Prodamo: Renauh Cllo. I. 2002, R^
AauH CI«, I. i^^S, RënauH La^na, k
2002, Fiat Punto, I, 2001, Renault Clio, I. 1996, škoda Fdkia, 2001, Peugeot 206. I. 2000, Ren au k Tvringo. I, 2000, Ford Fiesta, I. ^7, Hat Bravo, I. 99., R Senic, I. 2002, R
Kangoo. 1.2000, VW Polo. 1.1999
KREDIT NA P0L07NICÉ
Garancija
TEL: 031/4^ 012
fiat PUNTO 1.9 jtd, i. 03. 97.000
km srebrne barve, 5 vrat. ohranlen.
cena: 5.000,00 EUR. 9 041/709-
Boau»?
OPEL Astra enjoy 1.4,1 04.76.000
km, 9 04/51-22-474. 041/741-815
600I4M
OPEL Meriva 1.6.1. 04, 50.000 km
cend po dogovoru, • 041/3S7-$00 OPEL Zatira 2.2. DTi, L 03.157.ÔÛC
km reg., vsa oprema« lite platišča, cena: 11,200,00 EUR, 9 041/37-68-03	aooi&«e
PEUGEOT 206.1. 00. 66.700 km 1.
Vinica, koviriako svetlo modra, cena:
3.950.00 GUR. «031/225-973
CLIO 1.4,1. 94 servo voian spuščen,
dobro otnranlen. cer*a: 790.00 EUR,
LEPO ohranjen Ciio 1.5 DCi, i, 03 2
v$o opremo, cena po dogovoru,

RENAULT Cllo 1.2.1. 97, 110.000 km
kovinsko rdeče Dan.«. 2. lastnica, servisna hnjt^ DC2. nov« aunts, Iz^dno
ohranjen, nikoff karamboliran, vreden
.«031/283-674 oeoisn
RENAULT Megane i.d. I 98. 041/203-458	aooxtt.}
SCENIC 1.6 barve, odlično
041/851-061
00 kovinsko s(v&
u
no.
SEAT L50N 1.4. I, 00, 90.000 km,
prvi lastnik. «041/294-202
600146»
GOLF 1.6 diesel. I
sive barve. S prestav cena: 660,00 EUR,
92 3 vrata. kov.
. reg. do 5/06,
040/28S-748
SOON^pB
VW GOLF IS dřesel. tehntćni je do S. 4.
08. «040/387-602	Koi-o
DRUÛA VOZILA
PRODAM
prikouco za oseCinI avto. noslir>osl
$00 kg, A test, cena 200 EUR, « 0Sd9/48-644	wûi&ia
MOTORNA KOLESA
PRODAM
MOTOR CAGIVA CANYON 500 C,£,
07, 7.600 km, 29 KW, srebrn, senÂsi-ran, 2 opremo, kot nov, 8 031/668-
463	awiMft
KUPIM
STAR MOPED, ponyexpres ali težjf
star motor, lahko v ok^ri ali nekomple-len. « 041 /681-058	dOOiA62
AVTO D ELI IN OPREMA
PRODAM
enà?a razne
GUME IN TOATIŠČA. | avte, rabljene in nove, cena po dogo-
voru, 9 041 /722-625	soooe^i
KROMIRANA piâtficazâtensncâSuuiKi
all Lada h^lva in okrasna plastđta 4x4 za Lado Nvo, 9 031 /262-046 ea>tw
MALO rabl(9ne. letne pume (n piahiča
za Renault Cllo 175/66R14 S2T, 9 031/597-231	eco»»7%
PRTUAŽNIK za VW Pofo in Lnrverzal-
ni prečki {za mor^tažo na streine nosilce) 2 dodatkom za smuèi. « 041/618'
681	%ooid?a
STROJI IN ORODJA
PRODAM
ÇEUOTNO PROIZVODNJO 5 «ryjni-
ini avtomati-Tomos z delom; možnosi prevzen^a t/singa za defa^rnioo • samo resni, « 031/344-154,040/415-655
eoouas
TRAČNO žago za kovino, « 041 /375-
441	aooi
GRADBENI
MATERIAL
GRADBENI MATERIAL
PRODAM
1500 KOSOV stresne Kritir^e • nova in komplet avtogeni varilni aparat.
• 04/255-10-64	amu«r
60 17)2 ladl;skega, hrastov, parketa 800x80x20 in 2 m3 brezovih cm, « 04/5l3'31-87	©ooisoa
COLARICe. 2 m3, « 040/239-365
LEGE 'Solange' za polkrožna okna m oboke, ostanki od gradnje
POCINKANO mrežo za ograjo, viina 1,5 m. « 040/931-350 »<n<si
SUHE, smrekove plohe. 2 m3. •
8001«Sd
SUHE, lipove 34
, Ostemian, Luze
B001«70
SUHE, smrekove deske 25 in 30 cm,
« 031/326-118	soowa
SUHE, hrastove plohe in smrekove d^ ske deb, 4 cm za balkonske ograje, po i/godnicent, « 040/223-642 «ooisea
KUPIM
STRE&NO kritiho. cementni folc.
tOOMlT
PODARIM
SALONIT, vak>vit za ute ali nadsireèn ce, « 04/$96-l9-02, 031/724-542
STAVBNO POHIŠTVO
PROOAM
NOVA. sldna, \4K>dna vrata
S podbojem.
fltsiv»
KURIVO
PRODAM
DRVA metrska al dostave.
. možnost
aoûûfiji
BUKOVA TI mešana drva. latti<o ranag^ naBizdosi»o. « 04/Sl 2-27* 74 «M t»««
DRVA suha, razžagana, moi^a dosfa-
fiOûl^i«
KVALITETNA, suha bukova drva, 45 EUR/m3, Martinj vrh, 9 04/51-46-715.041/887-021	eooi-ř3
SEKANCE, S 041/767-339 soouis
SUKA bukova in
040/485^07
drva,
80014«
SUKA. buketa drva In starejšo mlzarslo
kombinlil^, «040/567'l05
SUHA, bukova dn/a, cona 50
EUR/m3. • Q41/608-S42
STANOVANJSKA
OPREMA
POHIŠTVO
PRODAM
SAMOSTOJNI dvosed modre barve In
dvosed + tfosed v Dež barvi, vse s«
spremeni v težišče, zelo lepa ohren;^
no. 9 041/762-906	900u(»
i
MALI OGLASI, ZAHVALE
^^(^s-glas.si
GORENJSKI GLAS
petek, 29. febniana 2008
KUPiy
POGRAD z jogijem aCi bnez. moč«n la
odrasle. « 040/775-968 sooiw?
PODARIM
omaro mizo. stadllnik In
0â/304-6$-$4	M0M41
GOSPODINJSKI APARATI
PRODAV
NOVO, hladilno sknnjo, 260 I Gorenje In pralni stroj v dobrem stanju. cena do dogovoru, 9 04/&33-6&-78
PRALNI stroj in dvodefni hladunK,
B00l«M
OGREVANJE, HLAJENJE
MODAH
KIP ER BUŠ s pećico,
467
ewi&a?
KOLEKTORJI 3SE. évicarsheça proíz-
vajdlcá AM K za ogrovanie topid vocte in
podporo prr ogrevanju prostorov, Ter-molnstal, Tomai ćesniK s.p.» Krnica
11, 2Q. Gorte, «
VRTNA OPREMA
PRODAM
VRTNO gamrTurD iz smrekovega lesa -
miza in kJopí z nas., moina dost^
va. cena 360 EUR. « 031/429-527
âOOl&âfi
GLASBILA
PRODAM
OTROŠKO diatonićno harmonIKo, vid. 24 cm, dobro ohrar>jer)a. • 041 /375-441
SPORT, REKREACIJA
PRODAM
ODLIČNO onrar>jeno Poni kolo 14', « 04/512-02-59	eoouM
ŽENSKO kolO na ê prest»^ z rtakupo-
valrvo Košaro, staro eno leto. zelo m^o
KOMPLET kamp opremo, sKupaJ s tovorno pnkollco. ceno 400 EUR, •
0590/12-648, 03V67$-622 txfîs
OTROŠKE, nasTavtjivd rolarjo Rocea, rdeče barve át. 30-35, cena po do^ voru - ugodno, 8 040/303-424
Aûûtâfil
OTROŠKA
OPREMA
v OTROŠKO TRGOVfNO v F)adov1jici spre^mer^o vozJČKe, otroška postelja
ca, avtosadeze. nahrf^tníKe. praviiaind
mize ter oblačila 2a pomlad in poletje.
PRODAM
PR EVUALN O mi20, zelo lepo ohran>&-rio (2 predala in omartca), ft
041/252-766	fl00i«j
ŽIVALI IN RASTLINE
PRODAM
NEMŠKI BOKSER, samičko, sX&ro dve (etk. rjave barve, zelo prijazno, cena 100 EUR. 9 04/Sd-$S-260
PODARIM
OVA PSIČKA mešančka. nizke rasti.
slara ch^ rnesaoa, « 04/234'! 0-30
800U3I
KMETIJSTVO
KMETIJSKI STROJI
PRODAM
CISTERNO Crelna 17001 In kiper prikolico 31, « 051/673-752 »c>&33
KOSILNICO Fahr, bočno ISS, 0^1/601-498	éOOMti
PAJEK SIP spider, malo rsDli«n, 2 vretena, cena 400 EUR, • 031/604-918
PREŠO 25 t, hidravlični cepilec drv In
detovno mco, 9 OS1/340-723êooi&M
ROTACUSKO kosilnico SlOP t8& m
pokor>0^ valja za tro^iac Tehrtoslroi,
9 041/275-447	MOi&n
SAMONAKLADALKO SiP. Novt pionir 17. zgornji In spodnji prikfop« lepo ohranjana. S 041/569-386 eooi&6i
TRAKTOR zetor 53-40,1150 delovnih
ur. I. 98. ^po ohranjen, 9 04/533-
39-00	ami 33«
KUPÍM
za zemljo, traktorsko. 041/52^2
8001669
TRAKTOR 2eior, Unrverzal. IMT, Torpedo ali Štore oG lastnika, plačilo takoj, 9 051/203-387
TRAKTOR IMTaii Zalor, « 031/450-
241
TRAKTOR Uraus aH Ferguson t9r kultivátor Goranje MuU. «041/680-684
900U9'>
VITLO 4 ^ (rezo za traktor Fe^^uaon,
04/67-^1-143	«001S89
PRIDELKI
PRODAM
domaČe žganje iz hrvSk, 9 04/255-
13-37	aoouas
KJFELĆAR Iz lanskega uvoza, Zadraga 17. Dutíle
KROMPIR beli In rtfeči. zgodnji In po-« 031/S8d-34S	aoQi&io
KVALITETNE, okrogle, silazne bale in slamo v kockah. možrK>s1 dostave, 9
041/67-54-53	«001^2
RAZSuTO seno m 3 ok/o^a bale, 041/311-662	8OOIM1
SEMSNSKJ krompir Krtaljčar In orehe, 04/595-68-91
SENO v balah. 9 061/247-323
S€NO n 01^. 800 kg. « 051/226-
62 2	ei»is«i
SENO. balirano v kocke «n siiažn«
bala, « 041/606-702 «oisa«
seno.
dostavo,
ie. bâlicâAd v kockah, 2
031/276-930 900MH
SUHE gobe, cena 26 EUR/kg,
âCCk&CS?
SUHO SADJE, hruike. aOve. 9 04y5T 2-04-05	6001333
VEČJO količino kvalitetne^, domače-
gaigania, kuhanega kz neškropijenega sadja. 9 040/389-518 řčcnt
VINO BENÔrNA, kakovostno, ustekleničeno, buteljKe ali odprlo, možna dobava, ugodno, 9 041/850-662
MOI334
VZRBJME ŽIVALI_
PRODAM
SIKCA, $jmentafca, 250 ko.
telKeoa priblUj^o
BIKCA simentalca. starega en teden
BIKCA in teličko, símer^talca ter traktor
TV 31, • 031/378-946
BIKCA aii^antaica, tažkaga 150
04C/2Ô9-629	woi4ao
BIKCA simern«lç9, ^ mm-ca in krompir kifaKar za aaiania. a
031/835-437	soois»
BIKCA, riave pasme,
KoDdvnlk 63. Botiinl
160 Kg, 6001
BIKCA sJmenlalGa, starega 10 da 04/51-32-545
BIKCA s^mentalca. starega dva meseca in enega starega iri mesece, 031/761-382
8IKCA	sar^ga 2,S
ca in Cb bikca starega 14 dni,
031/292-142
BIKCA sirT>entaJca. starega cK« mas^ ca. težkega 150 kg. 8 01/38-11-596
BIKCE LS in ČB, « 04/250-11-43
8IKCE simentalce, 040/879-172
stare 7 in 10 dni,
ĆB BIKCA
praáicKe.
sjmentâlkd m 20 kg
041/378-937
ĆB BIKCA, starega 4 tedne, 041/426-826	«ooiMS
ĆB BIKCA
60-223
14 oni

Č8 BIKCA, 9 041/378-894 w9<seo DVA BIKCA almentalca, stara tri In
lest ladnûv. « 04/25-41-044, 031 /542-293	BOOI-S»
JAQENJČKE, mesnate, ugodno pro daia/no. Kmetija Prir^c, Hudo 1 (pri Ko voflu), Triič, 9 041 /747-623
SCQiMr
JAGENJČKE En smrekove prizme deb.
8cm. ft 03t/27MS1 aootsoa JAQMJETA in Kosiinhco SIP - 8ucf>er,
041/608-286	eoois&s
JARKICE riave. rdeče
5. Sm ednlk.
ir>e. Hrase
KOBIUCO, 8 rrv$$ac«v. cena po
dogovoru. • 041/203-518 eoouig
KRAVO po izbiri ali talico, vsa visoko
breje, 9 04/252-18-88, 040/324-
5001S3I
KRAVO dko, brejo h teiico težko 200
04/614-11-14
KRAVO sin^entalko. 3. brejo 4 mesece, 9 040/851 <896	6OO1&77
PRAŠIĆE za zako
04/26-31-026
MOUE&
SVINJI, vlalnamski, samca In samičko.
TE UCO 8Írr>entalko. brejo 8 mesecev,
«04/51-31-407	aooisse
TELIČKA simentalca. starega 7 tednov in gozdarska vadga fi 7«d, 9
041 /360-365
TELIČKO iknžanko LS/lim., staro dva
meseca, S 041/962-^90 miafi
TEUĆKO simeotâlko, staro 10 dni,
041/607^67	acoiMS
KUPIM
61kc a ^Irnentaica
ko.
težkega 150-250

OSTALO
PRODAM
FJ20L0VKe. punte. vrtne kol« za
oporo sadik ali paradižnika, nožna d>
040/851-199	dOûi4eâ
OVČJE Kože, 9 040/931-3500001601
ULEŽAN, hievskt gno>. možp>a dostava, « 031/676-23Ô	aooiM3
VEČJO koltcino starega, Mevskega gnoja. 9 Q31/474-211
ZAPOSLITVE (m/ž)
NUDIM
BAR Metutj, Preáefnovs 4, Radovl|ica zaposli natakark«. Lahko tudi starelia
gospa. • 041/762-494 moism
DEKt^ 2 veseljem do dela v strežbi takoj zaposlimo, Mateia Kasirat s.p , C. Staneta Žagana 53 b, 4000 Kranj. 9 041/710-769. 06t/61&^20 »ou»
DELO DOBI kuhar, naiakar/k^ m ku-l^rsKi pomoćnik. Klub Kovać, Gtavna c«sla 1. Nakk). 9 031/339-003«oo iW4
MesajstvoČad^ Visoko 7/g, 4212 Visoko, tel.: 041/628-297
V trgovini 2 živili -
mesnici takoj zaposlimo
mesarja - prodajdica.
DELO DOBI k^ M kiiiarsKa pomoćnica. Gostilna Ulcvf, Bcé^ Maà s.p.. C. r^a
&tto 33. Krsrd, « 031/34&^ «oun
IŠČEMO sodelavce za dek) v strežbi in
kuhinji {obvezn? izkušnje In samostor-
nosi pri dalu). Možna zaposlitev za na^ določen ôas. Gostišče čeénar. Slovenska C. 39, Cerklje, već inf. na éte-vik{. « 041/363-669
IŠČEMO simpatično dekle za delo na
romocifsKI stojnici. Sinkopa, d.0.0.,
041 /7S3-
M0I4«2
□I
Žirovnica 87, Žirovnica
367. www.ainkopa.Si
NUDIMO deio v planinskem domu na Kotoah. Vikendi in poletna se^na. Ini. Peter Vogelnik s.p. Podljubelj 237, T^
zič. 9 C4T/234-638	aooi&fti
REDNO aH hortoramo zaposlim nata* karia/ico ter kuhana v dnevrtem lokalu,
OkrepČ9i.íalnícd l^anc. Klanec 38, Komanda, • 041/570-937 0001484
v gostinskem k)kâlu Mercdtor cerv
ira v Domžalah, zaposlimo osebo za strežbo. MIlan Kastehc &p., C. talcev
4, Domžale. • 031/322-499 oooi«3A
IŠČEMO delavca za pomoč pn organizaciji pf^vozov. Za^i<tev rrogoča takoj, Avtoprevo2 n istvo Sielâ Matjaž,
d.0.0., Praprotna Polica 32. Cerldje,
04/28-18-511	aooiu«
ZAPOSLIM voznika E kategonje za prevoze pO Sloveniji, Avtoprevozníátvo
Jote Dežman s p.. Sp. Bmik 55, Cer-Hie, «041/707-031	aoou^^
ZAPOSLIMO voznika kategonje Ca pm-vci2e znotraj EU. Kabler d.0.0.. Ftitza krsr iem 16. 9 041/747-735
ZAPOSLIMO voznka Cm E kđegor^ za
razAZ DO SiMoii. mobU d.0.0., Lâël*
i5ka37,šenćur«041/69&^3S& acoi4?e ZAPOSLIMO voznika kamiona zvoznJ-
^m izpitom C in E kategonje na mednarodni špediciji EU. Zaieferie izkušnje. Jurčič & Co.. d.o.o., Poslovna cona A
45. Šenčur. 9 041 /761 -400 0ooi4«7
ZAPOSLIMO dfcsponema v logistiki za področje mednarodne épedictje. Pisne proinje sprajamamo do 17.3.08 na
naslov: Jurčič & Co., d.0.0,, Poslovna cor^ A 45. 4308 Šenčur emu»
MORDA£POSEL, kfganucfrnoranoza
vas. Ne potrebfelB ačatnega k^^jtala. po-trebiiete samo vc^. vztrvtost in čas R> sf^dnéftio Zdene 6(wč s p., Vrmase 170,
Sm Loka. 9 040/304-270
ZAPOSUM delavca v Kn^vstvj in kie-parstvu. Primož Ei^n s,p,, Praia 55.
Mavčiče. 9 051/308-942 «ootsia
DELAVCA s poklicno izobrazbo zaposlimo za deio na strelu. Leska, d.0.0.,
Ul. Konrada BabniKa 25, g. - Šentvrd,
de01542
KI^PAR - KROVEC dot^ dek) za nedoločen delovni čas. vodniški izpit 8-kat,. stimulativen osebni dohodek, začetek dela takoj, Zoran Sodnik s.p., Gmajnica 9, Komenda, 9 041/719-
489. www:krov^o^odn k,si
KOVINARJA, vzdrževalca takoj redno zapoafimo. delo je v KrBnJu, samo dopoldan. Besco. d.0.0.. Nova vas 12.
Zg. Basn>ca, 8 04/25-08-147 9oot43i MONTSUA cçfsn» zaposfcrio.
l£6ka. d.0.0, m. Korva^ Baoy^ 25, L| -Šentvid, «041/333-110 «»1544
ZAPOSLIM frizerko. Frizeraki aaton, Andreja Urbanćić s.p., Dvorje 112, CerWíe, 9 031/322-090
ZAPOSLIM PARKETARJA.. Pavlič. d.0.0., Zupanova ulica 7, Šančur,
041/644-423
ZAPOSLIMO CNC rezkatea in orod^ar-la, zaželeno poznavanje avtocada în
znanjB programirania, Fomr, d.0.0,, Ul.
bfatov Komel 66a. Ljubljana - Šentvid.
041/533-065
ZAPOSUMO se(Ma«la. tehtnice, d.0.0.. Zd09 2. CkMk, 8 04/25&«8€8
K0I346
ZAPOSLIMO mizsiia In delavca za
delo v lakirnici (mizar, ličar ali p<^učao), Smoiej, d.0.0., izdelovanje pohidtva m notranje opreme, Kovor, Pod gozdom
30, Tržič. 8 041/619-302. 900i4»4 ZAPOSUMO vilfâitâ 2á râ v^Ov^h.
ZaposKtevje za nedotečen čas, s polletno pcskuEW dobo. Pisne prQm z žMfenJe-písom pošljite na nask>v: Flora, d.0.0.,
Zg. Bitnje 133,420^Žabnk^ «X)w}4
ZAPOSUMO več pomožnih delavcev za delo na terenu • parki Kranj, Zaposlitev ia za določen 6a5 s poskusno
dobo. Pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov: Flora, d.0.0., Zg. Bitnje 133. 4209 Žabnica ecat^re
ZAP(^LMO vrtrarja •	za dak:^ v
vTlnanji. Zaposfiev za nadofočen čas s petem posiojsno Oobo. nsne z Ijor^epčom pcèfb ns na^cv: Roia. d.0.0.. Zg. Bt^ 133,4209Žabrtca scew»
ZAPOSLPM skujhoMXfo v
bi. Zaposte/je a nedoločen čas s pofafr no poskoTK) dcbo. pčsom Doàlpte na naatov: Flora, d.0.0.. Zg.
BMa 133.4209	soox477
AVTOMEHANIKE s prakso, v PE L^sce,
rodno zaposlimo. Vrba, d.o.o., Struzevo
4, Kran, 8 041/814-722 acon63
IŽ&EM
DUO ROLO i&ča dalo na oblainicah.
porokah z zabavno in narodno glast»o,
ieoi«or
iSČEM DELO kot inštruktor matemati-
ke, fizike, kemqe in ang. zaOš in 8Š, S 041/290^38,031/291-628 dooisss
IŠČEM DELO popravilo ženske In mo-
éke konfekcije ter ostalo šVanje na
domu. 9 Û41/317-34Ô sooisds
IŠČEM DELO • pospravljanje, likanje, sem iz Kranja, 8 031/614-581, po 3 7.
Uit	8C0I5«
ONE MAN BAKO iêce delo, igranje na
obletnicah. ohc9tih in drugih zabavah, 031/595-163	too^ííi
POSLOVNI STIKI
FESST il.o,Q., PE Stritarjeva 5, Kranj
Nudimo vse vrste posojil,
ugodne obresti
F«« «»e.Mnes M, H*!««
KREDITÎDOioLETZAVSE
ZAP., TUDi ZA DOLOČEN
ČAS. IN UPOKOJENCE
do 50 % obremenitve, stare
obvnnosti niso ovira. Krediti
ns osnovi vozila in leasingi.
Možnost odplačila na položni«
ce: Priderrio tudi na dom.
NUMERO UNO Robert
Kukom s.p., Mlinska uL 2Z,
M aribor» t^efbn: 02/2^-48-26,041/750-560.
STORITVE
NUDIM
ADAPTACIJE, novogradnje od lemelia do strehe. Notranie omete, lasade, kamnite Ikarpe. urejanje in tlakovanje dvoriéč. z našim ali vašim matericom,
SQP Byryqi d.n.o.. Shoizevo 3a. Kranj,
041 /222-741	Moo-s'
ADAPTACIJE barvamo stanovanja, hiée. okna, vrata, lasade. napusće, zidarska In izolacijska dela v Kranju in na Gorenjskem. Do 1.3. nudimo 10% p> pust. Boletu d,n.o., Milana Majcna I8a. U. 9 031/504-08S eootns
ASFALTIRANJE tlakovartja dvoriič. dovoz, poti, parkinšč, po^g robnikov, pralnih p1osč, tzd. betonskih in kamnitih skarp, AdroiÀc & Co, d.n.o,, Jelov-škova 10, Kammk, 9 01/e3^ô-l4,
d00l670
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p., Senlčno 7. Križe, tal.: 59-55-170,
ro oii. rolete, la-
rnefne zavese, plise zavese, komamiki, maiViza. v^vAv.astenks. net eooons
errvoi in ostali. Gradbeniško
d.n.o.. Glavni trg 14, Kranj, izvaja vsa gradbena dela. novogradnje, adaptaci* je, notranje ofnete, vse vrst fasad. 8 04/202-81-20, 041/760-614
eoooaw
ČIŠČENJE: stekla, talnih oblog, tapi-
aonm vse plastike, sedežna garniture, stropi itd, Draçan Ko^ćić s.p,, ČistJni servis, ZJato poije 3c, Kranj,
FLORIJANI d.o.o., C. na Brdo 41, Kranj inaja vsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaptacije, ometi, ometi fasad, kamnite ákarpe, 8 041/557-871	B001J49
IZDELAVA podstrešnih stanovanj s kr^aiuf ali f^wnimi ob^og^rn', polaganje
aminatov. gotovega in lamelnega parketa ter izdelava finskih in infra savn, Planiniek k.d., ŠinkovTum 23, VodH ce, 9 031/208-724	wtui»
IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ pO dlstemu Knauf< momatí sireànih oken Velux in polaganje lamř-
natov, l2d brunarec jn nadstreškov. Mesec Damjan s.p,. Jazbine 3, Poljane,
izdelujem fasade,
objektih, opravdam zidarska dela In om^
te. Seniki gradbeništvo, Gas4ska c, 37, áeočur, 9 031/802-331 acoiSo»
IZVAJAM vsa gradbena dela, notranje
ometa, lasade, ai^Xadje, tlataÁa^ ójo-risća, ograja, kanvvte èk^pe in dimfie<e, l«/aftelno, niio in (»ceni, SGP Bem, Stru-
žew 7, Kranj, 9 041/561-038
IZVAJAM vsa slikopleskarska dela, izdelava fasy.
oblog, Volcanšek Albin s.p.,
7, Jesenice.
041 /873-706
Kidričeva
-38-35,
IZVAJAM vsa gradbena dela, adaplBCv ie, notranje omete v^ehvrst, fasade, hl-Iro in poceni, Adil S^aJ s.p.. Sr. Bilr^e
31, Žabnica, 8 041/503-009 acoiue
FRENAVUAMO HIŠE in stanovanja v Kranju In okolícl - rezervirajte svoj ter*
min, Megamatřix, d.o.o., Staretova uL
39, Kranj., 9 041/570-957 aooossd
rtv servis âint^ f^arko s.p., 0. na
Kanec 53, Krar^. pop. TV. video, maft^ gos. aosïAov. 8 04/233-11-99 eockisTs
VUOSA d.o.o., Tomiite« ul. 40, ČVS0 vsa gradbena deta, adaptacije vT^ fasad, zunanje ureditve in n
omete. 8 031/451-420

Bniô
1
ŽALUZkJE. lametne in	r>
loje, screen senc^, mlete izdelamo irt montiramo, Rono senčila, d.o.o., Ma^ saijeva cesta Notranje Godce« s
01/365-12-47.0417334-247 «»0468
IZOBRAŽEVANJE
IŠČEM osebo, ki zna i

NUDI H
Pl£SN) TEČAJI za mladoporoćafKe, or^norane 94()lne, posamezrvke In samezne pai^vSrtohj 316, pn Kranju, ^^ STUDIO TANGO, • 041/62CMS5
ZASEBNI STIKI
3Ô.OOO POSREDOVANJ, 11.000 poznanstev v prelekjem lelu ^ karaKle ri-
stika ienHne posredovalnice Zaupanje
£3 vse generaciie» ki posreduje po vsel Slo, 03/57-28-319. 031/5Í35-
496. 031/836-37S
DEKLETA, brezplačno lâhko spoznate lante za skref>e, resne, trajne zveze iz v»e države. 031 /s3&>378 aooooos	
U spe Sen podjetnik skromno, zvesto dekje lenje,« 031/807-376	že i spoznati za skupno ŽM-8000^00
MLAD DIREKTOR ličd 2â poáleno re$no in traji 041 /22&^49	iskreno žerksko 10 razmeiid, 9 mocroi
IZOUBUENO, NAJDENO	
NAŠEL SEM èoo kljuć oca a in žensko tôlo, 9	ev. korBkci)ska 041/926-773 mo14 40
RAZNO	
PAODAM	
PLASTIČNO Cisterno 031 /562-220	, 1000 . 9
w \v w. pogrebnik .co m
ZAHVALA
Na isti dan in datum, kot je prišla k nam pred 67 leti» smo se v
. letu poslovili od naše drage mami, tašče, stare mame,
prababice, sestre in tete
Karolíně Bertoncelj
roj. Oblak. p. d. Matjaževe Krline z GodeSča
Iskrena hvâlâ vsem sotodnikom, prijateljem, znancem in so-
vaščanom za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvet* je» sveče in darove za sv. maše. Hvaležni smo njeni osebni zdravnid di. Mariji Zaman. dr. Mariji Oman in dežurni službi
iz ZD Škofja Loka za dolgolemo zdravljenje ter zdravnikom in drugemu osebju bolnišnice Petra Deržaja, IPP-ju în kliničnemu oddelku za abdominalno kirurgijo in CIT-u KC v Ljubljani za tnid. da bi mami pomagali in ji ohranili življenje, ter g. Miru
ŠHbarju za duhovno oskrbo- Še posebno zaJivaJo izrekamo naši
sosedi Anici Križaj za 7o«letno prijateljstvo in RK Oodešič za obiske na njenem domu. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste se poslovili od nje na njenem domu in jo spremljali na zadnji poti,
hierinim kolegicam, sinovim sodelavcem iz Iskra Merilne
naprave Kranj, KS GodešiČ, župniku g. Gregorju Dolšaku z ministranti za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta škrianček za izbrano petje in pogrebni službi Loške komunale,
Vsi njeni najdražji
CodeŠič, 16. februaria 2008
i
GORENJSKI eus
petek, 29. februarja 2008
ZAHVALE
i n/o @g'glas.si
23
Dnevi so dolgi.
Se daljše noči,
ker t£he med nćimi vel ni.
V SPOMIN
petek, 22. februarja 2008, so minila §tiri leta, odkar nas je
zapustil dragi mož« ata in stari ata
Matevž Prot
iz Pevna S
Hvala vsem» ki se ga spominjate.
Vsi njegovi: iena Pavla, sin Matevž in h^rka Milena z družinama
ter Monika in Ana
Deseto leto ii mineva, odkar si zapustil nas.
I vedno še odmeva, boUčine Se ni izbnsal Čas.
V SPOMIN
V ponedeljek, 3. marca 2008, bo minilo deset let, odkar nas je
nepričakovano ifi mnogo prezgodaj zapustil moj ljubi sin, ati, brat in stric
Roman Proj
iz Pevna 8 pri Škoffi Loki
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem preranem grobu.
Vsi n[egovi: mama Pavla, Monika in Ana, brat Matevž in
Milena z družinama
Pevno, 20. februarja 2008
Tiiina m postelja prazna,
V SPOMIN
na stenj prijazna,
odšla si prezgodaj od nas,
v	si z nami ves Čas.
L marca mineva deset let. odkar je v prometni nesreči izgubil svoje mlado življenje naSa ljubljena
Alenka Frelih
23. v 1987 • i. 5.1098
Hvala vsem, ki se je radi spominjate, ji prižigate
postojite ob njenem prezgodnjem grobu. ALENKA, VEDNO BOS Z NAMl!
Vsi njenJ
Ljubno, i. marca 2008
m
ZAHVALA
2. februarja Z008 smo se poslovili od drage žene, mame, stare mame, sestre, tete
Cecilije Zadnikar
roj. Porovne, iz Nove vasi pri Preddvoru

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno
sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvcda osebju SB Jesenice za nego in oskrbo.
Hvala pogrebni službi Navček, g. župniku Mihu Lavrincu in pevcem iz Predoselj za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem in vsakomur posebej.
Mož Peter, sin Peter z družino, sin Bojan z Mirjam.
sestra Ana in brat Ivan 2 družinama Nova vas, Radovljica. Šmartno. Poženik
ZAHVALA
Kar je zapisano globoko v srcu,
se s smrtjo ne more izgubiti.
Ob boleči izgubi nagega dragega moža, ata, starega ata, tasta, brata in strica
Janeza Koželja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za besede sožalja in tolažbe, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se Pošti Kranj, sodelavcem Območne geodetske uprave Kranj in Semenarni Ljubljana. Zahvala g. župniku Godcu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcra in Pogrebni službi Komunale Kranj. Zaii\^ vsem. ki ste ^ pospremili na njegovi zadnji poti
Žalujoči vsi njegovi
Kranj, 20. febriiarja 2008
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
Marije Svab
roj. Valjavec, Fronove Mari iz Leš
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem za izrečena sožalja. podarjeno cve^e in sveče ter spremstvo
na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju oddelka 600 Bolnišnice
Golnik, dr. Iztoku Tomazinu in patronažni sestri Cvetki Debevc iz ZD
TrtíČ za dolgoletno zdravljenje. Hvala g. župniku za opravljeni obred,
pogrebni službi KP Tržič, nosačem, pevcem. trci>entaču, govomid, ga^cem in zastavonoši. Hvala sodelavcem Osnovne Šole Bistrica in SKS SeliSkar za izrečena sožalja in podarjeno cv^e ter sveče.
Vsem imenovanim in neimenovanim še entot islaena hvala.
Žalujoči vsi njeni Leše, 20. februaria 2008
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre.
le daleč je...
• I
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je zapustil
Miro Stular
Vsem, ki ste nam bili v oporo in pomoč med
na bridki poti slovesa, in vsem, ki ste se mu pr
poklonit, se najlepše zahvaljujemo.
o m
i Še zadnjič
Marta, Renata in Erika
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je mnogo prezgodaj in tiho zapustil dragi oče. dedi, brat. stric in prija
Janko Kalan
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate« Ijem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, podarili cvetje ter
sveče in bili v najtežjih trenutkih z nami. Posebej smo hvaležni sosedoma Pogačnik za izbrane besede slovesa in spremstvo ta
njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
sporočilo o smrti
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Sava Schafer
Tomo Lalic
rojen 1948
Od njep smo se poslovili v torek, 26. februarja 2008, ob 15. uri na pokopališču v Kranju.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 81. letu starosti sklenila naša draga
mama, stara mama, prababica, tašča, sestra, teta in sestrična
Marija Potočnik -Mimi
rojena MalešiČ, iz Spodnje Bes nice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom.
prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenuddh nudili tolažbo in pomoč. Hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče ter za pisna in ustno izražena sožalja. Posebna zahvala njeni osebni zdravnici dr. Zoji Pavlin, osebju oddelkov îoo in 700 Bolnišnice Golnik, gospodu Župniku dekanu Alojzu Grebencu. dramskemu igralcu in napovedovalcu jožetu Logarju, pevcem Kranjskega kvinteta, članom Orkestra Slovenske vojske, praporščaku Zveze za ohranjanje spomina NOV, pogr€j>ni službi Mestnega pokopališča Kranj. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo imeli radi in jo pospreiriili k veáiemu počitku.
Vsi njeni!
24
infû@g'glas.si
GORENJSKI GLAS
petek, februarja 2008
Ankpta
Zdravstvo
v Medvodah
Maja Bertoncelj
A « A « ^ J «
V Medvodah je v zadnjem Času veliko govora o težavah v zobozdravstvu in o morebitnem podeljevanju koncesij. Zanimalo nas je
zadovoljstvo občanov s storitvami ZD Medvode.
Silvana Knok, Zg. Senica:
"S splošnim zdravnikom In
zobozdravnikom za odrasle
sem zadovoljna. Urejeno pa
nI otroSko zobozdravstvo,
saj se zobozdravniki ves čas
menjajo. Lahko bi imeli tudi
ortodonta."
Ivan S pen ko, HraSe:
"S storitvami sem zadovoljen. Čakalne vrste pri zobozdravniku so sicer res dolge, vendar ml to za zdaj ustreza. Ne strinjam pa se,
da bi v zobozdravstvu pode-
koncesije.
II
Zvonka Hočevar lajatovič,
Preska:
"Največji problem je v zo-
bozdravstvu, saj se zobozdravniki preveč menjajo. Medvoški občinski svet bi
moral sprejeti odločitev za
razpis koncesij."
Jelena Aleksič» Preska:
t
i Janez Burgar» Vafburga:
"S storitvami medvoškega	:	"Večjih pripomb nimam,
zdravstvenega doma sem	•	Zaposleni se trudijo, morda
kar zadovoljna. Obžalujem,	:	zaostajamo z opremo. So
da se občinski svet o zago-	•	pa v zobozdravstvu proble-
tavljanju zobozdravstvene	:	mi, kar občutijo tisti, ki bt se
oskrbe in o koncesijah ni	•	radi na novo vpisali. Manj-
Imel priložnost opredeliti.
kajo tudi specialisti."
9
Na smučeh pozabili na poplave
Ta teden na zimovanju v Kranjski Gori uživajo otroci z območij, ki so jih lani prizadele poplave.
Ana Hartman	smučanja imajo na voljo še	pa so otroci, ki ta teden biva-	Kiope, ki je v preteklih dneh
..............................................................................sankanje in šolo deskanja.	jo v počitniškem domu Vila,	prvič stopUa na smuči. Tudi
Kranjska Gora - V Zvezi pri-	Tudi v popoldanskih urah	pokazali veliko hvaležnosti.	dvanajstletni Sašo Benedjčič
jateljev mladine Slovenije so	jim ni dolgčas, saj smo pri-	"Otroci so tako preprosti, ni-	iz starega dela Železnikov je
se kmalu po septembrskih	pravili vrsto aktivnosti, kot	hče nima posebnih zahtev.	povedal, da 2 vrstniki niso
poplavah odločili, da bodo le-	so plavanje, izdelovanje iglu-	Vso hrano pojedo, prav nič	obujali spominov na ujmo, v
tos zimovanje priredili za	jev, olimpijske igre, obisk	niso izbirčni." pove Zaplot-	kateri je njegova družina
otroke s prizadetih območij.	Kekčeve dežele, ogled film-	nikova.	oslala brez doma in tako za-
Od ponedeljka tako v Kranj- skih premierje pojasnila
Čeprav so otroke na zimo- časno še vedno bivajo pri sta-
ski Gori uživa 53 otrok, od vodja zimovanja Monika Za* vanju združile poplave, pa rih starših. Sašo se je na zi-
tega jih je 26 iz radovljiške občine in devet iz Železni-
plotnik.
spominov na lanski 18. sep- movanju raje posvetil uče-
Dodala je, da so donatorii, tember niso kaj dosti obuja- nju smučanja: "V Kranjski
kov, preostali pa so pred-	ki so otrokom iz poplavlje-	li. "Sploh se nočem sporni-	Gori sem drugič. V preteklih
vsem 3 celjskega območja.	nih krajev omogočili brez-	njati tega. Še vedno me je	letih sem že večkrat smučal,
"Večina je brez smučarskega	plačno zimovanje, pokazali	strah, da bi se spet zgodilo	a sem si skoraj vsakič zlomil
predznanja, nekateri so pr-	Še več solidarnosti kot v pre-	kaj takega," je povedala se- nogo, tako da se še vedno
vič stopili na smučke. Poleg	teklih letih, na drugi strani	demietna Deana jelene iz učim."
futri se za 53 otrok iz poplavljenih območij konča zimovanje v Kranjski Gori. / ^»f«-
I
vremenska napoved
Napoved za Gorenjsko
Danes bo delno jasno, jutri bo zmerno do pretežno oblačno In povečini brez padavin. Pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo precej jasno in toplo.
PETEK
-2/1 O^C
sobota

nedelja

2/9°C


-2/1
M

o CelovAc 13/2*0
\
mí




IM-C V-
• «■
Noviâonca

Ncw9ir*W
' ■ 15/3
Zagr«ti
r^ o 17/3*0
o
14/8 "c
Prsdovor
Razvozijo okoii trideset kosil
V Domu starejiih občanov Preddvor so lani uvedli novost,
razvoz kosil starejšim občanom na domove. Po besedah socialne delavke Mojce Sajovic je zanimanja veliko, saj trenutno "kosila vozijo tridesetim ljudem v dvajsetih vaseh v občini Preddvor in le nekaterih v sosednjih občinah. Med starej'
Šimi ljudmi, ki dobivajo kosila iz doma v Potočah, so
naredili tudi anketo. Domala vsi so s pripeljano hrano zado-
jni, z njeno kakovostjo in raznolikostjo, pa tudi cena se
jim ne zdi pretirana. Običajno kosilo stane 3,86 evra, dietno kosilo za sladkorne bolnike 4,52 evra, druge diete pa 4,16 èvrâ, dodaten evro pa uporabniki primaknejo za prevoz. Že leto prej so v domu v Potočah uvedli tudi dnevno varstvo, Ornogočiti ga želijo tistim ljudem, ki Še ne potrebujejo domske oskrbe, čez dan pa vendarle ne morejo ostajati
doma sami. Trenutno v dnevno varstvo prihaja le ena
obiskovalka, ki se druži s stanovalci doma starejših v njihovih dnevnih prostorih. Posebni prostori, ki so jih uredili za potrebe dnevnega varstva, pa so trenutno namenjeni de*
vetim stanovalkam doma, ki se sicer še same znajdejo, potrebujejo pa nekaj pomoči. D. Z.
Celovec
Koncert in pohod na Koroškem
Na Koroškem bosta v nedeljo, 2. marca, dve zanimivi prireditvi. Ob pol treh popoldne bo v Domu glasbe v Celovcu
tradicionalni pevski koncert Koroška poje. Organizator
koncerta je Krščanska kulturna zveza, na njem pa bodo nastopili znani koroški slovenski zbori, glasbeniki In solisti.
Letošnja Koroška poje bo posvečena stoletnici rojstva skladatelja, pevovodje In zbiratelja narodnega izročila Franceta Cigana, ki je bil rojen v Prekmurju In je od tam odšel na Koroško. Slovenska športna zveza iz Celovca, Slovensko planinsko društvo Celovec In Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba pa bodo v nedeljo organizirali jubilejni 50. pohod na Arihovo peč v spomin na padle partizane, ki so
jih Nemci zaradi izdaje pobili v noči 29. na 10. februar 1945.
Pohod se bo začel ob 9. url pri Polancu na ČemernicI nad Šentjakobom v Rožu. ). K.
PRVENSTVENA
TEKMA
RD KNAUF INSULATION : SVIS
Športna dvorana Poden
S0B0TAJ.3.2008, ob 20. url
FEaor
nr^Mi MouTOf
1/1 AcéilAÉ

nu KÂ #ftmm
97.3 m
ymMViomHJ.Si
sftU vsêKm 9 mwini