—m Na številnih skrivnih sestankih, ki so jih imeli po delavnicah, tovarnah, hišah in vaseh, so širili ideje fronte, seznanjali nove pristaše z izkušnjami konspirativnega dela, brali letake in literaturo... ... Komunistična partija, osnovni organizator fronte, je dobivala vse tesnejše stike s patriotično razpoloženimi delovnimi množicami... ... VOJAŠKE PRIPRAVE IN NARAŠČANJE ODPORA — Prišlo je tudi do delavskih stavk mezdnega značaja v aprilu in juniju 1941 in ta odpor se je širil pod vodstvom komunistov... Pod Gorjanci so kmetice in kmetje s srpi in cepci napadli sovražnika. Centralni komiteje pozval Slovence, »naj nepolože orožja, dokler ne bo tlačitelj popolnoma razbit in uničen«... Tako piše v knjigi Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945. • Ker je zgodovina učiteljica, so se po tem zgledovali tudi sindikalni zarotniki, ki so s pomočjo v Mariboru (!!!) skritega orožja želeli izvesti državni udar. S pomočjo rodoljubov in bojevnikov za edino pravo demokracijo Daniela Malenška in Marjana Poljšaka (kdo stoji za njima?) je zarota razkrinkana. Kaj nas je čakalo, boste razvozlali iz zemljevida in razkrinkanih štabnih dokumentov uporabnikov (DE, stran 5). Piše: Ciril Brajer Socialdemokrati spet navijajo za vojne davke Obrazec je znan. Reklo se je npr. Revolucija je sveta stvar! Njeni vojaki so torej svetniki. Govoriti čez njih je pomenilo biti proti sveti stvari. To odurno maniro danes uporablja del slovenske politike in naivne javnosti proti kritikom sodobnih političnih svetnikov, najbolj očitno v primeru Janeza Janše. Zgražanje nad tovrstno nemoralnostjo najostrejših kritikov prejšnje ureditve je jalovo moraliziranje. Janša in podobni si bodo pač dovolili toliko, kolikor bodo ocenili, da si lahko! Ta časopis gotovo velja za Janši nenaklonjenega. Najbrž tudi jaz. Vendar ne gre za načelno nenaklonjenost do Janše kot politika ali ministra. Gre zgolj za kritiko njegove samovolje povsod, kjer je očitna. In hkrati za podporo njegovemu ravnanju, kadar je razsodno in umestno. In tudi tega je precej. Toda ne bom ga slinasto hvalil, saj je zato minister, ker ima za to dolžnost nesporne zmožnosti. Vendar oholo počenja stvari, ki silijo k vzkliku: »Ustavite Janšo!« Gotovo bi marsikdo dejal, da je Janša kot socialdemokratski politik in obrambni minister objektivno razklana osebnost. A to so prazna teoretiziranja. Kot tudi tisto, da smo opravili z obdobjem lažne enakosti. Zanjo nikoli sploh ni šlo! Toda če Janša nosi na sebi cunj za 12.000 nemških mark, če ignorantsko nabavlja številne in drage avtomobile, če hoče za vsako ceno silno vojsko - in pri tem nesramno uporablja v bistvu enak argument kot v pripravah na osamosvojitev (da je JLA papirnati tiger in da je ni sile, ki bi nas lahko ogrozila, sedaj pa, da smo preblizu balkanski klavnici, da bi si lahko ■ privoščili slabotno vaško milico) - tedaj se človek zastran njegove socialdemokratske politike vpraša: Ni to izprijenost brez primere?! Ko je Jugoslavija drvela v agonično krizo, soldateska pa nam je nalagala vedno nove kontribucije, smo (z Janšo na čelu) vedno znova postavljali vprašanje: Ja kaj bomo pa branili? In imeli smo prav. Razen v eni točki morda! Nihče najbrž ni dovolj resno mislil, kakšnega monstruma smo vzredili na svojih prsih, ker nismo bili dovolj nepopustljivi. Ko nas danes Janša prepričuje, kakšno armado da potrebuje Slovenija (in nam mimogrede šepeta, da moramo v Nato, kar bo sprva drago, nato pa bo naša obramba malodane zastonj - in tudi te argumente že poznamo!), omalovažujoče govori o piškavem odstotku, ki ga moramo plačevati, mislim da osem let, nakar bomo končno mimo in varno spali. Dokler Janša nase navleče letno plačo že hudimano dobro plačanega delavca in marsikaterega nameščenca, hladnokrvno razmišlja, kako mu bo izplulil še kakšen odstotek za svetlo bodočnost. Nasvet sindikatom - štrajk proti davku Ko poslušamo črne opise in napovedi gospodarskega stanja (ki ga suša spiralno stopnjuje, vlada pa kljub svoji krš-čansko-prenoviteljski in socialdemokratski gorečnosti niti ene pomirjevalne izjave ne premore, dasiravno je vajena lagati na vsakem koraku), tedaj se vnovič vprašujemo: Kaj neki bomo morali braniti? Tu smo na točki, ko bomo morali tehtno premisliti: Ali osnovna eksistenca in perspektiva, ki jo bo vredno braniti, ali pa razsulo in zlom, v katerem bodo arhitekti sedanje slovenske politike spet cvilili, da so zgolj izvrševali dogovorjeno politiko (»izpolnjevali ukaze«). Dokler nekaj ni zakon, lahko proti temu delujem z vsemi močmi. Jasno je seveda, da zganjam izdajalsko raboto! Toda če naj povem svoje mnenje, bi jaz osebno proti enoodstotnemu davku za navidez varno uboštvo uprizoril celo splošno stavko. Kajti kako bo v parlamentu, ne vem. Jasno pa mi je, da kdor bo tam proti temu zakonu, bo to počel samo zato, da nagaja Janši in morda vladi, ne pa zato, da prenehamo s pogubno in arogantno politiko, ki nas bo korak po korak uničila. In da bo še bolj jasno: ko nam bo šlo dovolj dobro, sem za to, da morebiti celo s samoprispevkom na hitro zberemo denar za korenito posodobitev in okrepitev obrambe. S to pobudo se je namreč Janša spustil v enega odločilnih korakov preizkušanja svoje »mačkovske« moči. Politika je po mojem preveč zaposlena z lastnimi ambicijami in oportunističnimi kupčijami, zato se na njeno treznost ne kaže zanašati. To je dejansko merjenje moči med Janšo in obubožanimi da vkoplačevalci. J ansa vidi hudiča v Mohamedancu V času osamosvojitve, ki se je ujemal z zadnjim obdobjem »re-aganomije« in z Bushovim finalom, so v slovenski vladi ključna ministrstva obvladovali Rupel, Bavčar in Janša, Jelinčič pa je vedril in oblačil med obema oboro-žencema v korist neoboroženca. Prihod Clintona je ogrozil vojaški lobi v ZDA z napovedjo kleš-čenja vojaškega budžeta. CIA je zato (ob izginulem srpu in kla- divu) lansirala novega Belcebaba - islam. Slovenska vlada se je temu takoj prilagodila - notranji in zunanji vladni resor so dobili krščanski demokrati. Dotedanja liberalna antifašistična antisrbska zunanja politika se je spremenila v križarsko, to je prosrbsko, kar je pogojilo koalicijo SKD z LDS in SDP, ki je preko projugoslovan-stva enako prosrbska. Jelinčič, ki si je s »krajo« volilnih glasov svojih demokratskih sponzorjev podpisal smrtno obsodbo (izgubil je edinega zaščitnika), je postal odveč tudi zaradi spremembe strategije slovenskega obrambnega ministrstva, ki hudiča ne vidi več v Srbu (kot pred Clintonom), ampak v Mohamedancu (po njem). Dr. Boris Ogrizek, Kranj Sporočilo za javnost • V 34. številki. DELAVSKE ENOTNOSTI so ha 4! strani objavljena skupna razlaga in stališča podpisnikov SKP za gospodarstvo. Ker Konfederacija PER-GAM te razlage in stališč (predlagala pa jo je Gospodarska zbornica) ni podpisala, pač pa je imela nanje bistvene pripombe na seji sindikatov podpisnikov dne 29. 7. 1993, sprašujem uredništvo, kdo je za PERGAM podpisal objavljena stališča, oziroma kako je uredništvo objavilo »tudi naša stališča« brez Pergamovega pristanka, saj med drugimi 4. točka stališč za članstvo PERGAMA niti slučajno ni sprejemljiva? • Ob tem bi pa bilo korektno, da bi Delavska enotnost objavila ODLOČBO o reprezentativni KSS PERGAM, za kar smo P] čilo dali že za predzadnjo vilko! Lep pozdrav! Vida Fras, sekret4 Pripis uredništva A • »Skupna razlaga in stoM podpisnikov SKP za gosp stvo« so v uredništvo P?, s predsedstva RS ZSS in kak) smo dobili, takšna smo objav'1 • O drugi pripombi pa le toliko - res bi bilo korak'' in zato zamujeno objavljamo ^ strani DE. Vzrok za zamud» meddopustniška zmešnjava ' predaji poslov. Sindikat naj pojasni zamolčano skrivnost Sindikati pripravljajo stavke in spravijo na ceste sto in še več tisoč delavcev tako, da ohromijo promet ter življenje. S tem početjem naredijo velikansko škodo, ki je ne poravnajo. Nikoli še niso dali recepta za to, kje dobiti denar za stavkajoče. V vseh poklicih, kar jih ima Slovenija, je zaposlena orjaška množica kmečkih ljudi - delavcev, ki imajo doma premožne kmetije. Sindikati delajo hude napake, ker kmečke in mestne delavce (-ke) združijo, da kričijo, da nimajo za preživetje. Delavce(-ke) naj bi odslej sindikat razdelil v dve skupini: v prvo skupino de-lavce(-ke) s premožnimi kmetijami, v drugo skupino pa mestne delavce(-ke) brez kmetij. Kmečki delavci(-ke) povsod kar v podjetjih ponujajo, nagovarjajo, prodajajo mestnim delavcem, ki so brez zemlje, meso, med, jajca itd. po visoki ceni, torej niso v stiski. Zakaj sindikat, torej predsednik ZSSS Dušan Semolič, noče izdati te skrivnosti in povedati javnosti čisto resnico. Stavka toliko tisoč delavcev(-k), ki imajo doma premožne kmetije, in stavka tolikšno število mestnih delavcev(-k), ki so brez kmetij. Kdo je potreben denarja, tisti, ki hrano, pridelke predrago prodaja, ali mestni, ki jo predrago plačuje? Odslej naj sindikat ter predsednik Dušan Semolič to skrito skrivnost natančno, pravilno razloži javnosti. Če tega ne stori, je bolje, da sindikata, ki to skriva, več ni. Nekateri govorijo, da je stavkalo 90.000 kmečkih premožnih delavcev(-k), in 10 tisoč mestnih ljudi v kovinski in elektroindustriji. Seveda morda to ni točno. Točno število naj objavi sindikat in predsednik Dušan Semolič v prihodnji številki DE. Komunizem je v mesta začasno privedel kmečke ljudi in južnjake, ker je mestnih bilo zelo malo. Sedaj ti ljudje delajo mestnim velikansko škodo, ker zasedajo delovna mesta in odžirajo kruh, tako da so mestni zaradi njih reveži brezposelni - mladi in starejši. 100.000 delovnih mest ne bi bilo potrebno odpirati, če bi vsi kmečki ljudje takoj odšli nazaj na kmetije in južnjaki nazaj na jug obnavljat porušeno domovino. Za mestne ljudi, ki so brez zemlje, bi bilo dovolj praznih delovnih mest za mlade in za starejše in nobeden ne bi bil brezposeln. Tudi stanovanj bi bilo dovolj praznih za mlade in starejše, nobeden ne bi bil brez stanovanja. Ne bi bilo potrebno graditi novih stanovanj, ker ni denarja. Tako bi se Slovenija rešila velike brezposelnosti. Kdaj se bo to zgodilo? Prosim za odgovor v DE. To je vroča želja tistih, ki nimajo zemlje - kmetije. Dominik Oprečnik, Zatišje Kako povedati sinu Rodil sem se pred dobrimi dvainštiridesetimi leti v, lahko rečem, delavski družini, kjer je bil zaposlen samo oče. Mati pa je po svojih močeh pomagala pri preživljanju štiričlanske družine. Že v osnovni šoli sem opazil, da obstajajo dve vrsti ljudi oz. tri, in sicer tisti, ki na vsak način hočejo nadvladati svojega bližnjega (učitelji). Druga vrsta, v kateri so ljudje, ki se vedno obračajo po vetru, ki je zanje najugodnejši. Eliti, ki vlada, so se pripravljeni prikloniti do tal (sledijo boljše ocene), in ljudje, lahko jih poimenujemo samorastniki, katerih vrline so neupogljivost in že skoraj fanatičen odpor proti vsem oblastnikom. Mednje se prištevam tudi sam. Ta neupogljiv duh me spremlja že celo življenje. Bil sem trn v peti učiteljem v osnovni šoli, profesorjem v srednji šoli, oficirjem JLA v njeni najelitnejši enoti, kamor me je vodila. želja po doživetjih. Lahko sem se sporazumel z oficirji, ki so bili mojega kova, nikakor pa ne z oficirji prve ali druge vrste prej omenjenih ljudi. Po vrnitvi iz JLA sem se zaposlil pri zelo ugledni špedicijsko-transportni firmi kot šofer tovornjaka. Kot vedno so me bolele krivice, ki so se dogajale v takratnih TOZD-ih. Postavil sem se v prve vrste v boju za delavske pravice. Ker sem verjel v takratni sistem, sem zaprosil za pomoč CK ZKS. Pomoč sem dobil od prvega človeka za Primorsko, tov. Igorja Uršiča. Seveda sem postal trn v peti takratnih in še nekaterih sedanjih direktorjev tega podjetja. Moral sem oditi, in to pod pritiskom tistih ljudi, za katere sem hotel izboriti pravice. Znašel sem se med vzdrževalci podjetja Vozila Gorica. To je med ljudmi, ki morajo znati rešiti vse probleme. Vse probleme sem rešil (tehnične), samo odnosa med mano in mojimi šefi ne. Po enajstih mesecih sem odšel v neznano. Sedem let sem bil obrtnik v večnem boju za preživetje, ker socializem ni priznal, da je tudi v socializmu potreben kapital. Po sedmih letih sem se zaposlil v Meblu. Takrat cvetoči firmi, ki pa so ji neopazno gnile korenine. V tem času je prišel v Meblo tudi »trojanski konj«, ki je firmo končno popeljal v propad. Zaposlil sem se v tovarniški poklicni gasilski enoti. V tej službi sem delal s srcem, kot se temu reče. Preprečil sem veliko večjih požarov, ki bi lahko nastali in uničili družbeno premoženje. Varoval sem ga pred ognjem in vodo (poplave). Medtem pa je korozija neustavljivo grizla in uničevala vse na način, ki ni bil viden malemu človeku, predvsem po zaslugi »uspešnega« finančnika, ki je odstranil trojanskega konja in se stavkajočim delavcem samozavestno smejal v obraz ter »samorastnike« v prvih vrstah metal na cesto. Pri načrtu »ozdravitve Mebla« ne potrebuje sposobnih, ampak poslušne. Sadovi so že vidni (primer Masiva, kjer so delavci navadni hlapci v lastni hiši), kjer jih lahko tuj gospod brez pojasnila vrže na cesto. Nekdanji ponos slovenske lesne industrije z vsem njegovim kadrovskim potencialom je spravil v položaj hlapca. Pri vsem njegovem početju pa mu pomagajo poslušni direktorji, ki pa so za svoje početje primemo nagrajeni. Ker kolektiv ni prenesel tako velikega aparata za varovanje, so se začele reorganizacije. Zmanjšanje števila zaposlenih. Naložili so nam dodatna dela za (realno) manjše plače. Potem so še te začele zaostajati za dva meseca. Ponovno sem se znašel v prvi vrsti v boju za naše pravice. V tem primeru za zasluženi denar. In ponovno sem moral oditi. Tokrat na cesto. Seveda z blagoslovom SKLADA ZA RAZVOJ, ki razvija gospodarstvo tako, da sposobne meče na cesto, poslušne pa pusti pri kruhu. Kako naj povem sinu, ki je sedaj na začetku moje poti, naj se nikar ne uči in nauči hoditi z glavo pokonci, amkpak naj se raje plazi pred »uspešnimi« finančniki. In še nekaj! V »svinčenih časih« mi je kril hrbet v boju za delavske pravice CK ZKS. Sedaj v času DEMOKRACIJE pa me je tovarniški sindikat pustil na cedilu. Ivo Leban, Ozeljan P S.: »Uspešni« finančnik prav te dni razprodaja imetje podjetja Sil (strojegradnja in inženiring), kjer je bil zaposlen CVET znanja ustvarjalnega potenciala »MEBLA«. Skoraj vsi so z blagoslovom »sklada za razvoj« ostali na cesti. Sam se še vedno z osebnim šoferjem šopiri v renaultu 25 kot kakšen velik uspešnež. Do kdaj še? Do takrat, ko bo vse razprodal. Le še nasvet gospodu Koržetu. Kupite si nova očala. Kajti s temi ne vidite do Nove Gorice. Tu je zelo veliko stranpoti, ki jim po novem pravimo BAY-PASS. Ali povedano drugače. »Posvečeni« si prisvajajo tisto, kar jim v vsaki »PRAVNI« državi ne pripada. In še grešna misel: »Morda to počnejo z blagoslovom.« Ivo Leban, Ozeljan 57 a, Šempas Ali vlada resno želi rešiti žgoči problem direktorskih plač? Vlada je pred nedavnim sporočila Neodvisnosti-KNSS, da se strinja z osnovnim namenom posredovane pobude, in sicer da plače poslovodnih delavcev pravnih oseb s pretežno družbenim kapitalom ne smejo in ne morejo biti neodvisne od gospodarskega stanja, doseženih rezultatov poslovanja in od ravni plač zaposlenih v podjetjih. Iz odgovora vlade je tudi razvidno, da se strinja tudi s predlogom o dostopnosti podatkov pooblaščenim predstavnikom delojemalcev in ustreznim pooblaščenim službam. Prav tako se strinja, da je potrebno opredeliti in poenostaviti merila za določanje višine teh plač, upoštevaje uspešnost poslovanja podjetja, dosežene izboljšave, kar je po njenem mnenju zlasti pomembno pri na- grajevanju tako imenovoJjj kriznega managementa, vel* podjetja itd. , Vlada pa ne soglaša s pre> gom Neodvisnosti-KNSS, do kazalo plače maksimirati na ro' nekega mnogokratnika, ker m1 da bi bilo primerneje to s smiselnimi merili in njih) težo. Ne strinja se tudi s pre' gom, da bi te plače urejali t, konsko regulativo, temveč to kot se to ureja za druge del°(^ na demokratičen način, k' t pušča sodelovanje prizadetih ? J jektov. Predlaga tudi, da h' j dokument, ki bi urejal te P™ širše družbeno verificiran. Po mnenju vlade naj bi me'.. oblikovala Gospodarska zbor’’1] Slovenije skupaj z društvom M nager v roku, ki ga določa Spl°f kolektivna pogodba za gospod stvo, to je do konca avgusta. .■ V Neodvisnosti-KNSS smo v1 noma zadovoljni, da je vlada fj kazala razumevanje za naše p)) loge. Z njenimi ugotovitvam1 tudi delno strinjamo. Nikakor se ne moremo strinjati s pre•rl gom vlade, da bi poslovoo1 plače urejal nekakšen neobve(e\ pa čeprav družbeno verific'1 dokument. orumeni. i Ne gre samo za plače direkt)j jev, pač pa tudi za druge Pr*v'j gije, ki so jih ti izsilili v posedi pogodbah o zaposlitvi. Sem oodt leasingi, neobveznost prisoV" na delu, potni pavšali, zavaril nje za najvišjo zavarovalno in drugi elementi. Od teh pl** gijev tudi niso plačani družb , prispevki, vendar pomenijo »j pravičeno obogatitev. PonavO] pogodbe organ upravljanja o ganizaciji sploh ne obranim , podpiše jo predsednik ali pa sP1J nihče, računovodstvo jo mora ■ vesti. Nadzora ni. Specifično 7 je, da sta osnutke teh pogodb ; stavljala prav Gospodarska zb ■ niča Slovenije in društvo NčOJ Q6T, ki Sed”' I1 nn 0^ i družbenegi direktorjem. Neodvisnost-KN S S meni, bo jj večina teh pogodb nezakoniti neveljavnih. Izpodbijati jih je f goče že po 2. členu zakona o F djetjih, ker niso v skladu s n slovno moralo in dobrimi PoS J nimi navadami. Zato mora F stojna služba vlade RS zahtev pregled pogodb in ustrezno v« ^at*' ■ Neodvisnost-K^j France Tomšič, predsed ki sedaj hočeta po svoje, » ^ benega nadzora, urejati NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI i SLOVENIJI s komentarjem In stališči komisije za razlag0 kolektivne pogodbe Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kastelic Poleg kolektivne pogodbe s komentarjem in stališči brošura vsebuje še: - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Sklep P Republike Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD - Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zaV° dih - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obs®9a sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna. Cena 950,00 SIT. Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP EN0"f' MOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255,110-033,fal<5 311-956. ___J ] DE časopis enotnost je bila ustanovljena20.novembra1942 »DE-glasiloSvobodnibsindikatov Slovenije »IzdajaČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova4, poštni predal 479 • Direktoringlavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942,311" slovenskih * Od9ovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311 -956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotogralija). Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran). delavcev 5?mian Križnik (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), BoraZlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, telefaks 311-956 • Naročnina-321-255 • Posamezna številka stane 130 SIT • Žiro račun: 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Sem°llC_ erf ndfi w 1* ,ui\ ija Na naše državne organe, ki niso dovolj energično reagirali na zaplembo premoženja naših podjetij v Srbiji, pogosto leti kritika. Včasih se ustvarja vtis, kot da se je naša državna skupnost s tem že sprijaznila, težke gmotne posledice pa preprosto prepustila delovnim kolektivom. Prav tako z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da nismo zaščitili Slovencev, ki živijo v Beogradu in drugih srbskih mestih. Vemo pa, da mnoge preganjajo, nekatere so celo zaprli. Naša zunanja politika bo morala razrešiti dilemo: ali vztrajati pri popolnem nepriznavanju takoimenovane Zvezne republike Jugoslavije ali pa s pragmatičnimi ukrepi zaščititi naše interese v državi, ki nesporno obstaja. Združeni narodi so kot kaznovalni ukrep uvedli ekonomski embargo proti ZRJ. Toda tudi tiste države, ki embargo kolikor toliko spoštujejo, niso pretrgale diplomatskih odnosov z Beogradom. Še več. Sprijaznile so se z dejstvom, da si je ZRJ preprosto prilastila poslopja diplomatsko-konzulamih predstavništev nekdanje SFRJ. Zunanja ministrstva in drugi vladni organi komunicirajo z veleposlaništvi in generalnimi konzulati ZRJ. Na lanskem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov so delegaciji ZRJ sicer prepovedali udeležbo v razrpav, niso pa sprejeli ugotovitvenega sklepa, da SFRJ ne obstaja več. In tiho so se sprijaznili s teorijo Beograda, da je ZRJ naslednica SFRJ in kot takšna avtomatično članica Združenih narodov. Takšno ravnanje je seveda nelogično, predvsem pa nenačelno. Imamo utemeljene razloge za obsodbo takšne politike. Naš stalni predstavnik pri Združenih narodih Danilo Turk je pred dnevi ponovno uradno opozoril, da bi ZRJ morala zaprositi za članstvo v svetovni organizaciji. To stališče je nedvomno načelno, veliko vprašanje pa je, ali ga bodo v Združenih narodih tudi upoštevali. Mednarodna skupnost se obnaša zelo pragmatično in ne posveča posebne pozornosti načelnosti. Združeni narodi so v svoje članstvo sprejeli Bosno in Hercegovino. S tem naj bi zagotovili tudi spoštovanje ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti BiH. V praksi pa so se hitro sprijaznili z dejanskim razkosanjem te države. Naša soseda Hrvaška, ki je žrtev srbske agresije, dejansko že vzpostavlja odnose s Srbijo oziroma z ZRJ. Pogosta srečanja Tudmana z Miloševičem so samo delček takšne »realpolitike«. Pragmatizem torej navaja Hrvaško k takšnemu ravnanju. V naši zunanji politiki bi morali vsa ta dejstva upoštevati. Nikakor se ne zavzemam za diplomatsko priznanje ZRJ. Za takšen korak v sedanjih okoliščinah niso zreli pogoji. Menim pa, da bi z ustrezno prožnostjo morali takoj zagotoviti zaščito naših Snovnih interesov v tej državi. Ker z ZRJ nimamo diplomatskih odnosov, bi morali med drugim kakšno od prijateljskih držav zaprositi, naj v Beogradu zastopa naše interese. To je znana in preizkušena mednarodna praksa, ki se je izkazala za učinkovito. Ko je v začetku 60-ih let Zvezna republika Nemčija enostransko Pretrgala diplomatske odnose z Jugoslavijo, je interese SFRJ v Bonnu zastopalo švedsko veleposlaništvo, interese ZRN pa francosko veleposlaništvo v Beogradu. In tako so se kljub pretrganim diplomatskim odnosom mnogi problemi reševali dokaj uspešno. Zagotoviti zaščito naših interesov v ZRJ nikakor ne pomeni odstopanja od našega utemeljenega načelnega stališča, da ta država ni in ne more biti naslednica nekdanje SFRJ. Vprašanje delitve premoženja nekdanje SFRJ je zelo aktualno. Mislim, da bi 9a morali še bolj zaostriti in tudi v kompetentnih mednarodnih forumih aktivno nastopati s povsem konkretnimi zahtevami o delitveni bilanci. Pri tem se seveda zavedamo, da bo to dolgotrajna zadeva. Prav zato pa reševanja drugih problemov nikakor ne bi smeli odlagati v čas končne delitve nekdanjega skupnega premoženja. Morali bi izdelati takšno prožno politiko, s katero bi že zdaj reševali akutna vprašanja z Beogradom. In teh je zelo veliko. časopis slovenskih delavcev 1° Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče ira IS 3° to- ge T- KS J TE T časopis slovenskih J delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: _____ Naziv podjetja ali ustanove: _________________________________ Naslov: Podpis naročnika: i: *■■>*<■< j dobri vojak svetit v prvi svelovai vojni Ja, se so tihi, dobri, skromni vojaki. Žal pa so tisti, ki jih vodijo, tudi ostali prav takšni kot za časa Švejka. Njegov pogled na svet, zbit v preproste besede, je res planetu dobrohotna filozofija, nad katero se navdušuje ves svet že nekaj rodov - prime pa se ne! Kako bedni so pravzaprav ob tem velikanu novodobni zmagovalci, ki na vse kriplje zbujajo duha vojne, če ta le uspe malček zadremati. Kriče o zmagah, slavni vojaški zgodovini, ogroženi domovini... Iz vzroka, ki je tako na dlani, pa ga vendarle toliko ljudi spregleda - zaradi lastne slave, volje do moči in kajpak denarcev, ki Jj spremljajo to pisano perje. Lepo je rekel Jelinčič: Zmagovalcem kolajne za 9KL 'S vrat pa marš v pen- 'J**l Zlorabljena zijo! Ko zmagovalci takšno nevarnost zavohajo, so pripravljeni na vse. Celo kolajne vrnejo. Zaradi takšnih slavohlepnežev se vojskatako nesramno vtika v politiko. Šele zahteva po vojnem davku jih je do konca razgalila. Toda kolikor so to nečedne stvari, je v njih vsaj nekaj logike. Ni je v nas, ki jih mirno gledamo. Vrh nečednosti, ki jih nihče ne ustavi, pa je v oblakih. Skoraj že ga je dosegel Franci Žnidaršič, uvodničar zadnje številke Slovenske vojske. Celo nesrečno smrt vojaka Dejana Bizjaka je »počastil« s politikantskimi namigi o pravih zmagovalcih, medijih, ki dajejo prostor njihovim sovražnikom, visokih pokojninah... Slovenski vojski in njenemu uvodničarju palec dol, čeprav v sramu, da ga zoperstavljamo Švej-kovi veličini. Boža Gloda Velika doba zahteva velikih ljudi. To so neznani junaki, skromni, brez Napoleonove slave in zgodovine. Razčlenitev njihovih značajev bi zasenčila celo slavo Aleksandra Makedonskega. Na praških ulicah lahko srečate slabo oblečenega moža, ki sam ne ve, kaj pravzaprav pomeni v zgodovini nove velike dobe. Skromno hodi svojo pot, nikogar ne nadleguje in tudi novinarji ga ne nad- TO SO NEZNANI JUNAKI legujejo s prošnjami za intervju. Če bi ga vprašali, kako mu je ime, bi vam preprosto in skromno odgovoril: »Švejk sem...« In ta tihi, skromni, slabo oblečeni mož je res stari, dobri, pogumni, vrli vojak Švejk, o katerem so za Avstrije govorili vsi državljani češke kraljevine in čigar slava tudi v republiki ne bo zatonila. Zelo rad imam dobrega vojaka Švejka, in ko opisujem njegove dogodivščine v svetovni vojni, sem prepričan, da boste vsi simpatizirali s tem skromnim neznanim junakom. Dobri vojak Švejk ni zažgal svetišča boginje v Efezu, kakor je storil tisti neumni Herostrat, da bi o njem pisali časniki in šolske čitanke. A to zadostuje. Jaroslav Hašek Lokalna samouprava pred vrati (6) KAKO POCENITI UPRAVNI APARAT Ko spremljamo razprave o ponovni uvedbi lokalne samouprave pri nas, se srečujemo s pomembnim vprašanjem, koliko bo uvedba lokalne samouprave stala oziroma ali se bodo zaradi njene uvedbe zmanjšali stroški delovanja našega državnega aparata, za katerega že desetletja vemo, da je predrag. Diplomirani politolog iz Maribora, PETER HEDŽET, ki se že vrsto let teoretično in praktično ukvarja s problemi lokalne samouprave, ve povedati, da so doslej ob domala vsaki reorganizaciji skupščinskega in komunalnega sistema pristojni obljubljali učinkovitejše urejanje javnih zadev in zmanjšanje stroškov za delovanje državnega 1 in paradržavnega aparata. Končalo pa se je, še posebej pri nas, praviloma obratno!! Tudi tokrat tvorci koncepta lokalne samouprave trdijo, da bo vzpostavitev lokalne samouprave dolgoročno pomenila zmanjševanje stroškov države. Njene funkcije se bodo namreč v veliki meri prenesle na neprofesionalne funkcionarje, upravni podsistem lokalne samouprave pa bo zaradi svoje teritorialne in populacijske zoženosti (občine-bodo majhne) funkcioniral z bistveno manjšimi stroški. To domnevo so tvorci koncepta lokalne samouprave podkrepili s tezo, da je splošno znano, kako veliki sistemi pogojujejo tudi vrsto dejavnosti, ki v majhnih sistemih niso potrebne, čeprav se v njih prav tako učinkovito in še bolj neposredno opravljajo vse zamišljene funkcije. Bo res tako? Kakor da tudi sami niso do konca prepričani o tem, so tvorci koncepta lokalne samouprave zapisali, da bodo finančne posledice uvedbe lokalne samouprave znane šele, ko bo izpeljan celoten ustavni koncept novega organiziranja državne uprave in na drugi strani lokalne samouprave. Bo po uvedbi lokalne samouprave država zares cenejša? Sicer pa, ali se pri nas, ko govorimo o različnih reorganizacijah državnega in upravnega aparata, ne reče vedno: Koliko bo stala reorganizacija sistema, sedaj še ni mogoče z gotovostjo predvideti, dolgoročno pa bo zagotovo sistem bolj učinkovit in cenejši? Ko pa kasneje ljudje postavijo v prašanje, zakaj se je po reorganizaciji delovanje sistema še podražilo, pa je običajno odgovor: Vsaka stvar pač nekaj stane, zato moramo nekaj žrtvovati tudi za bolj učinkovito in racionalno upravo... Gre pravzaprav za bistroumni nesmisel oziroma začarani krog. Peter Hedžet ve povedati, da je bilo zelo podobno tudi pri vseh številnih reorganizacijah skupščinskega sistema v zadnjih desetletjih v Mariboru. Ne glede na to, koliko občin je delovalo na območju sedanje občine Maribor (šest, tri ali ena), vedno je v upravnem in strokovnem aparatu na ta ali oni način delalo od 600 do 700 strokovnjakov in upravnih delavcev. Neposredno po reorganizacijah se je število zaposlenih običajno celo nekoliko povečalo, kar velja pripisati tudi temu, da ima vsak upravni aparat svoj »varovalni mehanizem«, s pomočjo katerega se samoohra-nja in le stežka prepušča informacije in pristojnosti iz svojega delokroga drugim. Po vsaki reorganizaciji doslej več uradnikov Sicer pa imamo tudi pri nas že bogate izkušnje z reorganizacijami skupščinskega sistema. Zadnjih dvajset let smo ga nenehno reorganizirali (ta-korekoč v vsakem mandatnem obdobju) zato, da bi bil bolj racionalen in učinkovit in cenejši. In koliko je bilo v skupščinskem sistemu v Sloveniji in njegovih organih zaposlenih? Leta 1970 okoli 11700, leta 1975 okoli 15 600, leta 1980 okoli 19 200, leta 1985 okoli 19700, leta 1988 okoli 20400, leta 1989 okoli 20500, leta 1991 že okoli 22 300. Po vsaki reorganizaciji je bilo torej v skupščinskem sistemu več zaposlenih in verjetno se v zadnjih dveh letih po uvedbi parlamentarne večstrankarske demokracije število zaposlenih v parlamentarnem sistemu ni nič zmanjšalo - kvečjemu povečalo. In koliko bo zaposlenih leta 1994 in v naslednjih letih, ko bomo že uvajali lokalno samoupravo? Pred nevarnostjo negativne birokracije upravnega aparata in lokalne samouprave si ne velja zatiskati oči! Sedaj, ko je gospodarska kriza velika, je ta nevarnost še večja, saj imajo državni uslužbenci glede na druge kategorije delavcev vsaj zagotovljene plače. In kdo bi potemtakem dandanes z veseljem zapustil državno službo? Vendar pa je tako: Če se bo zbirokratizirala tudi lokalna samouprava in bo že tako in tako predrag in premalo učinkovit sistem postal še dražji, je bil ves trud z njenim uvajanjem zaman. Tudi najboljša ideja se namreč lahko v napačnih rokah izrodi. Zato je vprašanje, kdo bo uvajal lokalno samoupravo: občani ali uradniki in profesionalni politiki, na mestu. Tomaž Kšela »SE ŽIVINI SE JE BOLJE GODILO! << s »Zadnjič, ko so štrajkali kmetje, so imeli politiki polne gobce prošenj, naj se za božjo voljo usmilijo vsaj nič krive živine; zdaj, ko stavkajo ženske, ki imajo doma nič hudega sluteče otroke, pa jih še pes ne povoha!« je po dveh prečutih nočeh v sredo dopoldne zagrenjeno razmišljal Danilo Šipoš, strokovni sodelavec Območne organizacije ZSSS Pomurja, ki je skupaj s 54 delavkami mešanega italijansko-slovenskcga podjetja Turri-In trdno odločen vztrajati v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljutomer vse dotlej, dokler domala leto dni trajajoča agonija tega prleškega kolektiva ne bo dokončno razrešena. Za lažje razumevanje zapleta, ki utegne imeti neslutene posledice, velja v telegrafskem slogu zabeležiti nekaj pomembnih dogodkov, s katerimi nam je postregla Lilijana Copot, predsednica sindikata podjetja. • Ker je bil kolektivni dopust avgusta 1992 brez pojasnila podaljšan za teden dni in ker delavke niso dobile plač, je prišlo 2. septembra do spontane stavke, ki so jo »odgovorni« po dveh dneh prekinili s pojasnilom, »da je to čakanje na delo, ker dela pač ni«. Po treh tednih stiskanja v garderobi so dobile odločbe za čakanje na delo doma. • Doma so bile do januarja 1993. • 21. januarja je bil zbor delavcev, na katerem so ob prisotnosti predsednika občinskega izvršnega sveta Ludvika Bratuša pod- pisali dogovor, po katerem naj bi 50 odstotkov zaostalih plač v višini 70 % po kolektivni pogodbi izplačali v roku 14 dni, drugo polovico pa v naslednjih šestih mesecih (do konca junija torej). • Ker prvih 50 odstotkov niso dobile, so seveda spet ostale doma; s proizvodnjo so začele šele 18. februarja. • Za februar so dobile akontacijo v višini 20.000 tolarjev, za marec in april po 25.000, za maj pa nič; 3. junija so dobile osebni dohodek za avgust in september, 7. junija pa še za oktober, november in december 1992. Odtlej niso dobile več niti prebite pare! • Da bi bila nesreča še večja, se je medtem tudi izkazalo, da jim delodajalci niso plačevali prispevkov za zdravstvo in pokojninsko zavarovanje, kar z drugimi besedami pomeni, da jim od letoš- Ko so (spredaj z leve proti desni) predsednik OO ZSSS Pomurja Janez Kovač, predsednica stavkovnega odbora Lilijana Copot in strokovni sodelavec pomurskih sindikatov Danilo Šipoš v ponedeljek dopoldne delavkam Turri-Ina sporočili, kaj so se dogovorili na ministrstvu za delo, so se delavke odločile, da velike sejne dvorane skupščine občine Ljutomer ne bodo zapustile, dokler ne bodo imele v rokah »nekaj konkretnega«. Ko pa so v torek zvedele, da je ministrica snedla dano besedo, so se opolnoči odločile za gladovno stavko, ki ob zaključku redakcije (sreda, 14.00) še traja... (Slika: Sašo Bernardi) »Gospod Bratuša, 22. julija smo vam poslali dopis, v katerem smo vas seznanili, da bo ministrstvo za delo nakazalo delavkam Turri-Ina po en zajamčeni osebni dohodek, in vam svetovali, naj tako stori še občina. Ali je?« je predsednika izvršnega sveta Ludvika Bratušo vprašal Janez Kovač, predsednik OO ZSSS Pomurja. »Gospod Kovač, to je provokacija!« je ugovarjal Bratuša in dodal, da občinski integralni proračun take postavke ne pozna, niti nima denarja. Je pa storil kar je bilo v njegovi moči: vsaki delavki je dodelil 10.000 tolarjev enkratne pomoči. Vsaj nekaj... SINDIKAT TEKSTILNEINT^feflJSNJARSKO-PREDELOVAiNE SLOVENIJE LJUBLJANA. Dalmatinova 4 Telefon in telefaks (061) 110-229 in h. c. 110-033 (int. 221) VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE, Ljubljana VPRAŠANJA RAZREŠITVE POLOŽAJA DELAVK PODJETJA TURRI-INN V LJUTOM-ERU Sinili kat. tekstilne in usnjarsko-predel ovalne industrije Slovenije zo ves čas spremlja agonijo delavk podjetja TURRI-INN v Ljutomeru. ki so v tem trenutku brez socialne in materialne varnosti, zMinili sklopa vprašanj , ki so odprta, vendar so ostala brez odgovora. Sprašujemo se, kdo je odgovoren za kontrolo spremljanja fin mirno-materi aInega položaja mešanih podjetij s pretežno tujim kapitalom in nenazadnje ali je kdo v državi preveril boniteto tujega kapitalista, ki je odšel s propadlega podjetja, ne, da bi poravnal obveznosti tako do države kot do delavk. Sicer pa ali 'mamo inštrument, prisile, da hi tuji kapitalist poravnal zapadle obveznosti, ne glede na to ali je v državi oz. ali je odšel iz države. Zavedamo se, da na ta vprašanja ni zadovoljivega odgovora, zato porivamo naslovno ministrstvo, da v okviru pooblastil in obljube, ki io je dala ministrica za delo, takoj pristopi k razrešitvi položaja delavk podjetja TURRI-INN, predvsem pa plavila prispevkov za socialno in materialno varnost delavk od februarja 1993 dalje in zajamčene netto plače. Položaj podjetja in delavk TURRI-INN je še en dokaz, da mora država pred prodajo podjetja tujcem preveriti boniteto vsakega kupi-a po ustrezni metadol og i j i , ki je mednarodno znana, predvsem pa dopustiti naknp naših"podjetij kupcem, samo ob ustrezni mednarodni finančni garanciji. Le tako se bomo izognili poplavi tujih kupi e\ naših podjetij z dvomljivo boniteto, ki jim je edini cilj izkoristiti ceneno delavno si L o, pobrati kapital in dobiček ter izginiti neznano kam, kot je to v primeru italijanskega kupca podjetja TURRI-INN. Ljubljana, 11/08-1993 KAT TEKSTILNE IN S^-PREDELOVALNE |E SLOVENIJE- \ V VEDNOST: 1. Sindikat podjetja TURRI-INN, Ljutomer 2. območna organizacija ZSSS Pomurja območni odbor sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalhe industrije Slovenije, Murska Sobota 3. IS SKUPŠČINE OBČINE Ljutomer 1. ZSSS - Informativna služba f». Sredstva javnega obveščanja KAR JE PREVEC, JE PREVEC! Da so delavci podjetij, ki so prešla v last Sklada za razvoj, večinoma nezadovoljni z novim lastnikom, je že skoraj odveč poudarjati. Tudi o razlogih za nezadovoljstvo delavcev ne kaže razpravljati, saj so si ti bolj ali manj podobni, če ne že kar enaki. Konec junija je zavrelo 137 delavcem novogoriškega Mebla Notranja oprema. To so skoraj vsi bivši delavci podjetja Meblo Pohištvo, v katerem je bil še pred prenosom Mebla pod Sklad uveden stečajni postopek. Čeprav v stečaju, so proizvodnjo sicer nadaljevali, vendar le do 30. septembra lani, ko jo je stečajni senat zaradi naraščajoče izgube ustavil. Takrat se je začela nova kalvarija. Delavci so s 1. oktobrom sklenili delovno razmerje za določen čas, dva meseca, v novem podjetju Meblo Notranja oprema, ki je nadaljevalo proizvodnjo Pohištva v stečaju in od njega dobilo v najem tudi prostore in opremo. Toda dogovarjanje z upniki, predvsem z novogoriško banko, ki naj bi odkupila dolgove Pohištva v stečaju, postala večinski lastnik podjetja in tako omogočila zaključek stečaja, se je zavleklo. Že sklenjeni dogovori so se kar naprej spreminjali, dokler ni postalo jasno, da iz vsega skupaj ne bo nič. Medtem pa so delavcem v Notranji opremi več časa podaljševali delovno razmerje za določen čas, nazadnje le za 11 dni, od 21. do 31. julija letos. Negotovost nad nadaljnjo usodo in nezadovoljstvo delavcev nad odločitvami odgovornih (sklada, upravnega odbora, direktorja hol- dinga, sodišča) je doseglo vrhunec v petek, 30. julija. Predvideno je bilo, da bi delavcem ponovno podaljšali delovno razmerje za določen čas »do razrešitve situacije«, vendar največ za dva meseca, delavci pa naj bi bili od prvega do petnajstega avgusta na kolektivnem dopustu. Toda na jutranjem zboru delavcev je bilo povedano, da bi na letni dopust lahko odšla le kakšna polovica delavcev, ostali pa da morajo nadaljevati delo do dokončanja naročila za tujega kupca. Do takrat se lahko obrišejo pod nosom tudi za junijsko plačo. Delavci so odločitev upravnega odbora vzeli kot izsiljevanje, ki je bilo še črno na belem podkrepljeno z grožnjo, da jim bo sicer prenehalo delovno razmerje zaradi odklanjanja dela. Nemalo so jih razjezili zlasti očitki, da je njihovo nedelo oz. slabo delo (neizpolnjevanje plana) naj večji vzrok za trenutno stanje. Kdo pa ob takšnih plačah, nepo-ravnavanju drugih terjatev delavcev in ob popolnoma negotovi nadaljnji usodi sploh lahko računa na motiviranost delavcev za trdo delo? Kar je preveč, je preveč. Delavci, ki so bili najprej pripravljeni nadaljevati delo, če jim takoj izplačajo mizerno junijsko plačo, so zaradi novih groženj svoje zahteve zaostrili: zahtevali so še takojšnje izplačilo celotnega letošnjega in del lanskega regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad in povrnitev stroškov prevoza na delo ter prehrano za skoraj celo obdobje od lanskega oktobra dalje. Ker njihovim zahtevam ni bilo ugodeno, pogajanje med vodstvom in predstavniki sindikata, ki so podprli zahteve delavcev, pa ni dalo nikakršnih rezultatov, so se delavci soglasno odločili: dovolj nam je vsega, dovolj nam je nenehnih obljub in skoraj zastonjkarskega dela. Raje gremo na zavod med brezposelne. Delovno razmerje za določen čas se nam tako in tako izteče 31. julija, v ponedeljek, 2. avgusta pa se pod takšnimi pogoji ne bomo zglasili na delu. Da bi vedeli, kako in kaj naprej, se pred vhodom v tovarniške prostore ponovno dobimo naslednjo sredo zjutraj. V tem času sta oba sindikata (ZSSS in Neodvisnost) v imenu delavcev podala vodstvu podjetja in Skladu skupno zahtevo za poplačilo vseh terjatev delavcev do Notranje opreme. V sredo zjutraj so se vsi delavci spet zbrali v tovarniških prostorih, kjer so jih sindikalni aktivisti najprej obvestili o vloženi zahtevi in z danim predlogom vodstvu, naj, da se izognejo sodnim sporom, dosežejo pisni sporazum o poravnavi obveznosti do delavcev. Ocenjeno je namreč bilo, da je njega 1. februarja dalje delovna doba ne teče! Zato so delavke za 5. julij napovedale stavko, vendar so jo odložile, ker so verjele obljubam, da bodo odgovorni do konca meseca uredili razmere. V ponedeljek ob 10. uri so se torej delavke Turri-Ina zbrale v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljutomer (vstop v prostore podjetja jim je bil namreč prepovedan!), da bi od odgovornih dobile kakšno obvestilo o svoji usodi in da bi izvedele, ali drži obljuba ministrice za delo Jožice Puhar, ki je njihovim predstavnikom na sestanku sredi julija zagotovila enkraten zajamčeni osebni dohodek in da ne bodo ostale brez tistega pol leta delovne dobe, ko podjetje ni plačevalo prispevkov. Vendar se je od vabljenih zbora udeležil le predsednik lokalne vlade Ludvik Bratuša, ki pa več kot enkratne pomoči iz obubožanega občinskega proračuna ni mogel obljubiti. Ker delavke s tem niso bile zadovoljne, so sklenile ostati v dvorani tako dolgo, dokler n6! bodo dobile v roke »kaj konkret' I nega«. Po prvi prečuti noči so dobile. Žal, slabega. Ministrsb'0 za delo jim je namreč sporočil0' y da nima denarja, da bi jim zagot°'L. vilo izplačilo ene zajamčen6 j, 31 plače, vse v zvezi z neplačanim11 e \ prispevki in vprašanjem priznan6 fOtn delovne dobe za ta čas pa se b° Mi j moralo rešiti po utečenih poten, »vih s stečajem podjetja... utjie Delavke, ki že od februarja nis° dobile plač in ki so zaradi svoj6 nejasne usode torej že na rob0 obupa, so se ogorčene odločile stopnjevanje protesta. V tore*1 stopnjevanje protesta, opolnoči so začele gladovn0 stavko, o čemer so obvestile pred' L . sednika republike Milana K*' ^ čana. V sredo opoldne jih je ve-1 PC čina sicer šla na delo, ki jim ga le l 0 ’ že prejšnji teden pogodbeno P°' ran nudil tržiški Peko, vendar se bodo panj po končanem »šihtu« spet vrnnepva] na občino, kjer jih čaka deset so-delavk... .. j, Damjan KrižJll'c kh to najboljša možnost, da bi delavci dosegli vsaj delno poplačilo svojih terjatev. Nato pa so jim bila pojasnjena vprašanja v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja in pravicami iz naslova brezposelnosti. Po dobrem peturnem izmeničnem zborovanju in dogovarjanju z vodstvom, ki je medtem pristalo na takojšnje izplačilo junijskih plač, s pogojem, da se dokonča proizvodni plan in nadaljuje delo po izrabi letnih dopustov, so ostali delavci neomajni. Raje brezposelnost kot začasno delovno razmerje s takšnimi delovnimi pogoji in nejasnimi perspektivami (upoštevaje še morebitne spremembe zakonodaje s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti). Dosežen pa je bil sporazum, da bodo delavci v naslednjih šestih dneh dokončali naročilo za tujega partnerja, kar bodo opravili po pogodbi o delu, in da bo junijska plača vendarle takoj izplačana. Delavci Notranje opreme so v tem primeru pokazali svojo odločnost, sindikat se je, kljub nekaterim dilemam, postavil na njihovo stran. Ali to pomeni tudi dokončen pokop možnosti za nadaljevanje proizvodne dejavnosti in s tem za ohranitev vsaj določenega števila delovnih mest, pa bo, seveda, pokazala bližnja prihodnost. Možnost za to ostaja. Ali obstaja tudi interes za to, je pa drugo vprašanje. Darinko Ipavec DOST MAM! N fShi tisk kg( Sredstvom javnega informiranja in predstavnikom inštitucij dr' zave Republike Slovenije posredujem naslednje sporočilo: ... Slovensko demokratično javnost obveščam, da sem se odločb ~ J IS. do °g iboi Hajs 1°ŽE ponoviti gladovno stavko. Prejšnjo sem izvedel v času od 18. d° '*'?] konca junija 1993. S tem dejanjem, za katerega sem se odločil k “96 obupa nad skrajno poniglavimi dejanji mojega delodajalca - družbe■ Hiza nega podjetja Kruh-pecivo, p.o., Maribor, nisem uspel doseči temelj] jo jj nih premikov v delovnopravnem sporu, ki ga z njim vodim že neko] toac let. Kljub temu, da sem doslej pridobil vrsto potrdil, da so bile kršene moje temeljne pravice iz delovnega razmerja, enako tudi izhodiščne človečanske pravice, delodajalec ravna v nasprotju z njimi. Tako n° a najbolj ciničen način zavrača sklepe in predloge delovnoinšpekcfj' | 3 skih služb, zdravstvenih in pravnih inštitucij Maribora ter Republike . V; Slovenije. Še več: v zadnjem času se pritisk predstavnikov delodc aka jalca name povečuje. Tako mi je disciplinska komisija podjetje ijg Kruh-pecivo, p.o., Maribor, v petek, 30. junija 1993 izrekla ukrep etog prenehanja delovnega razmerja. Ta odločitev je povsem v nasproti0 z mnenji, sklepi in predlogi zgoraj navedenih služb in inštitucij. Naa to odločitvijo sem skrajno ogorčen in tudi presenečen, saj sem prtj® v-dnevi na pobudo inšpekcije za delo iz Maribora imel pogovor z direk- torjem podjetja Kruh-pecivo, p.o., Maribor, g. Slavkom Roškerjeiti- / Dosežen je bil načelen konsenz o ureditvi delovnopravnega sp°ra’ l«. kar je predvsem v interesu podjetja, meni pa bi to zagotovilo urejc 91: nje osebnega in družinskega življenja. Takšno dejanje, kakor je sklep o prekinitvi delovnega razmerja, z° ^ S kar ni nobenih realnih podlag, kaže na to, da je dobil delovnopravj1 i ‘rji spor med mojim delodajalcem in mano povsem osebno konotacijo- Keg Pri tem je najbolj v ospredju g. Cilka Vogrin, direktorica splošneg 6 . kadrovskega sektorja podjetja Kruh-pecivo, p.o., Maribor, ki ves ca -delovnopravnega spora negira in zavrača odločitve delovne inšpe , cije Maribora in Republike Slovenije, zdravstvenih in socialnih sluz. Maribora in Republike Slovenije ter sodišča združenega dela v Mati' boru in Republike Slovenije. Vse odločitve navedenih inštitucij so ze tudi pravnomočne. Do njih se obnaša skrajno podcenjujoče in P°' smehljivo, krepko pa tudi načenja že tako skromne elemente pravne, demokratične in socialne države, kakršna bi naj bila po vseh oprede-litvah Republika Slovenija. Očitno je dodobra spoznala, da je delavec v tem času povsem brezpraven objekt manipulacij vodilnih 1 vodstvenih delavcev družbenih podjetij ter podjetij v zasebni las nini, da je nanj odprta »prosta sezona lova«. Gospa Cilka Vogn najbrž tudi dobro ve, da ob takšnih razmerah ne bo odgovarjala z svoja dejanja in postopke, ki so povsem v nasprotju z normalni*11. moralnimi normami, čeprav je z njimi na najbolj grob način prlZ® dela integriteto mene in moje mlade slovenske družine. Kritje za t si je in si še bo poiskala za zaveso družbenega podjetja in njegovi organov. Morda pa je že zdavnaj prišel čas, da se zaposleni v P° djetju Kruh-pecivo, p.o., Maribor, resno povprašajo o njenih način1*1 in metodah dela ob spoznanju, da je podjetje doslej izgubilo ka nekaj sporov, katerih nosilec in pobudnik je bila. S tem je bile podjetju povzročena precejšnja materialna škoda, trpel pa je tud njegov poslovni ugled. Je mogoče tudi zaradi tega vsakdanji kruhc Mariborčanov dražji, kakor pa bi smel biti po sklepu vlade Repu' blike Slovenije? ... S sklepi inšpekcijskih služb dela, zdravstvenih inštitucij in sodit združenega dela je bilo delodajalcu naloženo, da me zaradi mojeg zdravstvenega in delazmožnega stanja, ki je tudi posledica mojeg poprejšnjega dela pri njem, razporedi na meni in mojemu primerna dela. Kljub temu so se odgovorni, predvsem pa g. Cilk Vogrin, iz podjetja Kruh-pecivo odločili, da me razporedijo na dele, ki so v nasprotju z mojo delazmožnostjo in zdravstvenim stanjem. ■ IVI OU I/ IlUO^II VVjVV IIVV/JV/ VkUVUfc IIIVVI KV v t, - je odločilno vplivalo na moje zdravje. Dalje sem ravnal v sklad1 s sklepi delovnoinšpekcijskih služb, kar je privedlo do disciphn' skega postopka zoper mene in do prekinitve delovnega razmer]^ Omeniti moram, da je ta odločitev skregana z vsem, kar sodi v not' malne človeške postopke, in povsem izven pravnih norm, še posebej zato, ker še ni bila izrečena dokončna odločba sodišča združenega dela pri ZPIZ-u o mojem invalidnem stanju, ki je posledica del v podjetju Kruh-pecivo, p.o., Maribor. Vsi dosedanji postopki in ukrepi predstavnikov delodajalca J?' 'ilka Vogrin) kažejo na to, da sem postal zgolj objekt najrazličnejs1*1 Cilka Vogrin) kažejo /tu tu, uu »cm /ju.mui 4.yoi.j uuje/vt .j asocialnih.šikaniranj. Ali je res prišel čas, ko smo delavci posta zgolj sredstva, s katerimi lahko posamezniki iz vrst delodajalce ravnajo kakor svinja z mehom? Zaradi vsega, kar se mi je doslej pripetilo v tej mladi »demokf tični, pravni in socialni« državi Republiki Sloveniji, sem se odločb nonoviti aladovno stavko, tokrat v ekstremni obliki, vse do a ponoviti gladovno stavko, tokrat v ekstremni obliki, vse --končne razrešitve v obliki potrditve temeljnih elementov pravne 1. socialne države ali tudi mojega konca. Drugačnih možnosti prepr0 sto ne najdem in ne vidim. t Upam, do se boste odzvali na moje sporočilo z objavo v sredstv' • c • • • . J • •• .. -1...1 • - Ji.V. . 1.1 11 L. . javnega informiranja in z dejanji v okviru inštitucij, kijih predstc Ijate. S tem se boste v neki meri pridružili mojim prizdevanjem f okrepitev in utrditev delovanja pravne države, čeprav v okvi mojega osebnega primera. Estremno gladovno stavko bom pričel 9. avgusta 1993 ob 9- pred upravnim poslopjem podjetja Kruh-pecivo, p.o., Maribor, u^ Jožice Flander 2 (v neposredni bližini Kovinotehne, MAK-center n Teznem). Hvala za razumevanje in pomoč! . r- Zoran F,,s j— Hnes vsak deseti, jutri deveti, osmi... KOZI ENO UHO NOTER, KOZI DRUGO VEN »ci sm?„že nekaJkrat pisali o tem, na kako slab glas je prišla delavskopravna in i:_ na zaščita delavcev v naši sicer »demokratični« (in domnevno celo socialni, kot ane4to V ustavi> državi Sloveniji. Vendar brez pravega haska: za to pristojnim minico gje takšno branje skozi eno uho noter, skozi drugo ven. Razumljivo, da je bilo teh 'zato na sodiščih združenega dela (v ukinjanju) lani v Sloveniji vloženih 12.543 'h Pravnih zadev, iz preteklega obdobja pa jih je ostalo nerešenih še 6.988. Če niso j erjamo podatke s tem, da je v Sloveniji (še) zaposlenih 800.000 ljudi, je vsaj deset ‘otkov delavcev v sporu z delodajalci. voje ■obv e za jrck iVD° red- K«' ve-;a je po-.odo nilc so- inik ^ted najpogostejšimi vlogami delavcev sodišču združenega dela so sporne ie eve zaradi prenehanja delovnega raz-3rja- Za jesen napovedano lastninjenje Pomenilo tudi nove presežne delavce, n° '‘grozi« tej edini delavskozaščitniški ^an°vi (poleg sindikatov seveda), ob že Prenatrpanosti z delom, še dodaten aval vi, ___ JF^°r ima vpogled v analize gospodar-,,a razmer v državi (zadostuje pa tudi, Lr®drL° prebira časopise), ve, da že ne-jlJ ■iot doživlja med slovenskimi mesti Jnujše gospodarske težave in socialno uSko Maribor. O tem priča tudi naval _ J na tamkajšnje sodišče združenega __, a> o čemer je novinarjem spregovoril ibeS°v predsednik Stanko Omerzu. Ma-dr- °rsko sodišče združenega dela obsega , aJst občin (v grobem obrisu: od Or-ič}1 ,^a do Slovenj Gradca). Lani je prejelo ,.° „ '1 novih spornih zadev. Ob nerešenih , * L 6 iz prejšnjih let se je na sodniških lj. 0z.an nakopičilo 3335 vseh vlog. Rešili sestavom ne bomo mogli sproti reševati tekočih zadev, kaj šele zaostanke iz preteklih let (že leta 1989 je znašal zaostanek tisoč nerešenih vlog). Na republiško pravosodno ministrstvo smo lani naslovili - podkrepljeno s podatki iz analize - prošnjo za kadrovsko okrepitev, pa nam je odgovorilo, da bo treba počakati na načrtovano reorganizacijo sodišč,« je še pojasnil Omerzu. I | 930, 32 odstopili, tako da so ob acu lanskega leta ostale nerešene Zadnji dve leti (1991/92) je prišlo etj kaj l0nJ Sp ______________________________________.... L .^okovitega porasta vlog. Letos do T L,1Ja ie bil° vloženih kar 930 novih zaje L’ v letu 1991 - ko je bilo vlog največ, tja [39 tako sodišče obstaja - pa jih je bilo -ep «t v 'F'0 Pomenh da je v prvi polovici (ju y°Snjega leta to sodišče prejelo petdeset ■ad L 5‘otkov več vlog kot v celem letu naj-•ed ckga »navala«. Strokovna sodelavka ^ Podravskih svobodnih sindikatih Ve-'V' n ava Krašovec pa je dodala, da je ra’ Snri» °Pku 7000 spisov, ki so jih na to j«' >0diŠče zfl Vs0 ce vložili delavci prek sindikata. kopico spisov pa rešujejo le in še predsednik maribor- ,ni tNe sodniki a sodišča združenega dela sam, kar % P ;as eC vPo mnenju Stanka Omerzuja -k- lučni vzrok za počasnost postopkov, ib zdaj je jasno, da s takim kadrovskim n■ L že Tako na mariborskem sodišču kot pri vseh drugih v Sloveniji je največ spornih zadev vloženih zaradi prenehanja delovnega razmerja, nespoštovanja obveznosti iz kolektivnih pogodb (očitno se podpisniki kolektivnih pogodb še ne zavedajo, da gre za dokument, ki ga je treba uresničevati), pa sporov zaradi nesoglasij delavcev s ponudenimi predlogi pogodb o zaposlitvi, in še zaradi prenehanja delovnega razmerja, zlasti pri zasebnih delodajalcih. Zadnje čase je tudi veliko predlogov, kjer se kot predlagatelji pojavljajo skupine delavcev, kar pomeni težje reševanje zadev, dodaja Omerzu. »Tudi sami smo kritični do počasnega reševanja vlog; to namreč spodbuja delodajalca, da ravna nezakonito - posledica pa je spet povečano število vlog. Naše izkušnje so, da se ,cirkus1 pravzaprav začne šele po izrečeni sodbi. Pogosto se namreč zgodi, da delavec sodbo dobi, a delodajalec ne uresniči zahtevanega. Potem vlagamo na sodišče izvršbe, kar pomeni, da se vsa stvar ponovno zavleče. V tem času pa se morda delodajalec že zamenja, firma lahko propade. Kje naj potem iščemo te ljudi? To so ogromni stroški - za vso našo družbo.« Še dobro, da imajo delavci sindikat, sindikat pa pravno službo, ki delavcem brezplačno svetuje ali kako drugače pomaga. Tudi v Mariboru. »Družbeni pravobranilec samoupravljanja (ki pa so ga nedavno v Mariboru ukinili) je bil v isti hiši kot smo mi,« je novinarjem Večera dodal Omerzu. »Njegova vloga je bila preventivna - svetovanje, da do spora ne bi prišlo. Pri nas (na Glavnem trgu 17, soba 9) imamo vsako sredo od 8. do 12. in od 13.30 do 16.30 ure organizirano brezplačno pravno svetovanje. Zaradi ukinitve pravobranilca se je pri nas močno povečalo povpraševanje po takšnem svetovanju. Lani smo svetovali vsaj v 1500 primerih.« Brezplačno pravno svetujejo tudi pri podravskih svobodnih sindikatih, kjer imajo organizirano svojo pravno službo. Njegovim članom svetujejo štirje diplomirani pravniki. In kaj ob vsem tem država? Država že lep čas načrtuje »preoblikovanje sodišč združenega dela v delovna oziroma de-lovno-socialna sodišča«. Državni zbor naj bi dal zanje zeleno luč enkrat jeseni. Dotlej pa bo življenje teklo naprej po starem: vloge na mizah preostalih sodnikov sodišč združenega dela se bodo kopičile tudi v teh pasjih dneh. In ne bo dolgo, ko bo v sporu s svojimi »demokratičnimi« zakoni, gospodarji in državo že vsak deveti, osmi delavec... Kam pa takšno naglo naraščanje jeze pelje, se ve - iz zgodovine. V. O. Razkrinkana zarota__________ RESNICA o OROŽJU, odkri-zjn v Mariboru? Vojna za Slove-10 Sa končana! DANIEL jv” se m ki MALENŠEK, tajnik Slovenil e9a nacionalno socialnega li-^talnega bloka, je orožje pove-1 z nekdanjim izvršnim sekre-\f-lern CK ZKS in nastopom Hana Kučana pod Najevsko hPo m pribil: »Orožje v Mariboru je bilo Opravljeno za oborožitev pro-fovoljskih odredov, ki bi ukre-fj^’. P° navodilih svojih gospo- Mračni skrivnosti še bolj do a se je dokopal najproniclji-štk1 'med P°slanci’ Marjan Polj- ‘'Zakaj sumim, da gre za obo-, 02e”o zaroto? ^ * Tolikšna količina orožja ni - a biti namenjena trgovini. 'a ije torej takoj uporabna ■U 0 Mariboru. ni*' ver Je največ brezposelnih, Wec zaposlenih z najnižjimi dohodki in največja tradicija odpora delavstva! • Brezposelnost in nizke plače v (zanimivo!!) kovinarstvu, kjer so kovinarji sploh primerni za oborožene upornike, so tudi posledica načrtnega ustvarjanja socialne krize in možnih socialnih nemirov. Kovinarji so najsposobnejši ljudje, stroka, v kateri delajo z železom v tovarni, tako delajo z orožjem na bojišču!« ANALITIK, KI BO TE UMNE MISLI PRIMERJAL S ŠOLO ZGODOVINE NA 1. STRANI, BO TA DVA CVETOVA SLOVENSTVA LAHKO LE PODPRL! Zeniška zveza Začelo se je pravzaprav 10. maja, ko je ZSSS obiskal predsednik sindikata železarne Zenica, Dragan Gačnik (DE št. 21, 13. maja 1993). Res se je prizvi-torepil pod krinko člana delegacije Združenja Slovencev območja Zenica, toda po zaslugi Malenška in Poljšaka je zdaj tudi ta krinka padla! Mož je za javnost nekaj nakladal o zeniškem gospodarstvu, srbskih agresorjih, mlel o slovenski pomoči, ki naj bi jo to gospodarstvo pričakovalo tudi po koncu vojne v BiH... • Zdaj so stvari kristalno jasne. Orožje je takrat na mariborskem letališču res že čakalo, da ga Janez Janša odpošlje vojski Alije Izetbegoviča. Ker pa se je zalomilo na pogajanjih, koliko provizije naj bi naš vojni minister pri tem poslu vtaknil v žep, je Izetbegoviču zavrelo. Strah pred blazno sindikalno močjo je bil le zadnja kaplja. »Čemu naj se borim,« je Alija priznal slovenskim sindikalistom. »Najprej moram premagati Srbe, potem Hrvate, in ko bom priboril svobodo in, lo- gično, hkrati z njo demokracijo, se mi bodo uprli sindikati in vse to podrli?!« Alija, podučen iz slovenske prakse, se je nepotrebnim žrtvam izognil in že vnaprej sklenil kupčijo s sindikati, svojimi zaradi preventive in slovenskimi v prid bodočim dobrim odnosom. Tako je na Dalmatinovo 4 poslal Dragana Gačnika s pooblastilom, naj si z orožjem v Mariboru mirno postrežejo. Edini njegov pogoj je bil, naj ga dobe predvsem člani SKEI, češ, kovinar je le kovinar. V tako centralizirani organizaciji (dokaz članarina!), kot je ZSSS, ta pogoj seveda ni bil sprejet v celoti. Usodni junij Predsedstvo je na tajni seji sklenilo, naj priprave sprožita in idejno vodita Metka Roksandič in Gregor Miklič. Metka si je to čast zaslužila, ker je orožje tako in tako čakalo v Mariboru, in zaradi možnih neljubih natolce- VnriA n 7 n n n mil toni liinni vanj o zapostavljeni provinci. - °maze'ce bl se re„s f Tandem na sn kar same ižhrnle kaksell nasel’ Pa. b° prepričala vejano zaroto?!), jih ima tudi Berti v njunih. Vedel je, da po njuni pronicljivi logiki sodeč glavni udar pričakujeta v Mariboru, in nakanil se jima je zmešati štrene. Branko Medik, operativec pri tem poslu, naj bi orožje spravil v prestolnico, od tod pa... (Opomba: glej zemljevid). Posledice? Na to nas je groza pomisliti. Ko smo brali štabne načrte, so nam šle vse dlake pokonci. Že tajni dogovor med Bertlom in Francetom Tomšičem je grozljivka, ki ni za nežne duše - France je obljubil, da bo v zarotniške vrste vključil vseh svojih 999.999 članov, če mu le odstopijo 10 odstotkov orožja. Poleg kalašnikov je bil njegov edini pogoj, da mu SKEI odstopi toliko svojih članov, da bi Jožici Puhar le dokazal tistih zahtevanih 10 odstotkov, ki mu zagotavljajo reprezentativnost vsaj v eni panogi. Zarota je razkrinkana, hvala bogu! Resničnost odkritih skrivnosti s svojo moško besedo zagotavljata že Malenšek in Poljšak. Nejeverne Tomažej če bi se res še Tandem pa so kar same izbrale njune tesne vezi in dobre izkušnje pri sodelovanju v pogajalski skupini. Od ideje do izvedbe je bilo ob takem kadru, kot je šef SKEI Albert Vodovnik, le še korakec. Možak, ki ga je do častniškega čina izšolala zloglasna JLA in ki tudi sicer slovi kot dober poznavalec represivnih inštitucij, je še primaknil sad dolgoletnega sindikalnega boja, napol ilegalne taktike iz polpretekle zgodovine in odkritih bojev novejšega časa: Ukaz je bil odločen, kratek prav Tomšičeva bitka za 10 odstotkov kovinarjev. Če bi zarota uspela, bi mu bili zajamčeni - tako pa... X25 jasen, kakršen ukaz mora biti: »Vse orožje v Ljubljano!!!« Kot imata Malenšek in Poljšak agente v sindikalnih vrstah (kako bi sicer razkrila tako pre- PRIROČNIKI Z« SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO s komentarjem Komentirata Gregor Miklič in Brane Mišič Cena 950,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 670,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 680,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 580,00 SIT ->€- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE & Pri enotneisi 1 Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo • izv. • Sploš. kol. pog. , izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav. . izv. • Nova del. zakon. izv. • Plačni sistem . izv. • Nova ureditev... .. izv. • Kariera kot.... .. izv. • Socialna država .. izv. • Zdrav, zav..... Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:............................... Ulica, poštna št. in kraj: ....................................... Ime in priimek podpisnika:........................................ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne: Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 Razveseljujejo naj Usti, ki znajo... »Če je štajersko vino tako dobro, da ga je škoda piti, potem smo mi na boljšem, ker je naše vino dobro za delavce,« je za začetek povedal direktor Agroinda Silvester Lemut. Gre za firmo, v kateri je tudi Vipavska klet, ki je najstarejša na Slovenskem in bo prihodnje leto slavila stoletnico. Agroind, ki ima tudi veliko mlekarno, je eden od štirih samostojnih delov bivšega velikega Kmetijskega kombinata iz Vipavske doline. Znano deseto poglavje zakona o zadrugah velja tudi za Agroind. Zato tudi Vipavci čakajo na odločitev ustavnega sodišča, pred katerim so vsa živilska podjetja, našteta v tem zakonu, sprožila spor. Lemut meni, da gre za zelo poseben zakon, ki bo kmetijstvo uredil po meri zadrug. Lemut misli, da zadruge v tržnem gospodarstvu nimajo realnih možnosti, ker je članstvo v zadrugah stvar prostovoljne odločitve, in ker kmetje ne jamčijo za zadrugo, niti ona zanje. Če smo Lemuta prav razumeli, je takšen res poseben zakon posledica uspešne strategije strank, ki imajo v ospredju politične, ne pa ekonomskih ciljev. Vipavska živilska industrija trenutno čaka na ureditev odprtih lastninskih vprašanj. Čakajo pa tudi na konec sodnega postopka zaradi določbe, s katero je kmetijsko ministrstvo dalo zadrugam na razpolago del premoženja agroživilskih organizacij. Vipavci potrebujejo tudi dokončno odločbo vrhovnega sodišča o tem, kdo je lastnik njiho- vega velikega premoženja. Ne gre le za vrnitev zadružnega premoženja, ampak tudi za premoženje, nastalo s skupnim poslovanjem v zadnjih letih. Po Lemutovem mnenju bodo agro-živilci uspeli, če bodo v prihodnje sedanje premoženje upravljali enakopravno z zadrugami oziroma s kmeti, ki se v njih združujejo. Del premoženja naj bi dobila tudi država, ki bi skupaj z delavci in kmeti soupravljala njihovo vinsko klet, ki je naj večja v Sloveniji. Takšno mnenje direktor utemeljuje s številnimi dokazi, da kmetije dobro gospodarijo samo na svojem, ne pa v zadrugah. Po podatkih ima tri četrtine slovenskih zadrug velike gospodarske težave in po tem lahko sklepamo, da zadružništvo ni izhod iz sedanje krize, ki krepko pesti tudi kmetijstvo. Razlog za neuspešnost zadrug je tudi nujnost, da poslujejo v javnem finančnem prometu. Tisti zasebni kmetje, ki poslujejo boljše od zadrug, živijo od nejavnega prometa, od katerega ■ Enolog Drago Plahuta s trofejnim sodom (Sliki: Sašo Bernardi) Silvester Lemut, direktor Agroinda ne plačujejo nobenih davkov. Ker mora zadruga delovati javno, po Lemutovem mnenju ne more konkurirati zasebnim kmetom. Z vsemi temi argumenti Lemut nasprotuje tistim, ki brez dokazov širijo nezaupanje do sedanjih družbenih kmetijskih organizacij. Če pri upravljanju teh podjetij delavci ne bodo enakopravni, lahko kmetijstvo zaide v še večjo krizo, v kateri bodo propadla še preostala podjetja. Po tem črnem scenariju bodo kmetje jemali svoj del dobička, ne da bi ga vlagali nazaj v proizvodnjo. Razvoj se bo zato ustavil in to bi lahko bil začetek konca podjetij, kot je Vipavska klet in Vipavska mlekarna. Takšen črn scenarij bi lahko preprečili kmetje, ki redno sodelujejo z družbenimi podjetji, in ki vedo, da polovica slovenskih vin, ki se javno tržijo, prihaja iz Vipavske kleti in Bobrovega v Goriških Brdih. Pomagalo bi lahko tudi prosvetljeno vodstvo politične stranke, v kateri so organizirani kmetje. Lemut pa ugotavlja, da Vipavsko zadrugo na žalost vodijo kmetje, ki z njo najmanj poslujejo. Po njegovem mnenju Slovenija uvaža cenena vina le zato, ker po uradnih podatkih trži manj domačega vina, kot ga popijejo njeni prebivalci. Paradoks je, da se kljub temu vinske kleti otepajo z zalogami, ki so verjetno večje od prognoziranega letošnjega pridelka. Črn scenarij propada agroži-vilstva je zaradi stremljenj v kmečki stranki po mnenju direktorja Agroinda in enologa Draga Plahute zelo verjeten. Do njega lahko pride kljub propadu bližnjih Goriških Brd, kjer je na boljšem le peščica naj večjih kmetov. Večini tistih, ki so prejšnja leta oddajali grozdje, pa bo vse to ostalo doma, saj vina ne znajo niti predelovati, kaj šele prodajati. Za pridelovalce grozdja v Brdih so vedno skrbeli drugi. Pred drugo vojno so koloni delali za veleposestnike iz Furlanije. Po vojni pa je za vinogradnike skrbela velika klet, ki so jo sami pomagali zgraditi. Lemut misli, da bi naša oblast morala bolj zaupati vsem tistim, ki bodo še naprej delali v agroži-vilstvu in ki so zaslužni za premoženje svojih organizacij. Zakon preveč poudarja obliko (zadruge), premalo pa upošteva, da bodo morale agroživilske organizacije poslovati s kapitalom v tržnih odnosih. Kolektivna lastnina na trgu nima pravih možnosti. Agroind zaposluje 235 delavcev, 100 v vinski kleti, 100 v mlekarni, preostale pa v strokovnih službah in servisnih dejavnostih. Povprečno prejemajo po 46 tisočakov in pri plači nikoli ni zamude. Izgube ne poznajo. V podjetju deluje le en sindikat in z njim se lahko pogovarjamo, pravi Lemut. Predsednik sindikata je na takšnem delovnem mestu, da me lahko vsako jutro najde in sproti rešuje vse probleme delavcev. Delavci kljub temu niso najbolj zadovoljni. Vedo pa, da bi višje plače pomenile tudi večje davke, ki gredo državi, je dodal enolog Drago Plahuta. Ze pred leti je dejal, da je od vseh dobrih vin zanj najboljše tisto, ki je prodano in plačano. Midva s fotoreporterjem Saškom sva dobila vsak svoj karton in misliva, da je souvignon 92 odličen. Strinjava se tudi s tistimi, ki pravijo, da naj imajo tisti, ki ga znajo narediti, še naprej možnost z njim razveseljevati. F. K. Po čem smo (pre)živeli? MSatiStir,« JULIJ 1993 Skupina dobrin iz tričlanska delavska družina štiričlanska delavska družina indeks cen indeks cen košarice življenjskih življenjskih poprečni minimalni mini. mes. poprečni minimalni mini. mes. potrebščin potrebščin stroški stroški stroški stroški stroški stroški VII. 93/IV. 93 VII. 93/VI. 93 1. Hrana 33421,85 26017,86 26017,86 41897,15 31771,01 31771,01 102,40 100,60 2. Pijača 4324,16 1600,66 1600,66 4347,34 1610,60 1610,60 102,70 100,20 3. Kajenje 2442,00 1320,00 1320,00 2442,00 1320,00 1320,00 100,00 100,00 4. Oblačila 17424,98 10898,75 456,83 21670,95 13574,69 503,85 103,80 100,70 5. Obutev 4025,65 3063,95 0,00 4746,46 3413,43 0,00 104,80 100,70 6. Stanovanje 8747,15 6270,57 4497,31 10713,95 7572,43 5425,85 105,70 102,00 7. Ogrevanje, razsvetljava 13113,33 9234,22 7608,55 16175,85 10967,01 9014,21 103,70 99,90 8. Gospodinjska oprema 9954,00 5249,61 0,00 11761,81 6065,99 0,00 102,90 101,00 9. Higiena, zdravstvena nega 8231,16 6916,35 5080,72 9416,48 7841,88 5980,07 103,40 101,00 10. Izobr., kultura, razvedrilo 16601,68 6937,04 3740,72 19258,93 8014,63 3861,86 109,40 101,80 11. Prometna sr. in storitve 21231,63 7078,30 2789,78 26303,48 9485,67 3166,35 102,00 100,00 12. Razni predmeti in storitve 1893,14 1141,74 0,00 2364,49 1289,51 0,00 103,40 100,80 13. Drugi izdatki 15452,95 3206,63 2567,54 17096,33 3389,22 2567,54 103,40 100,80 SKUPAJ (v SIT) 156863,69 88935,70 55679,95 188195,24 106316,08 65221,33 stopnja rasti VII. 93/IV. 93 3,72 3,63 3,36 3,70 3,60 3,32 stopnja rasti VII. 93/VI. 93 0,74 0,76 0,73 0,74 0,76 0,72 Struktura življenjskih stroškov Mesec: JULIJ 1993 1. Hrana 21,3 29,3 46,7 22,3 29,9 48,7 2. Pijača 2,8 1,8 2,9 2,3 1,5 2,5 3. Kajenje 1,6 1,5 2,4 1,3 1,2 2,0 4. Oblačila 11,1 12,3 0,8 11,5 12,8 0,8 5. Obutev 2,6 3,4 0,0 2,5 3,2 0,0 6. Stanovanje 5,6 7,1 8,1 5,7 7,1 8,3 7. Ogrevanje, razsvetljava 8,4 10,4 13,7 8,6 10,3 13,8 8. Gospodinjska oprema 6,3 5,9 0,0 6,2 5,7 0,0 9. Higiena, zdravstvena nega 5,2 7,8 9,1 5,0 7.4 9,2 10. Izobraževanje, kultura, razvedrilo 10,6 7,8 6,7 10,2 7,5 5,9 11. Prometna sr. in storitve 13,5 8,0 5,0 14,0 8,9 4,9 12. Razni predmeti in storitve 1,2 1,3 0,0 1,3 1,2 0,0 13. Drugi izdatki 9,9 3,6 4,6 9,1 3,2 3,9 SKUPAJ: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 12. avgusta 1993 Sindikalna lista Vir: Zavod Republike Slovenije za statistiko Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS KOMENTAR: V mesecu juliju 1993 so se tako cene življenjskih potrebščin kot tudi drobnoprodajne cene (inflacija) povišale za enakih 0,8 odstotka. Gre za naključje, saj metodologija pri izračunu obeh podatkov ne upošteva istih artiklov, niti ni ponderacija cen istih artiklov enaka. Znova opozarjamo na novo kolono v zgornji razpredelnici, v kateri so podatki o rasti posameznih sklopov cen v zadnjem mesecu. Dodana je tudi nova vrstica, v kateri so podatki o julijski podražitvi vseh 6 košaric za nekaj več kot 0,7 odstotka v primerjavi z junijem 1993. Strokovna služba avgust 2.50“ 1.20< 901 7.93) 20, 24.60' Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) 2. Kilometrina (od 31 3. Ločeno življenje 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini 5. Regres za prehrano KAJ DELAJO v samostojnih sindikatih -r" Pergam - konfederacija sindikatov Slovenije Na podlagi prvega odstavka 10. člena Zakona o reprezentativno J sindikatov izdajam v zadevi pridobitve lastnosti reprezentativno5 ] Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, naslednjo ODLOČBO_________________________________________________ Pergam, Konfederacija sindikatov Slovenije, v katero se povezujoi sindikati v panogah: • proizvodnja in predelava papirja • grafična dejavnost ter • časopisno informativna in založniška dejavnost se določi kot reprezentativni sindikat za območje države. Obrazložitev: Pergam, Konfederacija sindikatov Slovenije je dne 9. 6. vložila pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zahtevo-pridobitev reprezentativnosti ter predložila dokazila o izpolnje)'t nju pogojev za pridobitev lastnosti reprezentativnosti, določenih ” in 8. členu Zakona o reprezentativnosti sindikatov. V postopku za pridobitev lastnosti reprezentativnosti sindikat3, bilo ugotovljeno, da je Pergam, Konfederacija sindikatov Slove™ demokratična, samostojna interesna organizacija, ki ima članSL, v sindikatih panog: proizvodnja in predelava papirja, grafična “tj javnost ter časopisno informativna in založniška dejavnost. Konfederacija sindikatov Slovenije deluje neprekinjeno veC j' 6 mesecev ter je neodvisna od državnih organov in delodajalcev, je razvidno iz njenega delovanja. Pergam, Konfederacija sindikat Slovenije se financira pretežno iz članarine in drugih lastnih VJ , kar dokazuje z bilanco stanja prihodkov in odhodkov na dan 31-1992. i Na podlagi podpisanih pristopnih izjav članov je ugotovljeno,^, se v Pergam, Konfederacijo sindikatov Slovenije združujejo sin kati različnih panog in da je v posamezni panogi včlanjenih vec 10 % vseh delavcev iz te panoge. , Iz navedenega izhaja, da so izpolnjeni vsi pogoji za pridobi lastnosti reprezentativnosti Konfederacije sindikatov Slovenije P, gam, določeni v 6. in 8. členu Zakona o reprezentativnosti sindi»‘ tov, zato je odločiti, kot je v izreku, ki je s tem utemeljen. Jožica Puhar, minisP' Križkraž DE KANAL - Dl ski klub, v katerem se mladi ukv jajo z deskanjem in čolnarjenj • Starejši Brian, ki ga tamkaj 771 ^ zelo cenijo, je že član tega kluba;z rad pa bi se mu pridružil tudi m1 j Tony, ki si na vse načine prizaa pridobiti si »klapo’, ki povzroča ^ nehne nerede, prepire in nevšccn0 Zato se Brian odloči ustanoviti s lasten klub, kar pa seveda ni preP V letošnji seriji oddaj Križkraž so govorili o marsičem: od opere, uni-. form, letenja, literature, gledališča... do fotografije. Najbolj zanimiva je bila - sodeč po pismih gledalcev - oddaja o simbolih in astrologiji, zato smo v avgustovsko oddajo povabili astrologinjo Ivano Šalamun, ki nam bo kratko predstavila znak leva in spregovorila o planetarnih vplivih na naše razpoloženje v avgustu. Poletje je tudi čas, ko se lahko vključite v številne poletne šole in tečaje: plesne, raziskovalne, glasbene, pa tudi duhovne. In ker bo te dni izšla knjiga Dušana Doblanoviča Ognjena pot s podnaslovom Malo strahu in veliko smeha, so ga povabili v studio, da bi vam razložil, za kakšno vrsto očiščevanja gre pri tem eksotičnem ritualu hoje po žerjavici. Križkraž bo na sporedu v soboto, 14. t. m. ob 20.30 na 1. programu. Dečki iz Bungale Bungala je moderno letovišče ob avstralski obali. Tony in Brian se tja preselita skupaj s starši. Oče je izvedenec za deskanje in član reševalnega kluba, v Bungali pa je mladin- sto, saj zahteva soglasje mestnih Ijakov. Fantje se izkažejo z vrsto P gumnih dejanj - med drugim življenja preveč pogumnih - in si pridobijo potrebno zaup°h; Pomoč je zagotovljena, a težav in' pletov še ni konec... Dečki iz Bungale bodo »nastop1 v nedeljo, 15. t.m., ob 13.05 na T* Gore in ljudje * v Avgustovska oddaja Gore in 6*^ bo namenjena predvsem tujim-ram. Razprava o zaščiti sten škega roba je bila povod za to, ** j, ekipa oddaje obiskala eno no] znamenitih evropskih plezali*0’ lijanski Arco. Janez Jeglič in Praprotnik, ki sta spomladi v narodnem parku Yosemite v r.;J sta strnila svoje vtise o tamkaj zaščiti naravnega okolja in o izredno zahtevnem tehničnetnV zanju v znameniti steni El Cap1‘ • Predvsem pa bodo oddajo VoS\ji letošnji odpravi na K 2, odprav1, bila uspešna in tragična hkrati,5 h druga najvišja gora na svetu te L življenje škofjeloškega alpll\ j Boštjana Kekca, Zvonko P°^a\c Boris Sedej pa sta dobila hude r škodbe zaradi ozeblin. Oddaja bo na sporedu v tortk t.m., ob 20.40 na TVS 1. 1993 sff 2.50°' 1.20« 90* 20,6« 4.60' 90« 5.20* yno$‘! /n<>s zujci 199 ;VOz ije'4 ib v ata 9 /eni) nstv; 8d4 •gai' c v, H k#! n i°> ,ji jinO1 ;ČK0 ,bite ,pei dikž stri' 0 »j611 mi8? ■; zž; 71/iv ide' /a."' nos' ! s'1 ■ep'1 ih :£>?' ref ris'1 io»; iflt op;! tS ie KAŽIPOT B : H7 12. avgusta 1993 Borza sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 31 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 326-982; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TVVC. Cena 35 DEM. Termini po 20. avgustu. 2. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti. Termini po 20. avgustu. 4. Kranjska Gora - Jasna - tri- ali štiriposteljne sobe z etažnimi sanitarijami. Cena polnega penziona 32 DEM, polpenziona 27 DEM v tolarski protivrednosti. 8. Červar - apartma za štiri osebe. Prosti termini od 20. avgusta dalje. Cena 47 DEM v tolarski protivrednosti. 9. Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Termini od 14. 8. do 1.9. Cena 35 DEM. 10. Kontejner v AC Lanterna - prosti termini v avgustu. Možnost bivanja za 4 osebe. Cena 33 DEM v tolarski protivrednosti. C. IZLETI OKTOBERFEST OKTOBERFEST OKTOBERFEST Munchen 18. 9. - 3. 10., 2 dni, cena 199 DEM E. SEJEMSKA PONUDBA 1. Berlin - od 27. 8. do 5. 9. Največji sejem zabavne elektronike. Odhod s posebnim letalom 30. 8. Cena 1295 DEM. 2. Essen - od 15. do 22. 9. Sejem varjenja, toplotne tehnike, industrijski roboti, stroji za preizkušanje kvalitete, tehnika prihodnosti. Odhod 16. septembra. Cena za 4-dnevno potovanje 1290 DEM. 3. Dunaj - sejem elektronike in industrijske elektronike, gradbeni elementi, pogonska tehnika, prevodni materiali, elektronika in tehnika sporočanja, proizvodnja, pretvarjanje in razdeljevanje energije, komunikacijski in nadzorni sistemi. Odhod 28. septembra, 2-dnevno potovanje, cena 1450 ATS. 4. Budimpešta - od 12. do 16. 10. Mednarodni sejem računalniške tehnike; softvvare in hardvvare, vsa pripadajoča oprema, vključno s telekomunikacijami. Odhod 14. oktobra, tri dni. Cena 275 DEM. 5. Budimpešta - avtomobilski sejem: osebni, športni in tovorni avtomobili. Odhod 1. oktobra, tri dni. Cena 275 DEM, za skupine nad 20 potnikov možen popust. 6. Duseldorf - od 17. do 20. novembra. Mednarodni strokovni sejem zdravniške prakse in bolnišnic. Odhod 17. 11., štiri dni, cena 1290 DEM. Za skupine možen popust. 7. Duseldorf - od 26. do 29. oktobra. Mednarodni sejem varstva pri delu in medicine dela. Odhod 26. 10., štiri dni, cena 1290 DEM. 8. Frankfurt - od 17. do 19. septembra. Mednarodna razstava osebnih avtomobilov. Tri dni, cena 1090 DEM. Za skupine možen popust. Morje 1. Apartmaji v Lanterni pri Poreču: termini od 9. 8. do 20. 8. apartma za 3 osebe 57 DEM dnevno 4 osebe 71 DEM dnevno 5 oseb 85 DEM dnevno 6 o_seb 98 DEM dnevno 2. Hotel Tamaris pri Poreču: termini od 9. 8. do 20. 8. polpenzion enoposteljna s. 56 DEM dnevno dvoposteljna s. 52 DEM dnevno 3. Apartmaji Pical pri Poreču: termini od 9. 8. do 20. 8. apartma za 4 osebe 76 DEM dnevno 5 oseb 81 DEM dnevno 6 oseb 86 DEM dnevno 4. Nerezine Mali Lošinj - tri-, štiri- ali večposteljni apartmaji z vso opremo, možnost lastne priprave hrane. Cene: od 23. 8. do 12. 9. 16 DEM/ osebo/dan. 5. Duga uvala pri Puli - enosobna stanovanja. Cena 30 DEM na dan. Termini po 21. avgustu. 6. Apartmaji v Nerezinah, otok Mali Lošinj - za štiri osebe v drugi polovici avgusta, 7 do 10 dni. Cena 58 DEM za apartma. 7. Malinska, otok Krk - apartmaji za 2 osebi 23 DEM dnevno 3 osebe 33 DEM dnevno 4 osebe 43 DEM dnevno 5 oseb 54 DEM dnevno Termini po 20. avgustu. ZA SKUPINE NAD 25 OSEB NUDIMO 10% POPUSTA IN PRIPRAVIMO DODATNI PROGRAM PO VAŠIH ŽELJAH. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze , Dalmatinova J. lilllUll Ljubljana tel.: (061)313-942 311-956 110-033 116-163 FLOSARSKI BAL Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji, že 33. po vrsti, je tudi letos privabil številne obiskovalce od blizu in daleč. Stara tradicija udiranja splava (flosa), šege in navade v sklopu tega opravila so bile dolga leta paradni konj zgornjesavinjskih turističnih prireditev. Flosarija je pač bila del življenja in trdega vsakdana, za mnoge Zgornjesavinjčane edini vir zaslužka in preživetja. Žal in škoda obenem, da se je ena redkih specifičnih prireditev nasploh malodane skoraj izrodila v slabo predstavo, iz katere je nepoučeni obiskovalec težko razbral poanto prikazanega. Ne gre za kritiko kar počez, saj so sc fantje res potrudili, dejstvo pa je, da ne preveč topla Savinja ki so jo bredli do pasu, vključno s flosarskim krstom, ni potešila programa željnih obiskovalcev. In tu bi se morali organizatorji zamisliti. Edi Mavrič Želite navadnega ali pontonskega! Karikatura: Davor Katunar ... pokrajinski tednik, ki poroča • o vsem, kar se zgodi zanimivega na Dolenjskem, Beli krajini, Posavju, na Kočevskem in drugod, • piše preprosto, razumljivo in kratko, • daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo, • nudi nešteto možnosti za oglaševanje, • je glede na obseg med vsemi podobnimi časopisi najcenejši 68000 IMovo mesto Glavni trg 24 tel.: 068/23-606 fax: 068/24-898 POCENIMO ŽIVLJENJE delavska HRANILNICA, d. o. o. Ljubljana, Dalmatinova 4 DELAVSKA HRANILNICA, d.o.. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 8. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za avgust 1993 znaša 0,8 % mesečno, preračunano na letni nivo 10 %. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev MESEČNE LETNE KREDITNA PONUDBA - kratkoročni krediti privatnim osebam: z rokom vračila 6 mes. 3,08 % 43,00 % Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. PRED NAMI CELO EKSOTIČNE DEŽELE Glede na vse tisto, kar se dogaja v slovenskem parlamentu, in prav nič prikrito željo po nenehnem obračunavanju med drugače mislečimi, ni prav nič čudno, da po polževo zapuščamo balkansko krčmo. Stvari nam uhajajo iz rok in anarhija vlada celo na mnogih področjih, ki bi jih morali urejati zakoni. Tako, kot je to urejeno v razvitem svetu in v Evropi, ki bi ji radi postali podobni, če že ne enaki. Med drugim je država Slovenija še vedno bosa na področju varstva potrošnikov. To zveni malce neverjetno, pa je, žal, čisto res. Saj imamo Zvezo za varstvo potrošnikov Slovenije, in o tej le vse najboljše, če vedno pa ne. premoremo zakonske osnove, ki bi varovala ljudi pred vse številnejšimi lumpi. Zato smo potrošniki, kupci, ljudje prepuščeni na milost in nemilost tistim, ki si želijo na hitro, brez posebnega truda, med tiste, ki imajo kaj pod palcem. Ja, celo mnoge tako imenovane eksotične države dajo več na svoje ljudi kot mi v Sloveniji. Če morda menite, da sta, denimo, Paragvaj in Uragvaj ali pa na primer Kostarika še vedno brez zakona o varstvu potrošnikov, se motite. Imajo ga. Pa ne zaradi lepšega. Ker ga preprosto potrebujejo in ker v razvitem svetu brez zakonskega varstva ljudi pač ne gre. Še bolj kot za »eksotičnimi« pa seveda zaosta- jamo za razvitimi deželami. Na primer Nemčijo. Tu je potrošniška politika sestavni del politike države. Ta skrbi za zakone, informiranje in zaščito svojih ljudi. Informiranje je brezplačno. Za 250 potrošniških svetovalnic skrbi država. Izdatki za vse to gredo kajpak iz državnega proračuna. Na leto kar 80 milijonov mark. Morda celo več. Veliko bi se seveda lahko naučili tudi od Angležev. Imajo dober zakon, ki varuje ljudi pred zavajanji in prevarami. Poznajo tudi takoimenovano razredno tožbo, ki se jo poslužujejo v primerih množičnih goljufij. Za vse oškodovance poteka v tem primeru na sodišču en sam postopek, kar je ne nazadnje tudi v korist države, njene blagajne in preobremenjenih sodišč. No, kot že rečeno, smo v Sloveniji na področju varstva potrošnikov še vedno v glavnem bosi. Predlog zakona je že (predolgo v poslanskih klopeh, slovenska zveza potrošnikov je nanj dala tudi pripombe, to pa je zaenkrat vse. Povedano z drugimi besedami: smo šele na začetku poti. Pa tudi nobenega denarja ni za uspešen start. Verjetno tudi zato, ker mnogi odgovorni v vladi še vedno ne vedo, da pri varstvu potrošnikov ne gre le za varstvo kupcev, temveč mnogo več. Andrej Ulaga s|" « ^ &S, Vi ] ■■ , ».* IE E E E S s ■ ■ - . slovnih sistemih, kolikor jih je še ostalo, ubadajo tudi z bodočo organiziranostjo oziroma notranjo arhitekturo velikih družb. Slednja naloga oziroma izziv nista nič manj pomembna in manj odgovorna, kot je samo lastninsko preoblikovanje. Lastniško preoblikovanje še zdaleč ne pomeni le olastninjenja družbene lastnine po zakonu, ampak je pri tem še kako pomembna prisotnost dolgoročne razvojne strategije in poslovne filozofije vsake gospodarske družbe. Oboje pa se, kot nas učita teorija in praksa razvitega menedžmenta, lahko transparentno formulira le na korporacijski ravni. Drugače povedano, obstoječi veliki poslovni sistemi morajo izbrati naravi svoje razvojne strategije in poslovne filozofije ustrezno obliko »povezane družbe«. Odločijo se lahko med različnimi vrstami gospodarskih družb, od katerih sta v naših razmerah nekako najbolj prikladni in že udomačeni kon-cernska družba in holding. Središčno vprašanje, ki se mu pri tem ni mogoče izogniti, je: katera od možnih t.i. povezanih družb zagotavlja največ sinergije, čimbolj usklajeno skupno vodenje, optimalno finančno integracijo z obvladujočo družbo ter pravno in po- slovno samostojnost članic oziroma odvisnih družb. Odgovor na to vprašanje bo morala poiskati vsaka gospodarska družba zase, upoštevaje svojo dosedanjo arhitekturo organiziranosti, naravo kapitalskih povezav, integracijo določenih poslovnih funkcij, skupne strateške cilje, želeno identiteto in vrednote korpo- oa bili gib (z i me: sPc tJv jun |tav bil jPn I let: j sic j Ph hjs Iver 'let, Vse Iške 5,8 spi en; tat sre up rai od črr bil lar :dv Vo de tki Piše dr. Emil Rojc racij ske kulture na eni strai ter novonastajajoča lastnir ska, upravljalska in statusu pravna razmerja znotraj čIe nic velike družbe, to je odvis nih družb. Vprašanje velike družbe d ali ne se je doslej dosti kr e politizralo na različne način in postavljalo v kontekst ra zličnih strankarskih intere sov. V ozadju teh politiziral so bile seveda različne priva tizacijske strategije ter inte resi. V nasprotju s takimi pogled in pristopi je treba reči, da gr, pri ohranjanju in preobliko vanju velikih poslovnih sistemov v sodobne fleksibilni korporacije predvsem za ekonomsko vprašanje. Gre z£ vprašanje učinkovitosti gospodarjenja in za zagotavljanje strateško razvojne komponente v podjetjih, ki se združujejo v koncern. Koncernske oblike povezovanja kot svojstvene pogodbene skupnosti, v katerih odvisna podjetja sprejemajo finančno integracijo z obvladujočo družbo, imajo to prednost, da omogočajo, ob pravni in tržni samostojnosti odvisnih družb, zadostno mero skupnega vodenja ter obvladovanja poslovnih funkcij. Dalje omogočajo, zlasti prek zgradbe večstO- penjskega koncerna, različno intenzivnost kapitalske udeležbe v članicah velike družbe. S tem imajo odvisne družbe proste roke in odprta vrata v širjenju in intenziviranju svoje navezave na matično podjetje (koncern) in pri vstopanju v kapitalske povezave z drugimi strateškimi zavezniki. ce Pi da Kar nekajkrat smo v preteklosti lahko zasledili opredelitev najodgovornejših predstavnikov naše izvršne oblasti, da potrebuje gospodarstvo države Slovenije tudi v prihodnje nekaj t.i. velikih sistemov. Nekateri med njimi so z vidika učinkovitosti narodnega gospodarstva že v preteklosti, kljub družbeni lastnini, opravičili svoj obstoj. Ne samo to, reševali so čast naše deklarirano primarne izvozne usmeritve in po razpadu jugoslovanskega trga tudi kot redki preživeli, presegli agonijo in se med prvimi spopadli z izzivi nove realnosti. Tisti veliki sistemi, ki so se najprej zavedeli edine alternative, to je postaviti se ob bok naizprosni konkurenci na svetovnih trgih, ter sprejeli mednarodna merila in standarde kakovosti in uspešnosti gospodarjenja, so se že tudi razmeroma zgodaj, večkrat s pomočjo tujih svetovalnih družb, pričeli preoblikovati po zgledu razvitih evropskih korporacij. Proces lastninskega preoblikovanja znova odpira vprašanje prihodnosti velikih družb. Aktualno postaja tako ob sprejemanju načinov lastninjena kot tudi izvajanja zakona o gospodarskih družbah. Vzporedno s pripravami programa lastninskega preoblikovanja se v naših velikih po- IIIIII m 1181 m : s ss, s? ~r VELIKE GOSPODARSKE DRUŽBE DANES IN JUTRI < par V naravnih zdraviliščih celo bolje kot leta 1990 Napovedi, da se bodo slovenska naravna zdravilišča tudi letos sorazmerno dobro odrezala, se uresničujejo. Glavne turistične sezone sicer še ni konec, vendar je že zdaj na dlani, da bo drugi del poletja in letošnjega leta sploh samo v prid našim zdraviliščem. Razlogov za to je kajpak več, med glavne pač moramo uvrstiti vse bolj zanimivo in kakovostno ponudbo ter trpko resnico, da smo »po novem« Slovenci ob morje. Mnogi, ki so vse svoje življenje uživali poletje kje v Dalmaciji, sedaj dopustujejo v Sloveniji. In zdi se, da bo tako še nekaj časa. Uspešen start že zagotavlja dobro leto Tudi številke, ki smo jih dobili pri Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč v Celju, potrjujejo, da se bo letošnje leto za naša zdravilišča dobro izteklo. Poglejmo si jih nekaj. Že v prvem polletju letošnjega leta so bila slovenska naravna zdravilišča bolje zasedena kot v enakem obdobju lani. Skupno število prenočitev se je povečalo za 2 odstotka, od tega prenočitev tujih gostov kar za 13 odstotkov. Vsekakor je ta podatek na moč zgovoren in za naše turistično gospodarstvo tudi zelo razveseljiv. Seveda se je s povečanjem prenočitev tujih gostov povečalo tudi njihovo število, kar za 6 odstotkov. Sicer pa so bili hoteli slovenskih naravnih zdravilišč v času od aprila do junija izkoriščeni 60-odstotno. Za predsezono to ni slabo. Nadpovprečno zasedenost v primerjavi z ostalimi zdravilišči so meseca junija zabeležili v Termah Čatež (70%), Zdravilišču Dobrna (62%), Dolenjskih Toplicah (74%), Zdravilišču Strunjan (85%), Šmarjeških Toplicah (90%), Zdravilišču Laško (81%), Moravskih Toplicah (67%), Atomskih Toplicah (71%) in v Termah Zreče (65%). Kajpak so gostili turiste že pred poletjem tudi avtokampi v šestih zdraviliščih. V primerjavi s prvim polletjem lan- skega leta se je letos število gostov v avtokampih povečalo kar za 12 odstotkov. Domačih za 13 in tujih za 10 odstotkov. Povečalo se je tudi število prenočitev: tujih za 6 in domačih za 14 odstotkov. Zgovoren podatek o uspešnosti slovenskih naravnih zdravilišč je prav gotovo primerjava z letom 1990, ko je bilo pri nas še, kot pravimo, normalno leto. V primerjavi s prvim polletjem tega leta se je namreč letos število gostov povečalo za 10 odstotkov. Ob tem pa še tale podrobnost, ki je ni težko razumeti: v omenjenem času, to je od prve polovice leta 1990 do letošnjega polletja, se je število domačih gostov povečalo kar za 49 odstotkov! Število prenočitev domačih gostov pa je v tem obdobju poraslo le za 18 odstotkov, kar govori o povečanju števila »dopustnikov« v zdraviliščih in zmanjšanju klasičnega stacionarnega načina zdraviliškega zdravljenja. Vračajo se tudi nezaupljivi tuji gostje Med tistimi, ki si že nekaj časa manejo roke, so tudi delavci pomurskih naravnih zdravilišč. Že julija so imeli vse polno, pa tudi sedaj v avgustu je tako. V lendavskih Termah, na primer, kjer imajo uradno na voljo le 209 ležišč, imajo kar 250 gostov. Zadovoljni so tudi v Moravskih Toplicah. Zdravilišče imajo popolnoma zasedeno. V hotelih Terme in Ajda so imeli te dni 700 gostov, v kampu, ki je prve kategorije, pa še 500. Tujci se spet vračajo. V glavnem iz Avstrije, pa tudi iz Švice in Nemčije. Podobno je v Radencih, kjer gostijo 520 dopustnikov in drugih. Lahko bi jih sicer še več, vendar je povpraševanje večje od ponudbe. Med obiskovalci oziroma gosti je precej tujcev, največ Avstrijcev in Italijanov. Naval turistov ni naključje, saj so v Radencih veliko vložili v obnovo in večjo kakovost ponudbe. V hotelu Radin so obnovili kar tri nadstropja. Ta so namenjena nekadilcem. Prihodnje leto bodo v Radencih obogatili svojo ponudbo z velikim termalnim kopališkim centrom, finsko in turško kopeljo. Podpisali so tudi pogodbo za obnovo Kapelskega doma, obnovili bodo radensko kavarno, hkrati pa iščejo partnerja za gradnje teniške dvorane. Ni kaj, tudi Radenci gredo v korak s časom ter željami in potrebami svojih obiskovalcev, zato imajo svoje zmogljivosti zasedene, kot se spodobi. Kajpak bo obisk slovenskih naravnih zdravilišč v tem mesecu še večji, kot je bil julija. Vsaj tako večina upravljalcev pričakuje. Glavni gostje bodo domači ljudje, precej več kot lani pa bo tudi tujcev. Posebno zadovoljni so te dni tam, kjer imajo dovolj bazenov na prostem. Rekreacijsko ponudbo na prostem že nekaj tednov dopolnjuje novi bazen v Medijskih Toplicah. Kmalu, že na jesen, pa nas bodo z dodatnimi novostmi presenetili v Dolenjskih Toplicah, Termah Ptuj in Termah Čatež. A. U. h p; D N ' U ! In N 1 2 POLLETNA SKICA GOSPODARSTVA Ta čas, ko pričakujemo podatke o gi-anju proizvodnje, cen, plač, tržnih in Konjunkturnih razmer v mesecu juliju " sporoča jih Zavod za statistiko - smo Službe družbenega knjigovodstva do-podrobne podatke o gospodarskih Sibanjih v prvem polletju letošnjega leta 2 Jzjemo podatkov o zunanjetrgovinski Gnjavi, ki do izida brošure »Tekoči gospodarski pregled« še niso bili na voljo). ^Vodoma so na SDK poudarili, da tudi junijski rezultati niso bili ničkaj obe-avni. Obseg industrijske proizvodnje je u od majskega večji le za 0,4%, v^e Prvo polletje pa je bil glede na lansko-etno prvo polletje nižji za 5,3%. To je s*Cer malo boljši rezultat, kot je bil še po Prvih petih mesecih, ko je bila proizvod-Tjs za 6,9 % nižja od primerljive lani, j^ndar to ni razlog za optimizem. Vse stošnje leto je proizvodnja upadala po Vse večji stopnji do maja, ko je z april-„ ega 8,3 odstotnega padca »narasla« na odstotno zaostajanje. Junija pa je sPet bolj upadla, za 6 odstotkov glede na ®Uako lansko obdobje. Najslabše rezul-so imeli proizvajalci prometnih Sredstev, ki jim je junija proizvodnja uPadla za debelo petino pod lanskoletno raven, pa papirna industrija s skoraj 18-®dstotnim zaostankom, tesno za njo pa rrna metalurgija, ki je junija letos nare-i la za dobrih 17 odstotkov manj kakor anskega junija. Junija sta imeli samo ttVe panogi pozitivno rast obsega proizvodnje: proizvodnja končnih lesnih izdelkov, za 0,8 %, in proizvodnja preje ter ^nin, za 0,2 odstotka... „ Hast cen je bila v juniju še umirjena, Ceprav manj izrazito kot v treh mesecih Pred tem. Kolikor pa vemo, so po pred-ca&nih podatkih o julijskih cenovnih gi- banjih, posebej pa še v prvih avgustovskih dneh, obetavne napovedi tako vlade kakor strokovnjakov o zaslugah vladne politike in politike Narodne banke za nizko raven rasti cen splavale po vodi. Počasi začenja udarjati na piano, tako P R O I ZV O B N JA vsaj kaže, napetost, ki je nastala, ker je vlada že ou lanskega leta (zaradi volitev) zadrževala cene nekaterih, za inflacijo pomembnih kategorij cen. Vendar vsega tega iz podatkov za prvo polletje še ni videti; lahko pa jih slutimo, saj so se cene pri proizvajalcih junija povečale za 1,5 odstotka. SDK je do maja registrirala nekaj manj kakor 125 000 nezaposlenih, kasneje se je (junija) pojavila številka 127 000. Julija pa je vlada prišla na dan z metodo, po kateri meri nezaposlenost Mednarodna organizacija za delo, in po le-tej naj bi bilo pri nas samo okoli 85000 nezaposlenih delavcev. Skratka, ne kritičnih 15 % vseh delazmožnih, ampak le nekaj pod tudi v Evropi sprejemljivih 10 odstotkov. Vplačila za naložbe so pomemben indikator vitalnosti gospodarstva. V prvem polletju je bilo na SDK prijavljenih 356 objektov v vrednosti preko 20 milijard tolarjev. Objektov je sicer 20 manj kakor lani v prvem polletju, predračunska vrednost pa je višja za 77 odstotkov. Večja je tudi povprečna vrednost posameznega objekta, in sicer kar za dobrih 86 odstotkov. Skoraj 95 % vseh nanovo začetih investicijskih objektov je gospodarskih, od tega polovica industrijskih, kar zbuja rahle upe v povečevanje rasti proizvodnje v bodoče. Denarno kreditna gibanja pa seveda še zdaleč niso ugodna. Nelikvidnost je še vedno huda, ima pa, ta bolezen, kot ugotavlja SDK, kljub vsemu dobro stran: podjetja so zaradi hudih nelikvidnostnih težav zainteresirana čimbolj kvalitetno poslovati s sredstvi, kar jim je omogočeno že z enodnevnimi vezavami depozitov. Vedno boljše pogoje vezave pa ponujajo tudi med seboj vse bolj konkurirajoče si banke, ki si na ta način izboljšujejo lastno likvidnost. Skratka, položaj ob polletju ni bil nič kaj rožnat in potrditev tega pričakujemo od analize polletnih obračunov. Vprašanje seveda je, kako si bo vlada, ki sicer napoveduje možni skorajšnji konec upadanja gospodarske rasti, zamislila neposredno pomoč tistim podjetjem, ki bodo lahko voz potegnila naprej. B. Rugelj NOVA POGODBA V NOVI BROŠURI! SPLOŠNA KOLEKTIVNA DnrnrtDh ?h rUvUDuii ut GOSPODARSTVO s komentarjem Avtorja komentarjev: Gregor Miklič in Brane Mišič Cena 950 SIT. Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: (061) 321-255,110-033,313-042, faks 311-956. Naročilnica Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) ........ izvod(ov) SPLOŠNE KOLEKTIVNE POGODBE ZA GOSPODARSTVO s komentarjem. Uročeno pošljite na naslov: ................................ Uli°a. poštna št., kraj: .................................... lrTle ir> priimek podpisnika:............................... Naročeno dne:................................................ 1’ bomo plačali v zakonitem roku. ■ Kot ind. naročniku m1 pošljite po povzetju. Žig Podpis naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA URAD VLADE ZA INFORMIRANJE OBDAVČITEV IGRALNIH AVTOMATOV Vlada je imela pred dnevi korespondenčno sejo, s katere nam je poslala naslednje sporočilo z željo, da ga objavimo. Želji smo prijazno ustregli, sporočilo pa je naslednje: Ljubljana, 6. avgusta - Skladno z zakonom o začasni ureditvi prirejanja posebnih iger na srečo na igralne avtomate zunaj igralnic in o plačevanju takse na igralne avtomate, ki ga je nedavno sprejel državni zbor, je slovenska vlada na današnji korespondenčni seji sprejela Uredbo o višini posebne takse za igralne avtomate. Posebna-taksa, ki jo bo prireditelj plačeval mesečno za uporabo posameznega igralnega avtomata, bo znašala 80.000 tolarjev. Po splošnih ocenah je v Sloveniji nameščenih približno 7000 igralnih avtomatov. Ob predpostavki, da se to število ne bo bistveno spremenilo, vlada ocenjuje, da bodo občine prejele mesečno 480 milijonov tolarjev, kar bi letno pomenilo okrog 5,7 milijarde tolarjev. Na današnji seji je vlada sprejela tudi Sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani. Osnutek lokacijskega načrta bo vlada poslala mestu Ljubljani ter občinam Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik v javno razgrnitev in obravnavo. Ob tem velja omeniti, da predstavlja vzhodna avtocesta v Ljubljani del avtocestne povezave Slovenije v smeri vzhod-zahod, torej povezavo štajerskega in primorskega kraka. Izgradnja te avtoceste bo skupaj z dograditvijo severne obvozne ceste oblikovala sklenjen sistem mestne obvoznice. Vzhodna avtocesta bo potekala od razcepa v Ma-lencah do meje z občino Domžale v dolžini 9 kilometrov, severna obvozna cesta pa od razcepa Zadobrova do Črnuške vpadnice v dolžini 4,3 kilometra. Glede na to, da je bil včeraj podpisan dogovor med slovensko vlado in sindikatom slovenskih železnic^ o izhodiščni plači delavcev slovenskih železnic za mesec julij in način njenega prilagajanja do konca letošnjega leta, je vlada določila višino izhodiščne plače za mesec julij. Tako bo izhodiščna plača za delavce Slovenskih železnic za mesec julij znašala 23.677 tolarjev, kar predstavlja glede na višino izhodiščne plače, izplačane v mesecu juniju letos, 6,5-odstotno povečanje. Piše: Franci Križanič PRODUKCIJA IN ZUNANJA TRGOVINA Po Adamu Smithu je osnova moderne gospodarske rasti delitev dela, do katere vodi trgovina. Podobno kot trgovina znotraj danega narodnega gospodarstva omogoča tudi gospodarska menjava prek njegovih meja: - specializacijo, t.j. usmeritev gospodarstva v produkcijo, pri kateri lahko enakovreden output producira z najmanjšimi stroški; - povečanje produktivnosti zaradi »ekonomije obsega«, t.j. zmanjšanja stroškov na enoto produkta pri večjem obsegu prodaje; - produktivno zaposlitev prej ne dovolj angažiranih produkcijskih faktorjev (dela, kapitala, naravnega bogastva, znanja in podjetništva) ter - povečanje blaginje zaradi uvoza storitev in blaga, ki ga v samem narodnem gospodarstvu ni moč producirati ali pa je njegova produkcija možna le z zelo visokimi stroški. Načeloma narodno gosodarstvo izvaža dobrine, ki so ob danem deviznem tečaju pri njem cenejše, ter uvaža dobrine, ki so pri tem deviznem tečaju pri njem dražje kot v tujini, ali pa izvaža dobrine, ki jih tujina sploh ni sposobna producirati, in uvaža dobrine, ki jih samo ne more proizvesti (običajno zaradi nezadostnega znanja ali pa omejenih naravnih možnosti). Do menjave prihaja, ker (kadar) so cene enakih dobrin, tudi po tem, ko jih preračunamo po veljavem deviznem tečaju, v različnih državah različne. Odnos med zunanjo trgovino (izvozom in uvozom) ter gospodarsko rastjo lahko opazujemo iz različnih zornih kotov ter temu primerno pripišemo večji ali manjši pomen vplivu zunanje trgovine na gospodarsko dejavnost zaradi zadostnega povpraševanja, zaradi uvoza različnih dobrin in zlasti polizdelkov ali pa zaradi povečanja specializacije in produktivnosti. Vpliv mednarodne menjave na zadostno povpraševanje je zlasti jasno izražen v teoriji »Big Push« (Rosenstein Rodan 1943 in 1961). Po tej teoriji je osnovni problem gospodarske rasti uravnoteženo povečevanje gospodarskih zmogljivosti in povpraševanja: mednarodna menjava zagotavlja uvoz, s katerim narodno gospodarstvo zmanjšuje omejenost zmogljivosti (najpogosteje naravnega bogastva in znanja, možno pa tudi kapitala, dela ali podjetniških idej), po drugi strani pa z izvozom omogoča tudi zadostno povpraševanje. Pri oceni vpliva zunanje trgovine na gospodarsko rast manj razvitih držav so iz' te teorije izpeljali »model dvojnega jezu« (Little 1960, Che-nery in Bruno 1962), po katerem sta v teh državah dve najpomembnejši oviri za razvoj: pomanjkanje prihrankov in deviznih sredstev, t.j. jez prihrankov in jez deviz. Rešitev obeh problemov so videli v prilagodljivosti cen, zlasti obrestne mere in deviznega tečaja. Najbolj radikalno kritiko optimizma teorije »Big Push« predstavlata teorija neenake menjave in teorija odvisnosti (prvo je razvil Roemer 1981, drugo pa Palma 1978 in Breiver 1980), ki ocenjujeta, da je medsebojni vpliv produktivnosti in konkurenčnosti narodnega gospodarstva na eni ter njegove mednarodne menjave na drugi strani tolikšen, da je celoten razvoj narodnega gospodarstva odvisen od mesta, ki ga ima v svetovni trgovini. Pri tem manj produktivna in s tem manj konkurenčna gospodarstva v mednarodni menjavi dajejo več dela, kot pa ga dobivajo nazaj (empirične analize sicer kažejo ravno obratno). Po teh teorijah je mednarodna menjava škodljiva tudi za razvite, saj ti sicer izkoriščajo delo manj razvitih, vendar zato trpe brezposelnost v lastni državi. Končni zaključek teh ocen je optimalnost avtarkičnega gospodarskega razvoja oziroma škodljivost mednarodne delitve dela. Različni poizkusi stabilizacijskih politik po »naftni krizi« v sedemdesetih in »dolžniški krizi« v osemdesetih letih so takšno oceno ovrgli, saj se je manj razvite države v tem obdobju za edino učinkovito stabilizacijsko strategioj izkazala prav povečana usmeritev v izvoz ozi-orma mednarodno menjavo. Po novejših teorijah je za povezavo med gospodarsko rastjo in zunanjo trgovino najpomembnejša konkurenčnost danega narodnega gospodarstva, ta pa je odvisna od tehnoloških razlik med državami, ki so v učinovitosti inputa, v kakovosti produkta in v obnašanju gospodarskih subjektov (akumulaciji kapitala, globalni tehnični učni sposobnosti, družbenem konsenzu, tovarniški disciplini in političnih pogojih). Razlika med radikalnimi oziroma pesimističnimi teorijami o neenaki menjavi in odvisnosti na eni ter drugimi, manj radikalnimi novejšimi teorijami povezave med gospodarsko dejavnostjo in zunanjetrgovinsko menjavo je v oceni, ali je gospodarsko rast (povečevanje družbenega produkta na prebivalca oziroma rast blaginje) moč spodbujati z predlaganimi instrumenti teorije »Big Push«, dopolnjenimi z imitacijo in transferom tehnologije, ki jo predlagajo novejše teorije zunanje trgovine. Če takšnih instrumentov zunanjetrgovinske in razvojne politike ni moč uporabiti oziroma če so neučinkoviti, je dejansko najboljša strategija usmeritev v avtarkični razvoj. GASTARBAJTERJI LETIJO V NEBO Letošnjo jesen bo še najbolj vroče za precejšnje število pri nas zaposlenih delavcev migrantov iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Tem »jugo gastarbajterjem« grozi, da bodo zleteli v nebo - popolni negotovosti naproti, saj je očitna težnja, da bi se jih slovenska država, do vratu zakopana v probleme z brezposelnostjo lastnih delavcev, po zakoniti poti preprosto znebila. Letošnjo jesen namreč potečejo mnogim tujim delavcem delovna dovoljenja. Mnoga podjetja jih bodo preprosto odpustila oziroma ne bodo zaprosila za podaljšanje njihovih delovnih dovoljenj. Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je teh delavcev približno 32.000. Toliko med njimi jih je po zakonu o zaposlovanju tujcev pridobilo posebno delovno dovoljenje. Za nedoločen čas ali eno leto Tisti delavci, ki so imeli na dan, ko je začel veljati zakon o zaposlovanju tujcev, to je 18. julija lani, vsaj deset let delovne dobe v Sloveniji, so pridobili delovno dovoljenje za nedoločen čas in so tako v delovnopravnem smislu izenačeni z državljani Slovenije. Takšnih delavcev migrantov je 13.436. Drugi delavci migranti, ki omenjenega pogoja OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Poleti v naravo 'Leta 1925 je začel izhajati list ZDRAVJE, ki ga je urejal dr. Ivo Pirc iz takratnega Higienskega zavoda v Ljubljani na Zaloški cesti 2. V številki 7-8 leta 1926 je izšel zanimiv članek z zgornjim naslovom, v katerem beremo:»Prišel je zopet čas, ko se mora naše telo naužiti sonca in svežega zraka za pusto zimo, ko si utrdimo z bivanjem v naravi svoje telesne in duševne moči! Za utrjevanje zdravja ima vroče poletje prav poseben pomen. Kaj vse nam nudi, s čimer si povečamo odpornost. Izleti v planine in visoke gore! Kako krepki se počutimo, ko pridemo z izleta spet domov! Kako sveže so misli v svežem čistem zraku, kako prožen korak! Zelo je napredovala turistika pri nas v zadnjih letih, vendar mnogo je še ljudi, ki gledajo hribe raje od spodaj navzgor. Koliko pesmi imamo Slovenci, ki nas kličejo na planine, kako lepe gore imamo, za katere nam prav lahko zavidajo dežele, ki so na glasu alpskih lepot. Mnogo premalo je pri nas še zanimanja za to, mnogo premalo še smisla za naravne lepote in mnogo premalo spoznanja, kako koristna je turistika za naše telo! Saj nimamo samo plezalnih potovanj v naših gorah, imamo vsakovrstne nizke in visoke, strme in položne, tako, da je vsakemu odprta pot v planinski svet. Hodi naj vsak po poti, ki ji more biti kos, potem ne bo več težkih nesreč, pač pa bo vsak spoznal korist gorskih izletov in pridobil za to še druge! Kopanje in plavanje! Kaj nam vročega poletnega dne bolj prija kot kopel v hladni vodi! Kako to poživi, prenovi in pomladi naše telo! V vodo pa zopet na sonce, na ta način se utrjuje naša koža, krvne žilice se v njej širijo, pa zopet krčijo, navadijo se tako. da se hitro prilagodijo toplotnim spremembam. Če pa smo enkrat na to navajeni, potem se tudi prehladili ne bomo več tako lahko. Poleg tega je še ugoden vpliv sonca, ki ga poznamo vsi. Nagibno čuti vsak bolnik, kako dobro mu dene sonce. Sonce razkuži telo mnogih bolezenskih kali, obnovi odporne sokove v telesu in usposobi celice za nadaljnji boj proti boleznim. Zakaj bi se torej poleti ne izpostavili blagodejnim njegovim učinkom. Ker pa je zaradi neznosne vročine nemogoče kar tako ležati na soncu, zato je edino prav, da ugoden vpliv sonca menjamo s tem, da se od časa do časa zopet pomudimo v vodi. Čim večkrat se kopljemo, bolje je! Kdor more, naj se vsak dan, manj kot enkrat na teden naj se nihče ne! Poleg vseh teh ugodnosti, ki jih ima kopanje, ima plavanje še to ugodnost, da nam uri mišice; skoro lahko rečemo, da ni zabave in športa, kjer bi tako enakomerno delovale vse mišice kot pri plavanju Pri vsakem drugem športu uporabljamo predvsem eno ali dve skupini mišic, bodisi na rokah, nogah ali na vratu, bodisi dihalne ali pa trebušne mišice, pri plavanju pa se je treba posluževati vseh in ravno to dela - poleg ostalega - plavalni šport prav posebno dragocen. Ne zamudimo lepih poletnih dni, izrabimo jih, da si utrdimo svoje telo. Mnogo manj prehlajeni in raznih katarov bo jeseni in pozimi, če se bomo sedaj odzvali klicu narave, ki nas vabi v svoje naročje, na hribe in v gore, travnike in polje ter v vodo!« Tako so zapisali leta 1926 - ali naj kaj pripišem? niso izpolnjevali, pa so lahko pridobili osebno delovno dovoljenje le za dobo enega leta. Takšnih delavcev je skupno 18.471. Med temi 32.000, ki so dobili osebno delovno dovoljenje, jih je največ, to je 51 odstotkov, iz Bosne in Hercegovine, 37 odstotkov jih je iz Hrvaške, 4,5 odstotka iz Srbije, 4,3 odstotka iz tako imenovane ZR Jugoslavije, 1,1 odstotka s Kosova, 0,5 odstotka iz Makedonije in 0,4 odstotka iz Črne Gore. Kar 41,5 odstotka med njimi je nekvalificiranih delavcev, 13 odstotkov polkvalificiranih, višjo in visoko izobrazbo pa jih ima 4,2 odstotka. JOŽE KOČEVAR: »Za te delavce predlagamo odpravnino ali vsaj solidarnostno pomoč...« JANEZ JUSTIN: »Sindikat lahko naredi zelo malo, ker je zakonodaja zelo restriktivna...« Na republiškem zavodu za zaposlovanje pričakujejo, da zaenkrat ne bo večjih težav z delavci, ki imajo delovno dovoljenje za nedoločen čas. Te- žave pa bodo s tistimi, ki jim bodo delovna dovoljenja potekla letos jeseni. Zanje namreč velja določilo, da dobijo delovno dovoljenje le v primeru, če ni na voljo ustreznih domačih iskalcev zaposlitve. Napovedujejo, da bo tako ostalo brez dela več kot devet tisoč tujih delavcev. Ali drugače rečeno, za tolikšno število delavcev podjetja predvidoma ne bodo zaprosila za nova dovoljenja. Nekateri med njimi bodo izgubili delo že zdaj, avgusta, drugi pa najpozneje do konca novembra. Odvisno je pač od tega, kdaj so vložili prošnje za delovno dovoljenje. Prepuščeni (ne)milosti podjetij Odpravnine niso možne Kaj za tujega delavca pomeni, če mu delovnega dovoljenja ne bodo podaljšali? Posledica je seveda prenehanje delovnega razmerja. Ob tem se lahko na zavodu za zaposlovanje prijavijo kot prejemniki socialne varnosti, nimajo pa statusa brezposelnih delavcev. To pomeni, da lahko, če izpolnjujejo pogoje glede delovne dobe, in tudi ker jim je delo prenehalo po zakonu, ne po njihovi krivdi, tri mesece do dve leti prejemajo denarno nadomestilo. Tisti, ki imajo bivališče v Sloveniji - ne pa tudi dnevni migranti - imajo možnost potem dobivati še denarno pomoč. Ker pa uradno niso tehnološki presežki, niso upravičeni do nikakršnih odpravnin. Zakonodaja je v tem pogledu izredno ostra. Huje bo za tiste tuje delavce, ki imajo bivališče in družino v Sloveniji, kot pa za tiste, ki so dnevni migranti in prihajajo na delo iz Hrvaške. m Opraviti imamo namreč z dvema vrstama migrantov: dnevnimi, ki prihajajo vsak dan s trebuhom za kruhom iz Hrvaške v obmejne kraje na delo, in pa tistimi, ki delajo v notranjosti in tam tudi živijo. Belokranjski sindikati so maja letos organizirali okroglo mizo za sindikate Posavja, Pomurja in Bele krajine o delovnih migrantih, njene sklepe pa so razposlali odgovornim v republiki (objavili smo jih 27. maja, v 23. številki Delavske enotnosti, v Sindikalnem zaupniku). Sindikalni predlogi pa niso obrodili želenih sadov. »Zahtevali smo, da delavcu tujcu v primeru izgube dela pripada ustrezna odpravnina, enako kot pri upokojitvi. Vendar pa v pogajanjih z vlado pri tem nismo uspeli,« nam je povedal Jože Kočevar, predsednik območne organizacije ZSSS za Belo krajino in dodal: »Zdaj je od posameznega podjetja odvisno, kako bo uredilo to vprašanje. Če podjetje ne bo zmoglo odpravnine, predlagamo vsaj solidarnostno pomoč, ki po sindikalni listi nanese kakšnih 40 tisoč tolarjev.« V rudniku Kanižarica, ki sodi v sistem rudnikov rjavega premoga Trbovlje, bodo po besedah Jožeta Kočevarja dali delavcu tujcu odpravnino, kot bi šel v pokoj, to je 120.000 tolarjev. klarni, zato v podjetju ne razmišljajo o zmanjšanju števila zaposlenih tujcev, saj bi se jim sicer zmanjšala proizvodnja za 30 do 40 odstotkov. Nekateri dobijo popotnico V ljubljanskem SCT imajo zaposlenih približno 800 tujih delavcev. Od tega ima 600 delavcev delovno dovoljenje za nedoločen čas, preostalih 200 pa za eno leto. Tujcem bodo delovna dovoljenja podaljševali le za dela na posamičnih projektih, odvisno pač od novih del. Veliko tujih delavcev imajo zaposlenih tudi v slovenskih železarnah in na železnici, kjer bodo še velik socialni problem. nodaje in pa za zaščito breZ' i poselnih državljanov Slov6' nije.« Janez Justin: »Sindik® lahko stori zelo malo, ker je zakonodaja zelo restriktivna Lahko jim nudi denarno p°' moč, se poteguje za nadom6' stilo, jim nudi pravno zaščit6 pri njihovih težavah.« Tuji delavci so tako prepuščeni na milost in nemilost posamičnim ^podjetjem. Mnoga med njimi se želijo na tak način znebiti odvečnih delavcev. V kranjski Savi, kjer je od 3980 zaposlenih približno četrtina delavcev od drugod, jih bodo odpustili 135. Podjetje bo za podaljšanje delovnih dovoljenj za nadaljnjih dvanajst mesecev zaprosilo za tiste delavce, ki so končali poklicno gumarsko šolo v Kranju. Nadaljnje podaljšanje delovnih dovoljenj pa bo odvisno predvsem od razmer na trgu. Vsem tistim delavcem, ki jim bo z iztekom osebnih delovnih dovoljenj prenehalo delovno .razmerje, bo podjetje poleg tistih pravic, ki jih bodo uveljavili na zavodu za zaposlovanje, izplačalo še nekakšno denarno nadomestilo. »Za vsako leto zaposlitve v Savi bomo posamezniku izplačali polovico njegove povprečne plače, izračunane za zadnje tri mesece dela,« je povedal Janez Justin, predsednik tamkajšnjega sindikata, ki je hkrati tudi predsednik republiškega sveta sindikata kemične in gumarske industrije pri svobodnih sindikatih. Dostojno pa se bodo od svojih nekdanjih delavcev poslovili v celjski Cinkarni. Plačali jim bodo nekakšno popotnico v znesku 200 tisočakov. V Cinkarni je 193 delavcev, ki jim poteče dovoljenje, za dve tretjini med njimi pa bodo poslali zavodu prošnjo za podaljšanje. Za preostale, ki delajo tam, kjer ni zadosti dela, pa ne bodo zaprosili za podaljšanje. In kako lahko sindikat pomaga tujim delavcem? Jože Kočevar: »Ti delavci so povsem nemočni. Mi kaj dosti ne moremo pomagati, saj gre za posledice zdaj veljavne zako- Pa tudi zakonodaja je nep°' polna. Pravice iz delovnega razmerja so le deloma rešene niso pa še rešene dilem6 v zvezi s pravicami iz social' nega zavarovanja, pokojnim skega, invalidskega in zdrav-stvenega zavarovanja. D°' lovna dovoljenja bodo poteki® tudi porodnicam, invaliden1' bolnikom, ki potem tudi ne bodo več zakonsko zaščiten’ Mar to ni v nasprotju z meti'. narodnimi konvencijami? žave pa bodo tudi s tistimi; R1 sicer imajo dovoljenja za ne' določen čas, pa jim bodo 0° koncu leta nehali veljati pota’ listi, s tem pa jim bo nehal0 veljati bivalno dovoljenje O tem nihče ne govori. In kaj bo z vsemi temi odpuščenimi delavci, med katerimi imajo mnogi doma nastanjene še begunce, čez leto dnj oziroma tedaj, ko ne bodo ve°j prejemali nadomestil? Nekateri bodo odšli, če bodo imel1 kam, drugi pa... Preprost0 skomigniti z rameni se ne da- Marija Frančešk NOVA KNJIGA ZALOŽBE ČZP ENOTNOST RUDI ČAČINOVIČ: MED DVEMA CERKVAMA Zapisi dvakrat razočaranega vernika Denarno nadomestilo - kot neke vrste odpravnine - bodo delavci v Savi prejeli pri zadnjem izplačilu njihove plače. Obveznic pa za zdaj ti delavci ne bodo mogli vnovčiti, ker zakonodaja za kaj takšnega ne daje nobene osnove. Obveznice bo namreč mogoče vnovčiti šele tri leta po lastninskem preoblikovanju po tedaj veljavni tržni ceni. Čisto drugačno podobo pa ponuja podjetje Steklarna Boris Kidrič iz Rogaške Slatine. Tu je od skupno 1897 zaposlenih 594 tujcev, od katerih jih ima 21 stalno ali začasno bivališče v naši državi, vsi drugi pa so tako imenovani dnevni migranti. Med domačini ni veliko zanimanja za delo v Ste- Devetinsedemdesetletni avtor, znan slovenski publicist in diplom01 v knjigi pripoveduje o svojem razočaranju najprej nad katoliško potem še komunistično »cerkvijo« ter iskanju tretje, svoje Potl Zajema čas med vojnama, vključno s Hitlerjevim napadom na Jug0' slavijo. Tudi naša mlada država danes išče novih, tretjih poti - med kapital’2! mom in sistemom, od katerega se poslavljamo. Čačinovičevi Zap’51 našo dediščino bogatijo z njegovimi pričevanji in spoznanji - drag0' cenim prispevkom za našo sedanjost in prihodnost. Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP Enotnost. Ljubljana. Dalmatinova 4-telefon 321-255, 110-033. Cena je 1920 tolarjev. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o). izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA. Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: .................. Ime in priimek podpisnika.................. 1. naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. kot ind. naročnik naročam po povzetju Naročeno, dne Žig Podpis naročnik3 :eZ'p ive-kat r je napo-ne-;itO P°' 2ga: n& m£| al' in- da; -mi! ne ni- :d-. V, ki ie-! ob mi d« je d" e- S'; s a- di to i. in 1 at in iti o- v si y\ 4, Težave Novomeščanov z novo Revozovo lakirnico AROGANCA FRANCOSKEGA KAPITALA IN LOKALNIH PODREPNKOV Dolenjsko, še zlasti pa Novo mesto in prebivalce Revozu bližnjega Grma in Žabje vasi že nekaj časa vznemirja obratovanje »super moderne« lakirnice v omenjenem podjetju. O tem zelo zgovorno govori protestna izjava, ki jo je pred časom Podpisalo 49 stanovalcev bližnje soseščine tovarne avtomobilov Revoz. Več kot zanimivo pa je, da so za zdaj ti edini, ki jih moti močno onesnaževanje njihovega okolja. Čeprav so protestniki svojo izjavo naslovili na mnogo pristojnih naslovov, od vodstva Revoza, novomeške občine, zdravstvenih ustanov in urbanistov do ministra za varstvo okolja, se za zdaj vsaj na javni sceni še ni nič zgodilo. Pač, prizadeti prebivalci so dobili za lase privlečen odgovor vodstva Revoza, ta pa obisk predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, ki se najbrž ni zavedal, da tako post festum »blagoslavlja« največjo črno gradnjo v Sloveniji. Za kaj gre? Podpisani je sicer vedel za težave, ki jih imajo okoličani z Revozom, vendar nanje ni reagiral, dokler ga ti niso obi- skali in mu pokazali svoje sveže lakirane avtomobile, ki jih je Revoz pobarval kajpak brez njihove volje. Gre kajpak za drobce najrazličnejših barv, ki se iz neznanih razlogov dvigujejo iz omenjene lakirnice in padajo po bližnjih vrtovih, hišah, avtomobilih, drevju, sadju, solati, skratka povsod. Najbolj se drobci lakov poznajo prav na avtomobilih, kjer se »super moderna« tehnologija podpisuje črno na belem. Toda to še zdaleč ni vse. Ljudje pripovedujejo, da se od začetka obratovanja nove lakirnice poleg emisije drobcev lakov srečujejo z neprijetnimi in dražljivimi vonjavami, ki jih podnevi in ponoči silijo h kašljanju. Ob nizkem zračnem pritisku pa se jim dogajajo tudi vrtoglavice tovarna v večinski lasti Francozov, ki se jim fučka za »širši družbeni interes«. Največja črna gradnja v Sloveniji Kot že rečeno, se vodstvo Revoza več kot tri mesece ni odzvalo na proteste ljudi. No, po njihovem protestnem pismu pa so zelo hitro dobili javni odgovor. V njem vodstvo podjetja »iskreno obžaluje težave« in pojasnjuje nekatera notorična dejstva, kot npr., da je bila gradnja nove lakirnice nujna in možna v neposredni bližini glavnega poslopja, proti čemur Revozovi sosedi pravzaprav nič nimajo oziroma vedo, da ne morejo ben-titi. Cinizem posebne sorte pa je Revozova trditev, da je bila nova lakirnica zgrajena zaradi boljšega varstva okolja. Tudi sicer so ljudje iz Revoza od odprtju nove lakirnice zagotavljali, da je šla kar četrtina denarja celotne naložbe za varstvo okolja. Glede na škodljive vplive, ki jih ima nova lakirnica na bližnje novomeško okolje, lahko ob tej trditvi govorimo kvečjemu o pesku v oči, ki ga lokalni podrepniki zaradi ljubega kruha brez sramu mečejo v oči svojim someščanom. Pri tem pa se zastavlja bistveno vprašanje: kako je lahko Revoz gradil novo lakirnico brez potrebnih dovoljenj, posledica česar je, da še danes nima uporabnega dovoljenja. Vprašanja seveda ne zastavljamo vodstvu Revoza, temveč občinskim urbanistom, slovenskim zelenim in še zlasti ministru Jazbinšku. Prvim zato, ker znajo biti še kako dlakocepski, da ne rečem omejeni, ko gre za manjše gradnje celo ekološko povsem neškodljivih žag in drugih obrtnih delavnic, a hkrati mižijo pred naj- Li hiša na Trdinovi v neposredni soseščini Revoza je stara sto let. Vodstvo Rčvoza pa je zapisalo: »Revoz (prej DlV) obdajajo stavbe, ki so bile zgrajene z dovoljenjem lokalnih urbanistov in morda je prav tu jedro Problema.« Da, v neki glavi utegne biti res problem. N0VAJ)0BA- V najbolj samostojnem slovenskem tedniku preberite: Janša - glavni policaj ... Posebej, ker vodi na »na brzake« sklicani tiskovni konferenci glavno besedo nihče drug kot Janez Janša. Slednji pove, da je istega dne prišla na njegovo ministrstvo informacija, po kateri naj bi »imel« šef Varnostno-informativne službe (Sove) za mariborsko območje Silvo Komar na letališču večjo količino orožja in streliva. Po tistem, ko Grosupeljčan oceni, da v enajstih zabojnikih nekaj tisoč avtomatskih pušk, več minometalcev z minami in večja količina streliva v vrednosti parih milijonov nemških mark, predstavlja največje odkritje tihotapljenega orožja v zadnjem desetletju v Evropi, se nekateri sprašujejo, zakaj je policijski minister Ivo Bizjak v ozadju... ... Zdi se, da so pod Janšinim vplivom tudi namestnik javnega tožilca in preiskovalni sodnik... Ne vemo, zakaj je po Koširjevih besedah lahko njegova služba ponosna na »svoje« odkritje, če ji je informacijo sporočil Janez Janša... Obrambni minister, ki je očitno prevzel delo notranjega, poudari, da skladišča, kjer so našli zabojnike, ne sodijo pod pristojnost carinske uprave, temveč letališke po tolikšnem »čakanju« in zakaj nam o vključitvi Interpola v preiskavo namesto Bizjaka sporoča Janša... Zadnje dni smo postali že kar imuni na nove vesti o tihotapljenemu orožju. Po izvedeni anketi tudi 18 odstotkov vprašancev za afero sploh ni slišalo. Tretjina meni, da je zanjo najbolj odgovoren direktor carinske uprave, le za odstotek manj pa da direktor letališča in - Janša. Da bi morala odstopiti, je odgovorila kar polovica vprašanih Slovencev. Od teh je največ »glasovalo« proti Janši... ■ ■ ■ Verjetno zaradi strahu, ker je Janša kot obrambni minister v miru odstrelil več »sovražnikov« kot v devetih dneh njegove žepne vojne. Ljudje se upravičeno bojijo, da ne bo odnehal, dokler bo živ zadnji odrasel Slovenec. Franc Furland in Janez Sever Revoz je sicer postavil ograjo, toda s škodljivimi vplivi svoje lakirnice sega čez njo. in slabost. Poseben problem, ki utegne imeti tudi širše razsežnosti, so smrdljivi in dražljivi plini, ki ob močnih nalivih prihajajo iz hišnih odtokov in smrdijo po mešanici razredčil in lakov. Za protestno pismo so se odločili spričo dotedanje arogance vodstva podjetja, ki je bilo gluho za vse proteste in ni kazalo niti najmanjše volje za dialog. Stara praksa IMV se torej nadaljuje tudi v Revozu. Ljudje so zaradi tega posebej ogorčeni. Če so morali nekoč mirno in brez besed požirati širjenje IMV in z njim detonacije, ki so stresale njihove hiše zaradi nekega imaginarnega »širšega družbenega interesa«, ne razumejo, zakaj bi morali trpeti tudi danes, ko je večjo črno gradnjo v Sloveniji, ki je ekološko vsaj v tej fazi še kako sporna. Kar zadeva zelene, pa se bo slej ko prej treba vprašati, kaj je poglavitni cilj njihovega političnega združevanja. Participacija pri oblasti in uživanje oblastniških (tudi opozicijskih ne gre omalovaževati) privilegijev ali resnična in konkretna prizadevanja za ekološko čisto Slovenijo. Problem je tem večji, ker gre za vlaganje tujega kapitala in v tem oziru v nekem smislu za preizkusni kamen ekološke zavesti Slovenije in njene oblasti. Mižati pri Revozu pomeni že vnaprej pristajati na bianco carto novih svinjarij, ki bodo s tujim kapitalom zaradi takšnih ali drugačnih domačih (lokalnih) interesov prihajale v Slovenijo. Ulica ali Revozovo parkirišče? Manja Veljak: »Rade volje bi vzela na stanovanje za en teden gospoda Toma Pleterskega, da se naužije svežega grmskega zraka, da se naje n Je lakirane zelenjave ter dodobra naspi ob nočnem ropotanju in muziciranju Šleperjev na ulici. Občinske funkcionarje sprašu-jem, čigava je cesta na Trdinovi. Revozova ali javna? Če je javna, potem ne razumem, kako lahko na utici nakladajo in razkladajo avtomobile, kako lahko tani parkirajo, spijo in opravljajo toaleto. Poleg tega pa me tudi zanima, ali kdo v teni na&em Novem mestu in državi poleg vodstva Revoza ve, kaj se dogaja s sodi s posebnimi odpadki... Zakaj vprašanje ministru Jazbinšku, pa je sploh na dlani. Minister je vrhovna oblast na tem področju, ki mu takšne črne gradnje, kot je nova lakirnica v Novem mestu, ne morejo biti ravno v čast, kar se bo gotovo pokazalo že na prihodnjih volitvah. Še bolj od tega pa je pomembno to, da njegovo (ne)u-krepanje tujemu kapitalu že na daleč govori, s kakšno državo ima opravka. Kakor koli že, Novomeščani z vso davkoplačevalsko legiti-miteto od te države pričakujejo, da bo glede omenjene lakirnice sprožila ustrezne mehanizme in institucije, ki bodo strokovno ugotovile, za kaj pravzaprav gre, in temu primerno tudi ukrepale. Potiskati glavo v pesek ob takšnih odgovorih nekega Pleterskega v imenu Revoza, kot je na primer ta, da »Revoz (prej IMV) obdajajo stavbe, ki so bile zgrajene z dovoljenjem lokalnih urbanistov, in da je morda prav tu jedro problema«, pomeni pristajati na najbolj nesramno aroganco, da ne rečemo idiotizem nekega industrijskega lobija. Kaj naj človek ugotovi drugega ob takšni pameti, ki ne uvidi, da so bile posamezne »stavbe, ki obdajajo Revoz (prej IMV)«, zgrajene že pred sto, dvesto ter tristo in več leti. Torej zdavnaj pred IMV oziroma Revozom. Problem je ravno nasproten: lokalni urbanisti so ga lomili, ko so dopuščali širjenja IMV, še bolj pa ga lomijo zdaj, ko mižijo pred cinizmom in aroganco francoskega kapitala in njegovih domačih pandanov. Oblast miži Posebno poglavje pa so v tem odgovoru vodstva Revoza dodatne informacije, s katerimi je skušal avtor ar- gumentirati osnovna pojasnila, v resnici pa mu jih je uspelo dodobra omajati, če ne celo demantirati. Tako zatrjuje, da je »nova lakirnica začela obratovati počasi, pri zagonu pa da so se srečevali z določenimi problemi, ki se sicer pojavljajo na začetku obratovanja tovrstnih naprav«. Iz tega veje zelo jasna ugotovitev, da »so bili določeni problemi«, kar pa pisca Revozovega odgovora prizadetim ljudem prav nič ne moti, da ne bi zapisal naslednjega: »Vodstvo Revoza ponovno potrjuje, da je bilo na omenjenih napravah narejeno vse potrebno za upoštevanje predpisov za zaščito okolja, če pa se bodo pokazale dodatne potrebe, bodo tudi te upoštevane, tako za bližnjo sosesko kot za zaposlene v Revozu«. Iz tega sledi eno samcato logično vprašanje: in kako lahko potem prihaja do emisij drobcev laka in dražljivih plinov? Nanj vodstvo Revoza ne odgovarja, kar je glede na povedano tudi logično. To pa še zdaleč ne pomeni, da bi lahko ob njem ostale neme tudi pristojne republiške in občinske institucije. Tembolj, ker naj bi po zatrjevanju vodstva Revoza lakirnico po dokončnem zagonu v septembru (v avgustu je tovarna zaprta) pregledali in prevzeli pristojni republiški organi. In kot je zapisala novinarka Dela: »..se morda usmilili z gradbenim in celo uporabnim dovoljenjem!« Morda bi se v tem pogledu domači politiki in strokovnjaki lahko kaj naučili od procedure, ki je v veljavi v Evropski banki za obnovo in razvoj. Omenjena banka namreč pred odobritvijo Revozove prošnje za dolgoročni kredit zahteva od neodvisne mednarodne strokovne institucije potrdilo o ustreznosti nove Revozove lakirnice, ki bo lahko izdano le na podlagi ustrezne ekspertize. Pomeni, da bi morale domače pristojne ustanove mednarodne strokovnjake nujno obvestiti o kvarnih ekoloških vplivih, ki jih je imelo dosedanje obratovanje te lakirnice na bližnje okolje. Upamo lahko le, da bo vodstvo tovarne sedanje trežave sosedov z njihovo lakirnico vzelo resno in resnično poskrbelo za njihovo sanacijo, kar bi bilo samo v obojestransko korist. V nasprotnem primeru se zapleti s »super moderno« tehnologijo lahko končajo sila nepredvidljivo. To pa najbrž ni v nikogaršnjem interesu. Ivo Kuljaj 12 12. avgusta 1993 r Humoreska - Komu dati /ffc certifikat? -Ne vem, kaj vlada tako zavlačuje z izdajo tistih certifikatov, ki jih je obljubila in s katerimi naj bi vsak dobil delež nekdanjega družbenega premoženja,« je tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok jezno s praznim kozarcem piva udaril po šanku bifeja Bližnja srečanja posebne sorte. - Oh, saj bomo te certifikate že dobili. Kaj pa se vam mudi, saj ne bodo prenosljivi, smo ga skušali pomiriti. »Kako se ne bi mudilo? Ali niste zadnjič brali, da smo že skorajda na tem, da Slovencev več umre, kot pa se jih rodi?« - Ja in kakšno zvezo ima to z delitvijo certifikatov? •Oh, kako trapasto sprašujete. Če bo vlada še dolgo oklevala, recimo kakšnih sto let, kar je pri naši vladi čisto mogoče, potem bo podelila le pol certifikatov, če pa bo zavlačevala še malo dlje, pa jih sploh ne bo treba deliti. Slovencev ne bo več.« - Oh, ste pa črnogledi. Saj se bodo Slovenci spet spametovali in namesto pred televizorji svoje večere preživljali raje v zakonskih ali nezakonskih posteljah. Mora že biti kak drug razlog, da se vam mudi pridobiti certifikat. Sicer pa, kaj pa boste naredili z njim? •Kaj? To pa si vendarle lahko mislite! Saj me poznate?« - Ali ga boste dali pokojninskemu zavarovanju, da boste imeli potem višjo pokojnino? •Dajte no, dajte. To bi bila trapasta investicija. Saj vendar veste, da ga bom vtaknil v kakšno pivovarno.« - Zakaj pa ga ne bi vtaknil v moj bife? se je nenadoma vmešal oštir. ••Ja, kaj pa mi nudiš, če ga dam tebi?« je vprašal tovariš Neposredni. - No, kakšno mojo delnico bi dobil, je previdno rekel oštir. ••Veš kaj, delnico si kar nekam vtakni. Če mi vsak dan ne daš treh flaš piva zastonj, se za moj certifikat obriši pod nosom.« - Pa mislite, da bi vam pivovarna dala tri stkelenice piva vsak dan, če bi ji dali certifikat? smo se vmešali. - Tudi pivovarna bi vam dala le kakšne delnice. ••Če je tako, moja ponudba velja, oštir,« je tovariš Neposredni spet naskočil lastnika bifeja. - Ja ampak dve steklenici na dan, je rekel oštir. »Dve veliki in eno malo,« se je pogajal tovariš Neposredni. - Velja! je rekel oštir. • Kar natoči velikega,« se je zarežal tovariš Neposredni. - Ampak saj certifikata še nimaš... se je branil oštir. »Kaj, ali mi ne verjameš, da ti ga bom dal takoj, ko ga bom dobil?« - Kaj pa, če bo vlada še naprej zavlačevala, kot si preje dejal? ••Oh, jaz mislim, da bo vlada držala besedo, sicer bo padla. In potem bo prišla druga in takoj razdelila certifikate. Torej hitro, pir na mizo! Saj sva se pogodila.« Bogo Sajovic NAJPOMEMBNEJŠA STRAN vil, da je bilo orožje pripravljeno za revolucionarno zaroto, se utegne predsednik SKEI omenjenemu poslancu vnovič zahvaliti. Vsaj za idejo! Švajncerjeva j obramba Podpolkovnik Janez Švajncer, glavni ideolog in propagandist, predvsem pa tata-mata domovinske vzgoje v slovenski vojski, užaljeno odgovarja na javne očitke, da je bil udbaš ter da je ovajal in zapiral demokratično usmerjene Slovence. V jokavo zastavljenem odgovoru v Sobotni prilogi je popisal svojo slavno zgodovino, še zlasti ponosen pa je bil na svoj prispevek prvega dne »osvobodilne« vojne leta 1991. Tega dne je vrli Janez sodeloval pri ponesrečenem lansiranju dveh protiletalskih raket, od katerih je ena zažgala bližnjo hišo v Komendi, druga pa komajda pokukala iz lanserja. Po Janezovih besedah je bil to »njegov prvi bojni dan, zaradi katerega je bil upravičen do znaka »Obranili domovino in Brnik«, 27. julij 1991. Več kot iskren dokaz, da krogla in medalja nikoli ne zadeneta pravih prsi! In Janez se s tem upravičeno hvali... Janševa garderoba Vodovnikova zahvala Albert Vodovnik, šef najmočnejšega slovenskega sindikata SKEI, se je javno zahvalil poslancu Marjanu Poljšaku, »ker je pred poslanci prvi spregovoril o težkem položaju delavcev in njihovih nizkih plačah«. Glede na to, da je vrli poslanec Poljšak prav v zaostrovanju socialnega položaja kovinarjev videl tudi poglavitni razlog za afero z orožjem na mariborskem letališču in ugoto- Utroševa ciganska Politik novega kova Misli na ciganske, poje slovenske narodne! BOB MARLEV KITAJSKA DINASTIJA 1364-1644 STARO IMEZA TEHNECIJ (ZNAK-MA) NORVEŠKI SLOVNIČAR ANDREA (AASEN) ŠPICA NA KOLESU SRH, ZONA AVTOR BOJAN ARKO MESTO NIGEffljl IT. OPERNI SKLADATELJ GIACOMO DOBA, VEK ODDELEK V VLAKU SOVJETSKA VOJSKA SIBIRSKI VELETOK VODNI ŠPORT ZAJEZNA STENAJEZU V KAČJI GLAS RIMSKI ZGODOV. CORNELIUS BRITANSKI RAZISKOVAL NAUKO KOSTEH ZVIŠANA NOTA»A« PREBIV. ČRMOS- NJIC VODNA PLOVILA KRAJ OB SAVINJI IZVRŠNI SVET ČASOPIS NOVO SREBRO GORA V POSAVJU 1219 M DANSKA F. IGRALKA NIELSEN ZDRA- VILNA RASTUNA OKREPČ. PIJAČA SL GRAFIK KARIKATUR. DEBELA ODEJA BIVAUŠČE FEVDALCA PRAVO PRITOK RUDOL- FOVEGA JEZERA JUŽNO- JAPONSKI OTOK TALISOVA ORAN- ZADA ZNAMKA SVIC.UR DELIGRE PRI TENISU MAROŠKI AT. AOUITA RUMEt ZELIŠČ ČEBULA ŠALOTKA NAGRADNA KRIŽANKA ČASTNI POZDRAV ZVARJENO MESTO DESNI PRITOK MOZELE ZAČETNIK ARIANIZMA svedski NORMANI ASIMILIRANI V RUSIJI PRIPRAVEK ZA VLEKO DRV MALAJSKI OREC ANGL BOREC PROTI LEŽEM INDIJSKI NOSAČ GRŠKI LETALEC PRVA IN TRETJA ČRKA ITALU. SMUČAR IVANO RAZVITO INDIJSKO PLEME V PERUJU (KEČUA) RASTLIN- SKI ORGAN VRSTA SOLATE NOVINAR FRANČEK UJETA IN ZAPRTA OSEBA OBMEJNA STRAŽ- HOJA IZGUB- LJENIH STAR SLOVAN GOROVJE V SAHARI Nagradna križanka št. 35 Rešeno križanko nam pošljite do 23. avgusta 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 35. Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 33 SKLAD, PASTEL, TAINE, ANTARA, ARA, MALTA, IC, FRAN MILČINSKI, ROTAR, PEGAM, KARNAK, ALEKO. EST, ALASKA, IZA, NATTA, TABU, TEREZA, ALAIN, ABA, POTOKAR, ENKA, PARCELA, RIMESA, LS, TRI, KB SEL, NV, ATA, OČALA, RASKAR, ZRAK, ANASTAS, TORA, MORO, NARAVNI ZAKON, ANET, ISAR, INTRADA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 33 1. Miran Melanšek, Gregorčičeva 20, 62000 Maribor, 2. Ciril Grivec, Partizanska 1, 61380 Cerknica, 3. Marjeta Zaman, Jedinščica 54, 68000 Novo mesto Nagrade bomo poslali po pošti SALOMONOV UGANKAR Križanko pripravil ClC— Horoskop t leomajna hladnokrvnost 1 Janez Janša, obrambni minister, je pozorno prebral članek z naslovom »Vrhunska konferenca vojnih dobičkarjev«, ki ga je delo prepisalo iz nemškega časopisa Frankurter Rundschau. Bil je prav užaljen nad njegovo vsebino. Strinjal pa se je pravzaprav le s stavkom, da »Karadžič ni ne edini in ne naj večji vojni dobičkar v nekdanji Jugoslaviji«. Predvsem pa ne najinteligentnejši. Ta čast vsekakor pripada človeku, ki ni storil nič drugega kot samo to, da je neki zaupen podatek objavil v neki knjigi. In zaslužil milijone. Mladina je zadnjič secirala Janševo najnovejšo garderobo in hotela s tem nekaj povedati. Da se prav po obleki največji vojni dobičkar spozna? Pa menda ja ne!? Milan Utroša, član vodstva svobodnih sindikatov, je zadnjič na dopustu v rodnem Prekmurju zašel na neko proščenje. Ciganska muzika je za razliko od nekdanjih časov šibala same slovenske narodne. Pa si je Milan zaželel ene ciganske in svojo željo tudi pri priči izrazil muzikantom. Ti so bili takoj za stvar. Iz ciganskih glasbil in ust se je začela razlegati: »Slovenija, odkod lepote tvoje...« Naj razume, kdor more! Dosje Kuli Politične razmere po marčni revoluciji leta 1848 so pripeljale na avstrijski prestol mladega Franca Jožefa Habsburškega (rojen 18. avgusta 1830). Že takoj na začetku svojega vladanja se je moral spoprijeti z vse hujšimi razmerami v svoji državi. Narodi mnogonacionalne države so se upirali, močnejši sosedje so stremeli po avstrijskih ozemljih, še celo manjše sosede so se pripravljale, da bi morda odtrgale kak kos ozemlja zase. V dveh vojnah, leta 1859 in 1866 je Avstrija izgubila italijanski pokrajini Lombardijo in Benečijo, za povrh pa je bila še izrinjena iz nemške zveze, kjer je njeno mesto prevzela Prusija in kmalu nato proglasila združeno Nemčijo. Da bi nekako rešil položaj, je cesar sklenil z Madžari pogodbo in država se je po noveh1 imenovala Avstro-Ogrska. Notranji in zunanji problemi pa so Avstro-Ogrsko silili v vse trdnejšo zvezo z Nemčijo, ki je v tej koaliciji postala močnejši partner. Vendar pa stari cesar Franc Jožef ni delil bojnega navdušenja z nemškim cesarjem Viljemom II., čeprav so ga jastrebi v generalštabu na vse kriplje prepričevali o nujnosti vojaške rešitve evropskih problemov. Šele umor prestolonaslednika Franca Ferdinanda je cesarja prisilil, da je pristal za ostro akcijo, ki je pripeljala do vojne, ki si je ni želel. Kot v političnem tudi v zasebnem življenju ni imel sreče. Od treh bratov je eden umrl za sušico, drugi se je v Palestini nalezel kolere in umrl, tretjega, ki je postal cesar Mehike, pa so zrušili v revoluciji in ustrelili. Njegov edini sin je zaradi nesrečne ljubezni skupaj s svojo ljubico baronico Vetsera storil samomor, cesarico Elizabeto pa je ubil anarhistični atentator. Končno so Srbi ubili še njegovega nečaka in prestolonaslednika Franca Ferdinanda in s tem sprožili državljansko vojno. Cesar z najdaljšim stažem vladanja v Evropi, vladal je 68 let, je umrl sredi vojne leta 1916. Ob vseh nesrečah mu je bil prihranjen vsaj razpad njegove države, do katerega je prišlo dve leti pozneje. Ob vseh nesrečah se je cesar naučil dobro zatajevati svoja čustva. Ko je neki dostojanstvenik prišel iz Sarajeva in poročal o prestolonaslednikove^1 obisku manevrov ter o atentatu nanj, je cesar vprašal: »Kako se je vedlo njegovo visočanstvo?« »Kot pravi vojak vašega veličanstva,« je odvrnil obiskovalec. »Drugega od njegovega visočanstva niti nismo pričakovali,« je tiho rekel cesar. »Kakšni pa so bili manevri?« V tem tednu so bili- rojeni še francoski državnik Napoleon Bonaparte, italijanski skladatelj Antonio Salieri, avstrijski operni pevec Leo Slezak ih angleški pustolovec Thomas Lawrence (Lavvrence Arabski). Deni VREME Piše: Andrej Velkavrh Suho in vroče M //[\V Avgusta je čas kislih kumaric. Zakaj ravno ta izraz, najbrž marsikdo ne ve. Tudi jaz ne. So pa dandanes taki časi, da se kar pogosto kislo smejimo! V začetku tedna je prišla dobrodošla ohladitev. Ponekod po Sloveniji je padlo kar nekaj dežja, vendar kot je to že v navadi, najbolj suhih delov ni dosegel. Tam se je ponekod prikazal le toliko, kot bi hotel še potrditi že kar brezupno žejo, ki vlada v naravi. Med ljudmi sem že nekajkrat slišal, da nas čaka sedem suhih let. Ali jih bo res ravno sedem ali pa se bo ustavilo pri katerem manjkrat uporabljenem številu, se najbrž ne ve. Res pa je, da so zadnja leta padavine razporejene razmeroma neenakomerno po letnih časih. Ni namreč vseeno, če po celoletnem primanjkljaju v enem mesecu pade toliko padavin, da se v celoletni bilanci morda izkaže celo presežek! Odkloni od normalnih meteoroloških pojavov v skrajnosti so eden od scenarijev učinka tople grede oz. segrevanja Zemljinega ozračja. In če .so daljša sušna in deževna obdobja posledica tega dogajanja, se nam slabo piše! Spremembe podnebja lahko povzročijo katastrofalne posledice. Ne le taljenje ledu na polih in s tem povezano dviganje morske gladine. Zaradi spremenjenih razmer bi rastlinstvo naših krajev izumrlo. Verjetno bi ga nadomestilo drugo, a vprašanje je, če bi nam omogočalo obstoj. Take spremembe so se v Zemljini zgodovini večkrat dogajale. Izumrli so dinozavri, nasploh so plazilci izgubili boj s sesalci. Če gledamo nazaj, smo lahko neprizadeti. Če pa pomislimo, da bi nam zmanjkovalo vode in hrane... In tokrat bi bili sami krivi, ne zunanje sile. Nestrpnost pa v proučevanju podnebja privede le do napačnih zaključkov. Zato dajmo času čas, drugega ne moremo storiti. Suše tudi močna fronta z dokaj obilnimi padavinami ne bi končala, le omilila bi jo. Na žalost pa niti manj izrazite ne bomo deležni. Veselite se vsi tisti, ki čakate vročino in sončno vreme. Tega bo ob koncu tedna in v začetku prihodnjega dovolj!