ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO II — ŠT. 9 OKTOBER 1978 perutnina, z* Obiskali so nas najvišji predstavniki slovenskega gospodarstva m V oktobru smo imeli pe-rutninarji kar trikrat v gosteh najvišje predstavnike jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva. Najprej nas je obiskal namestnik predsednika Zveznega komiteja za kmetijstvo dr. Branko Jovanovič, v torek 10. oktobra pa še delegacija Zveznega komiteja za kmetijstvo, ki jo je vodil dr. Branko Jovanovič. V delegaciji so bili še: predstavniki Republiških komitejev za kmetijstvo in Komitejev za kmetijstvo v avtonomnih pokrajinah. Najprej so si ogledali proizvodni proces v tovarni krmil. Po ogledu je gene- Delegacija si je ogledala tovarno krmil . 'i ralni direktor tov. Tomažič gostom predstavil našo delovno organizacijo, v nadaljevanju pa je govoril o dohodkovnih odnosih, o proizvodnji in sodelovanju s kooperanti, s posebnim poudarkom pa je govoril o zelo kritični situaciji v dobavi koruze, ki je osnovna surovina za proizvodnjo piščančje krme. Po uvodnih besedah direktorja so gostje želeli izvedeti podrobnosti o tem, kako je pri nas organizirana kooperacijska vzreja piščancev, kako je s prihodki in dohodki naših kooperantov ter kakšno pomoč jim nudi delovna orga- (Nadaljevanje na 2. strani) (Foto L. C.) Dr. Branko Jovanovič s sodelavci (Foto: L. C.) t NE PREZRITE • Problem pri preskrbi s koruzo • Spreminjati medsebojne odnose • Predlog plana fizičnega obsega proizvodnje za leto 1979 ® Vtisi s 16. svetovnega kongresa perutninarstva ® Pospeševanje perutninarstva v preteklosti • Beograd — naše največje predstavništvo Problematika pri preskrbi s koruzo Andrej Verbič ob ogledu farme nesnic (Foto: L. C.) Obiskali so nas najvišji predstavniki jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva (Nadaljevanje s 1. strani) nizacija pri gradnji hlevov in pri proizvodnji piščancev. Vprašanja so se nanašala še na vpliv govejega in drugega mesa na cene perutnine. Seveda pa je tudi v tem razgovoru med predstavniki Perutnine in gosti iz zveznega komiteja za kmetijstvo bilo največ razprave o problematiki, ki vlada na trgu s koruzo. Za ublažitev nastale situacije so naši strokovni delavci že izdelali predloge, s katerimi so goste seznanili. Ti predlogi so sledeči: — uvoziti manjkajoče količine koruze zaradi intervencije na tržišču, saj se kriza ne odraža le v pomanjkanju, ampak tudi v zek) visoki ceni koruze, ki je trenutno 4,30 do 4,40 din za kg; — da se uredi stimulativna cena za proizvajalce koruze ob obvezni korekciji cene piščančjega in ostalega mesa, to pa iz razloga, ker je v odobreni ceni piščančjega mesa koruza kot osnovna krmna surovina vkalkulirana po ceni 2,30 din za kg. — V kolikor ne bi prišlo v doglednem času do razrešitve problema z maku-pom koruze na domačem trgu, se mora nujno dovoliti uvoz koruze s tem, da devizno protivrednost ustvarimo z izvozom piščancev. Predstavniki zveznega komiteja so obljubili pomoč, kolikor bo le mogoče. Po končanem razgovoru so si ogledali še valilnico in farmo v Kidričevem. Sredi oktobra je našo delovno organizacijo obiskal še predsednik Gospodarske zbornice SRS tov. Andrej Verbič s sodelavci. Pri nas se je Verbič posebej zanimal kako izvajamo sanacijo perutninske klavnice, saj nam je prav on nudil ob katastrofalnem požaru znatno pomoč. Ob tej priložnosti si je s svojimi sodelavci tudi ogledal perutninsko klavnico, kjer se mu je naš generalni direktor najiskrene-je zahvalil za njegovo osebno prizadevanje in pomoč za odpravo posledic požara. Tov. Verbiča so naši strokovni delavci podrobno informirali tudi o zelo kritični situaciji na trgu s koruzo in izrazili prepričanje, da lahko računajo na njegovo pomoč tudi pri razreševanju tega perečega problema. Po zaključenih razgovorih so naši sodelavci delegaciji republiške gospodarske zbornice razkazali še farmo Sela, Trnovec in Kidričevo. Za tem je delegacija nadaljevala z obiskom drugih delovnih organizacij v ptujski občini. Uredništvo V javnih občilih je bilo že dosti polemiziranja o situaciji, ki obstaja na jugoslovanskem trgu s koruzo. Glede na to smatramo, da je tudi naše delovne ljudi potrebno informirati kako se naša DO znajde v situaciji, ki je več kot zaskrbljujoča. Naša delovna organizacija je ena izmed največjih porabnikov koruze v Jugoslaviji. V letošnjem letu je bomo porabili izključno za vzrejo lastnih jat okrog 60 tisoč ton. Glede na to še bolj občutimo vse anomalije, ki so v zadnjem letu prisotne na tržišču s koruzo. Lansko leto v istem času smo bili vsi prepričani, da koruze za vzrejo živine ne bo manjkalo, saj smo bili pred eno najbogatejših in najkvalitetnejših letin koruze. Lahko rečemo, da je bila psihoza, ki je vladala lani na tržišču prav obratna od letošnje, saj so stali proizvajalci pred problemom kam s koruzo, ker so bili silosi polni pšenice. Ponudbe v našo DO so kar deževale, tako da je bilo težko odločiti, od katerega proizvajalca bi kupili koruzo, da bi napolnili nove silose v TO Tovarna krmil. Pri izbiri dobavitelja smo se odločili za delovne organizacije, s katerimi smo imeli že dolgoletne poslovne stike in so s kvaliteto in načinom dobave lahko zadostile našim zahtevam. Z organizacijo treh transportnih vlakov s silosnimi vagoni in maksimalnim angažiranjem vseh delavcev pri prevzemu smo v naj-kritičnejšem času, ko je celotno obiranje bilo odvisno od našega prevzema, uspeli vskladiščiti 18.000 ton koruze. S tem smo omogočili kombinatom v Slavoniji in Vojvodini pravočasno setev pšenice, ki bi bila v nasprotnem primeru vprašljiva. Kljub visokim ocenam pridelka pa je okrog novega leta povpraševanje preraslo ponudbo koruze in tudi cene so močno porastle. Ponudba umetno suhe koruze je na trgu usahnila še pred prodajo naravno suhe koruze, ki so jo nekateri kombinati in skladišča dosuševala, da bi lahko zadovoljila potrebe tržišča. Začela se je bitka vseh potrošnikov koruze za zadostitev lastnih potreb. Pri tem je bila posebno težka situacija tistih proizvajalcev, kateri krme ne prodajamo, ampak jo rabimo za lastne potrebe. Glede na napovedi o visokih pridelkih koruze letnika 1977 smo vsi pričakovali, da se bo v mesecu maju pojavila na trgu naravno suha koruza individualnih proizvajalcev, ki bi situacijo obrnila. Vendar se ni zgodilo nič podobnega, tako da se je cena koruze zvišala za 100 starih dinarjev v primeri s ceno koruze ob obiranju. Že ta cena je bila precej višja od planskih cen, na katerih so bazirale kalkulacije za meso, tako da je skušala posredovati Zvezna direkcija za rezerve. Neznatne količine, ki jih je sprostila, pa v primerjavi s potrebami niso mogle vplivati na spremembo situacije na tržišču. V mesecu avgustu je postala situacija nevzdržna, tako da smo bili pred tem, da naše jate pokoljemo in zaustavimo proizvodnjo. Zvezni organi so še pravočasno ukrepali in sprostili pšenico, da smo lahko prehranili naše živali. Pšenice smo prevzeli maksimalno količino, to je 10.000 ton. S tem pa smo šli tudi v velik riziko, ker nismo poznali posledic, ki bi jih lahko prinesel tako drastičen ukrep pri spremembi krme v vzreji. Tudi s strokovno literaturo si pri tem nismo mogli pomagati, ker se v normalnih razmerah pšenice ne izplača krmiti v primerjavi s koruzo. Vendar so naši tehnologi uspeli sestaviti recepture, ki so nadoknadile nekatere pomanjkljivosti, ki jih ima pšenica pri vzreji in so bili rezultati v vzreji dobri. V tem času je ZIS odobril tudi uvoz 100.000 ton koruze, ki bi naj pomagala proizvajalcem krmil prebresti čas do novega (Nadaljevanje na naslednji strani) Razgovor predstavnikov Perutnine s predstavniki zveznega komiteja za kmetijstvo (Foto: L. C.) Delo predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata Takoj po konstituiranju smo na predloge OOS TOZD izmenovali oziroma izvolili predstavnike TOZD v komisije pri konferenci OOS. Komisije so dobile nalogo, da sestavijo programe dela za obdobje dveh let. Komisiji za šport in kulturo sta pripravili program dela. Za ostale komisije pa moramo reči, da naloge niso v redu opravili. Športna komisija je na osnovi sprejetih programov dela pripravila tekmovanja ob dnevu perutninarjev. Naši športniki so se udeležili tudi delavskih športnih iger. V mesecu septembru smo na troboju Koka — Podravka — Perutnina dosegli lep uspeh. Osvojili smo prehodni pokal. Komisija za kulturo je prav tako za dan perutninarjev pripravila kulturni program. Pevci, katerih je vedno več, pridno vadijo pod vodstvom pevovodje tov. Lačna. V okviru Ptujskih kulturnih srečanj pa si je večje število naših delavcev ogledalo štiri gledališke predstave. Na naših sejah smo obravnavali tudi vse samoupravne akte, ki smo jih sprejeli do sedaj, tako Samoupravni sporazum o pridobivanju dohodka in dohodkovnih odnosih, Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in me- rilih za delitev osebnih dohodkov delavcev, Pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter osnove in merila za delitev osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe ter druge osebne prejemke delavcev v TOZD. Na seji v mesecu oktobru je tekla razprava o Pravilniku o delovnih razmerjih in Pravilniku o razvidu del in nalog. Res je, da smo te samoupravne akte obravnavali na predsedstvu konference OOS, vendar to ni dovolj. Glavni nosilci razprav in obravnav o samoupravnih sporazumih ter pravilnikih v temeljnih organizacijah bi morale biti OOS. Ugotavljamo tudi, da ni sodelovanja med komisijami, ki so jih imenovali DS TOZD za pripravo osnutkov samoupravnih aktov in sindikati v temeljnih organizacijah. To vsekakor ni sprejemljivo z vlogo sindikata v naši družbi, na dolžnosti in obveznosti, ki mu jih nalaga Zakon o združenem delu. Glavni nosilci priprav na volitve in volitve delegatov v ZZD, SIS, samoupravne organe TOZD, DO so bile OOS. Volitve so bile izvedene v redu. Na sejah predsedstva konference OOS pa sedaj žal ugotavljamo, da je de- lo delegacij še v mnogih primerih neustrezno. Ne Obravnavajo prejetih gradiv za seje s potrebno odgovornostjo, ne vabijo k obravnavi ustreznih strokovnih delavcev. Pred sejo se v glavnem sestajajo konference delegacij, večkrat pa še te ne. Ugotavljamo tudi, da se ne prenaša razprav na vse delavce, skratka, da je informiranost delegatske baze preslaba. Delegacije bi lahko v našem internem časopisu na kratko informirale delavce o razpravljanem gradivu. V razpravo o predkongresnih dokumentih 9. kongresa ZSS smo vključili tudi obravnavo polletnih rezultatov poslovanja, za katere smo ugotovili, da so z ozirom na težave pri nabavi surovin, posebno koruze, še kar ugodni. Te dni smo razpravljali o devetmesečnih rezultatih. V sindikatih si moramo prizadevati za še boljše gospodarjenje, za višjo produktivnost in za še večje proizvodne rezultate in s tem v zvezi za ustvarjanje še večjega dohodka. Predsedstvo konference OOS je razpravljalo tudi o škodi, ki sta jo povzročili pozeba in toča na našem področju. Močno so poškodovani vinogradi v Halozah, Slovenskih goricah, enako tudi sadje. Delno pa tudi ostali kmetijski pridelki. Pri tem smo ugotovili, da je škoda dejansko velika in predsedstvo konference OOS predlaga enodnevni solidarnostni zaslužek, ki bi ga dali za kmetijstvo. Naloga osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah pa je, da akcijo tudi izpeljejo. Večja aktivnost OOS bi morala biti po sklepu predsedstva konference OOS sedaj, ko se obravnavajo plani fizičnega obsega proizvodnje, storitev, prodaje ter zaposlovanja za leto 1979. Z vključevanjem čim večjega števila delavcev k obravnavi planov bi se prav gotovo povečal interes večine delavcev za izpolnjevanje sprejetih planskih nalog. Na podlagi izkušenj in novih spoznanj moramo sindikati še naprej utrjevati družbeno vlogo. Zagotoviti si moramo, da se bo res okrepila množičnost vseh aktivnosti delavcev, da bodo delavci dejansko razpravljali in oblikovali svoja stališča pri vseh vprašanjih, ki so pomembna za njihovo delo in življenje. Za predsedstvo konference OOS Erika Mihelač (Nadaljevanje s prejšnje strani) spravila koruze. Medtem pa so že tudi cene dosegle višino, ki je ni nihče pričakoval. Razkorak med nabavnimi cenami koruze in cenami po katerih je bila koruza vnesena v kalkulacije za oblikovanje maloprodajne cene perutninskega mesa in to je znašalo 2,30 din za kg, se je še povečal in zaradi tega nastaja v proizvodnji izguba. Lansko leto smo v tem času kupovali koruzo po 2,05 din, letos pa 4,35 din. Iz te najbolj splošne razlage je razvidno, da je povišanje cen v juliju že absorbirano in za kakršnokoli drugo višanje cen ni možnosti. Situacija na trgu s koruzo je taka, da trenutno ne nudi možnosti nabave večjih količin te prepotrebne surovine, saj je možno dobiti le tolikšne količine koruze, ki še komaj zadovoljujejo dnevno proizvodnjo v tovarni krmil. Tako stanje pa traja še kar naprej, čeprav vemo, da se tudi žetev koruze bliža koncu. Iz tega se da razbrati, da bo v letošnjem in prihodnjem letu preskrba s koruzo zelo slaba in zelo verjetno ob visokih cenah, če širša družba ne bo intervenirala. Vse našteto pogojuje v finančnem smislu, da ostanejo vsi stroški ki nastanejo v proizvodnji in pri prodaji na sedanji ravni, saj bo sicer delovna organizacija izkazovala izgubo. Glede na situacijo, ki traja že dalj časa na tržišču, smatramo, da si z dosedanjim načinom kupovanja ne bomo mogli zagotoviti zadostnih količin koruze za svoje potrebe. Da bi si v bodoče zagotovili potrebne količine koruze, se bo potrebno dolgoročno povezati z večjimi proizvajalci in iti celo v soinvestira-nje fertilizacije zemlje, ki bi dala že v najkrajšem času rezultate in nam zagotovila potrebne količine koruze. Razgovore v tej smeri smo že imeli z našimi več- jimi dobavitelji in lahko rečemo, da so zainteresirani in tudi pripravljeni že v letošnjem in naslednjem letu dobaviti vse tržne viške koruze naši DO. Ukrepati pa bi morala tudi širša družba v smislu zakona o združenem delu, kjer naj vsak proizvajalec v reprodukcijski verigi dobi plačilo po vloženem delu in sredstvih. V planskem tržnem gospodarstvu bi proizvajalci morali vedeti za koga proizvajajo in koliko surovin rabimo v Jugoslaviji za normalno in razširjeno reprodukcijo. Sedaj pa uravnavajo svoje proizvodne programe samo na bazi cene, ki jo dosegajo na tržišču. Erih Šara, ing. agr. O ■ ■ i ■ Medsebojni odnosi na delovnem mestu so za mnoge sodelavce enako ali celo bolj pomembni kot materialni pogoji. To je razumljivo, saj preživimo na delovnem mestu več kot polovico svojega aktivnega časa. Tu skušamo zadovoljevati tudi precej socialnih teženj in potreb. Pravilni odnosi z vodilnimi delavci v kolektivu so osnovni pogoj za nemoteno doseganje maksimalnih delovnih rezultatov. To je misel, ki temelji na spoznanjih iz prakse. Posledice neurejenih medsebojnih odnosov se kažejo v splošnem poslabšanju odnosa do dela, v zmanjšanju produktivnosti, v izgubi sa-moiniciative, v pomanjkanju delovne odgovornosti, v nezadovoljstvu, pa tudi v pojavu kriminala. Skratka, vse to vodi v poslabšanju gospodarskih rezultatov. Zakon o združenem delu in vrsta samoupravnih aktov, ki jih sprejemamo, nam omogočajo in nas obvezujejo, da v praksi vzpostavljamo in krepimo tiste medsebojne odnose, ki omogočajo optimalno opravljanje nalog in opravil slehernemu članu kolektiva. Uvesti v življenje vse to, kar imamo zapisano v samoupravnih aktih, pomeni bistveno spremeniti sedanje navade, ki so za marsikoga železna srajca. Objektivno gledano, bo ta proces trajal dalj časa in je odvisen poleg ostalega tudi od načina vodenja. Vodenje, ki temelji na kooperaciji, objektivnosti, medsebojnem spoštovanju človekovih posebnosti in sposobnosti, je osnova, ki omogoča posamezniku razviti svoje sposobnosti. Pomemben vpliv na vsa dogajanja v kolektivu imajo vodilni kadri, toda vloga teh se je v zgodovini našega samoupravljanja najbolj spreminjala. V prvem povojnem obdobju do leta 1950 je vodilne organe postavljala država. Direktorji so svoje delo opravljali kot predstavniki države, odgovorni so bili za izvajanje planov in nalog, ki so bile postavljene od zunaj. V drugem obdobju do izvolitve prvih delavskih svetov oziroma uvajanja samoupravljanja, se je položaj direktorjev in vodenja v osnovi spremenil. Direktorjev ne postavlja več država, pač pa jih javno volijo in postavljajo organi samoupravljanja. Značilno za to obdobje je neprecizno razmejeno vodenje in upravljanje in neizdelan sistem odgovornosti med delavskim svetom in direktorjem. V tretjem obdobju po letu 1960, se krepi vloga samoupravljanja. Ustavno leto 1963 je natančneje opredelilo delovno organizacijo in samoupravljanje. Začenja se proces s ciljem, da bi delavci neposredno odločali. Del vodilnih kadrov v gospodarstvu je v tem obdobju na razne načine začel izrabljati svoj položaj v združenem delu za uveljavljanje raznih oblik uprav-Ijalskega monopola. Predvsem tisti, ki so imeli veliko avtoriteto in politično moč so bili v tem odnose boju uspešni. Za svoje sodelavce so si izbirali ljudi, o katerih so mislili, da si jih lahko podredijo. Podrejeni kadri, običajno dobro nagrajeni, so bili izvajalci naročil in politike posameznikov. Iniciative in akcije so skoraj vedno potekale od zgoraj navzdol. Na vodstvena delovna mesto so prihajali ljudje, ki so imeli zgolj strokovno izobrazbo, vendar premalo ostalih sposobnosti. Posledice tega so bili pogosti konflikti, ki so se kazali v potuhnjeni obliki. Nastale probleme so reševali s pozicij sile, oblasti in ohranitve stanja za vsako ceno. Organi upravljanja pa so bili le formalnost na tej poti. Takšno pojmovanje strokovno vodstvenih funkcij in opiranje na elito je dejansko pomenilo nespoštovanje in nezaupanje v delovne ljudi. Dalj časa so se takšni odnosi odražali tam, kjer so zaradi različnih vzrokov dosegali visoko akumulativnost poslovanja in so sebi pripisovali sposobnost gospodarjenja, medtem ko so smatrali, da je skrb za politiko in samoupravljanje naloga drugih. Četrto obdobje se začenja z velikimi revolucionarnimi spremembami, ki jih določajo ustavna dopolnila iz leta 1971, pismo izvršnega biroja in tov. Tita, sprejetje ustav republik in ustave SFRJ, deseti kongres ZKJ, sprejetje Zakona o združenem delu in Zakona o delovnih razmerjih. Vodilna strokovna telesa postajajo oblika samoupravnega organiziranja v združenem delu in njihov sestavni del. Naloge vseh delavcev so dogovorjene in določene v Pravilniku o razvidu del oziroma nalog, ki smo ga sprejeli. Timsko delo omogoča, da lahko posameznika vsak trenutek zamenja katerikoli od bližnjih sodelavcev. Nosilec kadrovske politike v vsaki sredini postane ZK. Vse to temelji na spoznanjih nujnosti, da oblikujemo takšne odnose, v katerih bodo delavci neposredno in v celoti obvladovali družbeno reprodukcijo. To so zaenkrat bolj napisane naloge, ki jih počasi uresničujemo v praksi. Za uresničitev vsega tega bo potrebno še veliko storiti. Bolj kot kadarkoli prej je potrebno prenašati in posredovati znanje slehernemu članu kolektiva in spodbujati interes za samoupravljanje. Delavci Perutnine smo vsak pri delu v svoji stroki nenehno izpostavljeni nuji po usposabljanju za ustvarjalno in kritično vnašanje novih spoznanj in novih odnosov v lastno okolje. Družbenopolitične organizacije Perutnine so veliko vložile za vsebinsko razlago navedenih družbenih smernic in zakonskih določil ter si nadalje prizadevajo posredovati čim več informacij delavcem. V te namene organizirajo sestanke, pošiljajo svoje ljudi na posvetovanja in simpozije z željo, da si pridobijo čim več funkcionalnega znanja. Funkcionalno izobraževanje postaja potreba vsakega posameznika, predvsem pa ti- Na seminarju samoupravljalcev stih, ki so vezani na večje odgovornosti, kar naj vodi k večjim delovnim in materialnim dosežkom celote. Rezultati na novo začrtane poti bodo odvisni od nas samih, (Foto: L. C.) saj smo z njo prevzeli velike odgovornosti in obveznosti. Preudarno in postopoma bo potrebno spreminjati sedanjost, skladno z našo miselnostjo in prepričanjem. Ivan Zupanič 9. kongres ZSS Ena izmed prvih nalog vseh delavcev, posebno pa delavcev sindikata v Mesokombinatu »Perutnina« Ptuj je, da prične takoj z uresničevanjem sprejetih sklepov in resolucij sprejetih na 9. kongresu ZSS. Posebno pomembno obširno področje delovanja sindikata, naj bi bilo uresničevanje načela »vsakemu po svojih sposobnostih, vsakemu po njegovem delu«. To nas obvezuje, da čimprej izdelamo merila in osnove za ugotavljanje delovnega prispevka vsakega delavca, da vzpodbudimo vsakega delavca, da z izkoriščanjem vseh svojih sposobnostih, vsega svojega znanja, prispeva svoj delež k utrjevanju marksistične prakse. S to željo smo delegatom 9. kongresa ZSS poslali tudi pozdravno pismo. 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije — Maribor Vsem udeležencem 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije pošiljamo delavci in kooperanti Mesokombinata »Perutnina« Ptuj delavski pozdrav. V predkongresne razprave smo se vključili z vso resnostjo in odgovornostjo, z zavestjo, da bomo samo z aktivnostjo vseh delavcev dosegli, da bodo sklepi 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije tudi uresničeni. Zavzemamo se, da bi naloge in sklepi kongresa, kongresa nas delavcev, postali stalna obveza slehernega člana sindikata. Zavedamo se tudi, da je naš boljši jutri odvisen od nas samih, cd naše zavesti, da je osnova višje osebne, skupne in splošne porabe večja produktivnost, boljše gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Trdno smo prepričani, da boste na 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije oblikovali in sprejeli takšne sklepe, ki nam bodo vsem delavcem zagotovili lepši in bogatejši jutrišnji dan pod Titovim vodstvom v svobodni, samoupravni socialistični Jugoslaviji. Delavci in kooperanti Mesokombinata »Perutnina« Ptuj Ptuj, dne 25. oktobra 1978 PREDLOG mm FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNE ZA LET01879 Predlog plana fizičnega obsega proizvodnje za leto 1979 je sestavljen na osnovi samoupravnega sporazuma o osnovah planiranja v naši delovni organizaciji in samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana za obdobje 1976 do 1980 in ostalih predpisov, po naši metodologiji. Pri sestavi in pripravi tega plana smo upoštevali dosedanje proizvodne rezultate, pospešeno rast proizvodnje, kakor tudi boljšo izkoriščenost razpoložljivih zmogljivosti. Z dosedanjo stopnjo razvoja smo med vodilnimi v proizvodnji perutninskega mesa in želimo tudi v prihodnje obdržati to mesto. Pri sestavi smo upoštevali tudi specifičnosti naše proizvodnje in naše delovne organizacije. Proizvodne normative izboljšujemo postopoma, kot vedno dosedaj, da ne bi preveč zaostajali za tujimi proizvajalci perutninskega mesa, tako v po-grelu produktivnosti, proizvodnosti, stopnji rasti in razvoja. S povečanim obsegom fizične proizvodnje bomo delavci Meso-kombinata »Perutnina« Ptuj dali svoj velik doprinos k realizaciji nekaterih zaključkov XI. kongresa ZKJ in s tem dokazali moč našega samoupravnega sistema in ponovno dokazali, da je možno s prizadevanjem vseh zaposlenih doseči hitrejši in boljši razvoj ter ugodnejše rezultate poslovanja. S sprejetim planom se bo proizvodnja perutninskega mesa v primerjavi s predvideno proizvodnjo v tem letu, v prihodnjem letu povečala za 16,9 %, proizvodnja DSP pa za 25,1 %. Tako povečanje omogočajo novo izgrajeni objekti na farmi nesnic Trnovci, silosi za razsuta krmila v TOZD Tovarna krmil, boljši izkoristek kapacitet valilnice, novi objekti za proizvodnjo piščancev pri kooperantih, velika vla- ganja v posodobitev proizvodnje v TOZD Mesna industrija in vrsta manjših tehnoloških in organizacijskih posegov. V celotni DO je planirana stopnja rasti proizvodnje v letu 1979 preko 14,2 %. Leto 1979 je že četrto leto srednjeročnega plana za obdobje 1976 — 1980. Pri programu za izračun planov posameznih TOZD so uporabljeni normativi proizvodnje, ki zahtevajo prizadevanje vseh zaposlenih, zlasti pa vodilnih in strokovnih delavcev za dosego pričakovane oz. planirane proizvodnje. Normativi bazirajo na osnovi naših rezultatov, možnostih proizvodnje in vključujejo tudi intenzivnejšo uporabo strokovnega znanja. Iz primerjave je razvidno, da bomo pri vrsti pomembnejših proizvodov že v prihodnjem letu presegli srednjeročni plan. Izjemo predstavljajo le konzumna jajca, ostale vrste mesa in mesni izdelki. Pri teh proizvodih ne dosegamo srednjeročnega plana. Predvidevali smo namreč izgradnjo farme kokoši nesnic za konzumna jajca. Ker tega nismo realizirali, seveda tudi ne bomo dosegli v prihodnjih letih srednjeročnega plana. Proizvodnja mesnih izdelkov in ostalih vrst mesa zaostaja v glavnem iz ekonomskih razlogov. To proizvodnjo zaradi nerentabilnosti ne širimo s planiranim tempom, temveč skušamo obstoječo proizvodnjo mesnih izdelkov preusmeriti v proizvodnjo izdelkov iz perutninskega mesa. Proizvodnja svežega mesa (svinjsko, goveje, telečje), je namenjena za pokrivanje potreb lastne maloprodaje s svežim mesom in delno pokrivanje potreb predelave. V TOZD Tovarna krmil se planira večja proizvodnja vseh vrst krmil in premiksov. Z dograditvijo silosov za razsuto krmo bo zagotovljena tudi boljša dostava krmil uporabnikov. Del proizvodov te TOZD bomo prodali drugim delovnim organizacijam. V TOZD Perutninske farme se bo znatno povečala proizvodnja valilnih jajc in sicer kar za 5 kom. po kokoši. Prav tako bo povečana valilnost iz 81 na 83%. Z uvedbo povratne embalaže za transport DSP v prihodnjem letu ter z uvedbo novega sistema prevoza jajc iz farm v valilnico, bomo povečali % izvalitve in izboljšali rentabilnost. V prihodnjem letu bo valilnica dostavljala piščance 5 krat tedensko, kar bo poleg boljših proizvodnih rezultatov omogočilo tudi boljšo koriščenost razpoložljivih prevoznih sredstev za prevoz jajc in DSP. Potrebno bo preiti na racionalnejšo izkoriščanje obstoječih objektov in skušati doseči v novejših objektih boljše proizvodne rezultate. V pogledu predloga dinamike vseljevanja staršev je bilo izdelano večje število variant in vloženo veliko študija v analizah ter vsklajevanja med proizvodnjo in prodajo reprodukcijskega materiala — zlasti DSP, da bi se prišlo do najugodnejše letne dinamike v letu 1979 in že 1980. Farma Breg bo proizvedla 3235 ton živih piščancev. To omogoča boljša izkoriščenost objektov in skrajšanje počival-nih dob. Farma Kidričevo bo poleg ustaljene proizvodnje valilnih in konzumnih jajc proizvedla 777 ton živih piščancev, kar bo omogočilo boljšo tržno usmerjenost izkoriščenosti objektov za proizvodnjo jajc. Proizvodnja živih piščancev v TOK Kooperacija se bo povečala zaradi boljše izkoriščenosti razpoložljivih objektov, povečanja povprečne teže, skrajšanja počivalne dobe in izgradnje vrste novih objektov pri kooperantih. TOZD Mesna industrija bo proizvedla znatne količine perutninskega mesa, kar ji omogoča boljšo izkoriščenost razpoložljivih kapacitet, nova oprema, večji % izplena in redno delo v dveh izmenah (v eni celi in nepopol-njeni polovici druge). Proizvodnja mesnih izdelkov se bo v prihodnjem letu v primerjavi z letošnjim, tudi povečala z dinamič-nejšo rastjo perutninskih klobas-nih izdelkov, katerih rast ima prioriteto. TOZD Servis bo v prihodnjem letu moral opraviti veliko prevozov v skladu z naraščanjem celotne proizvodnje našega podjetja. S pravilno dinamiko in razporeditvijo razpoložljivih vozil bomo morali maksimalno izkoristiti obstoječi vozni park. S pravilnim vzdrževanjem bo lahko znatno prispeval k doseganju fizičnega plana proizvodnje. Montaža krmilnega traku (Foto: L. C.) Plan prodaje TOZD Commerce predvideva prodajo vseh razpoložljivih količin naših izdelkov. Kljub naporom pri planiranju najugodnejše dinamike vzreje staršev oz. proizvodnje valilnih jajc in DSP, katera se prilagaja pogojem prodaje in je v nekaterih primerih v škodo izkoriščanju kapacitet in jat, ni zagotovljena prodaja vseh DSP. Prodaje ve-lilnih jajc ne planiramo! S poznavanjem tržišča bo TOZD Commerce moral doseči optimalne finačne efekte, ob upoštevanju naših dolgoročnih interesov pri prodaji posameznih izdelkov. V fizični plan za prihodnje leto je vključena tudi Ptujska tiskarna. Stalno boljša kvaliteta naših izdelkov bo utrdila naš položaj na tržišču in povečala povpraševanje, kar nam bo tudi v prihodnjih letih omogočilo dinamično rast proizvodnje. Menimo, da izpolnjevanje minimalnih kvalitetnih pogojev predstavlja le osnovo, na kateri moramo graditi svojo kvaliteto, to je kvaliteto PP izdelkov, PP proizvodov, ki morajo biti kvalitetnejši od proizvodov drugih sorodnih podjetij. Z realizacijo fizičnega plana proizvodnje bomo v prihodnjem letu lahko ob velikem prizadevanju vseh zaposlenih v naši delovni organizaciji, ne le dosegli planske naloge srednjeročnega plana, temveč si tudi utrdili vodilno mesto v količinski proizvodnji posameznih izdelkov v naši državi vzporedno s stalno rastjo kvalitete. Predlog I. dela samoupravnega plana poslovanja je obravnaval Odbor za gospodarstvo dne 28. 8. 1978 na 2. seji in sklenil, da se začne razprava in sprejem v vseh sredinah TOZD. Plansko razvojni sektor — Tovariš planer, zakaj ti danes računalnik tako igra? — Rekli so, da bi izračunal novo vrednost točke, ki bi naj bila v zadnjem tromesečju 14 %večja ali od dosedanjih 10,50 na 12 dinarjev. To pa nikakor ne gre! — Ne mari, mi smo že glasovali za 14,28571 % povečanje. Vtisi s 16. svetovnega kongresa 16. svetovni kongres za perutninarstvo je organiziral brazilski oddelek združenja za perutninarsko znanost (VV.P.S.A.J. Kongres je bil v Rio de Janeiru v času od 17. do 21. septembra 1978 v kongresnem centru hotelov National, Interkontinental in Sheraton. Hoteli ležijo kakih 25 km zahodno od središča mesta ob Atlantiku na plaži Gavea. Iz Jugoslavije se je udeležila 16. kongresa le delegacija iz Slovenije v sestavi: 1. »Perutnina« Ptuj: (Marko Volk), Slavko Brglez. 2. Proizvodno podjetje Zalog: Milan Bračika, (Marjan Munda). 3. Perut, kombinat »Pivka«: Stane Kaluža, 4. »Hmezad« Žalec, Anton Vrabič, (Peter Petkovški). 5. Biotehnična fakulteta: Aleš Kmecl (Franc Ločniškar). 6. ŽPS: Branko Zabric. Za člane, ki so navedeni v oklepaju so nosila stroške potovanja podjetja, za ostale pa ŽPS. Potovanje je trajalo od 16. do 27. septembra. Program, katerega so sestavili brazilska potovalna agencija Varig, Kompasovi — poslovalnici Celje in Novi Sad ter člani delegacije, je obsegal udeležbo na kongresu z ogledom strokovne razstave v Rio de Janeiru, ogled perutninarskih obratov v okolici Sao Paula ter ogled glavnega mesta Brazilije (z imenom Brasilia) in slapove iguaco. Dvodnevni turistični ogled in precej dolga odsotnost sploh je bila pogojena z brazilske strani, katera zahteva za pridobitev vize in popustov pri potovalnem aranžmaju najmanj 10-dnevno bivanje v Braziliji. Svetovni kongresi za perutninarstvo se organizirajo vsaka 4 leta in imajo namen, da znanstveniki in strokovni delavci iz perutninarstva predstavijo najnovejše znanstvene in praktične izsledke v vseh področjih perutninarske proizvodnje, To je tudi obenem prilika, da se srečajo perutninarji z vseh kontinentov, kar je redkost med ostalimi panogami iz kmetijstva oziroma gospodarstva. Dcsedaj so bili kongresi v naslednjih državah: 1. svetovni kongres leta 1921 v Haagu, Holandija 2. svetovni kongres leta 1924 v Barceloni, Španija 3. svetovni kongres leta 1927 v Ottavvi, Kanada 4. svetovni kongres leta 1930 v Londonu, Velika Britanija, 5. svetovni kongres leta 1933 v Rimu, Italija 6. svetovni kongres leta 1936 v Leipzigu, NDR 7. svetovni kongres leta 1939 v Clevelandu, ZDA 8. svetovni kongres leta 1948 v Kopenhagnu, Danska 9. svetovni kongres leta 1951 v Parizu, Francija 10. svetovni kongres leta 1954 v Edinburghu Velika Britanija 11. svetovni kongres leta 1958 v Meksiku, Mehika 12. svetovni kongres leta 1962 v Sidneyu, Avstralija 13. svetovni kongres leta 1966 v Kijevu, SZ 14. svetovni kongres leta 1970 v Madridu, Španija 15. svetovni kongres leta 1974 v New Orleansu, ZDA 16. svetovni kongres letos v Rio de Janeiru, Brazilija Na sedanjem kongresu je bilo dogovorjeno, da bo 17. svetovni kongres v Poznanju na Poljskem. Sedan ega svetovnega kongresa se je udeležilo 3320 delegatov iz 64 držav, prevladovali pa so delegati iz Južne Amerike. Brazilija je bila izbrana kot gostiteljica 16. svetovnega kongresa zaradi hitrega razvoja perutninarstva in zaradi aktivnosti sekcije W.P.S.A. ter njenega predsednika, ki je bil istočasno predsednik kongresa, g. Lauri-ston von Schmit. Brazilija je po površini četrta največja država na svetu, meri 8,511.965 km! in je seveda največja država v Južni Ameriki. Razdelitev je naslednja: Regija (N) severna (NE) severovzhodna (SE) jugovzhodna (S) južna (CD) centralno vzhodna Meji z vsemi južnoameriškimi državami razen z Ekvadorjem in Čilom. Preko 32 % dolžine obale ob Atlantskem oceanu pripada Braziliji. Brazilija je največji izvoznik kave na svetu (40 % svetovnega izvoza), nadalje je velik proizvajalec soje, koruze, južnega sadja, živine in lesa (tretja največja država na svetu po površini gozdov). V zadnjem času pa se razvija tudi avtomobilska in ostala industrija, zlasti na področju države Soa Paulo. V smeri sever-jugo meri blizu 5000 km, v smeri vzhod-zahod pa čez 4000 km. Zaradi velikih razsežnosti ima različne klimatske pogoje in je v glavnem razdeljena na 5 klimatskih področij, katera obenem pogojujejo naselitev prebivalstva, gospodarske aktivnosti in seveda splošen kulturni nivo prebivalstva. Od skupnega prebivalstva, ki ga je preko 110 milijonov, je blizu 70% nepismenih. Polovica prebivalcev Brazilije je evropejcev, drugo polovico pa sestavljajo: črnci, mešanci (mulati) in moreni. Administrativno pa je Brazilija sestavljena iz 25 zveznih držav. Severni del j e najslabše razvit, jugovzhodni del je najrazvitejši in tudi najgosteje naseljen. Države Rondonia, Acre, Amazonas, Ro-raima, Para, Amapa Maranhao, Piaui, Ceara, R. G. do Norte, Paraiba, Pernambuco, Alagoas, Fernando de Noronha, Sergipe, Baia Minas, Gerais, Espirito Santo, Rio de Janeiro, Sao Paulo Parana, Sta. Catarina, R. G. do Sul Mato Grosso Goias, Distrito Fe-deral Uradni jezik je portugalščina, katerega govori v glavnem večina prebivalstva. Denarna valuta je kruzeiro (Cr $). Uradni tečaj v mesecu ma u 1 ameriški dolar. Po uradnem tečaju v mesecu maju je veljal 1 ameriški dolar 17,60 kruzeira, sedaj pa že 19 oziroma 20 kruzeirov. Brazilija ima vojaški diktatorski režim z močno policijo in številna nerešena nacionalna in gospodarska vprašanja kljub velikemu prirodnemu bogastvu. Pravijo, da je letna inflacija v državi 30 % inflacija proti ameriškemu dolarju pa prav tako 30 %. Vidne so velike socialne razlike. Brazilija ima močno razvito živinorejo, zlasti na jugu, in hitro razvijajoče se perutninarstvo, zlasti na jugovzhodu. Skupno število živine je naslednje: perutninarstva Leto Govedo Ovce Prašiči Drobnica Perutnina (v 000) 1970 1975 78.562 100.833 17.643 17.282 31.523 35.204 5.708 6.600 213.622 296.198 Iz podatkov je razvidno, da je Po klimatskih regijah je bilo število perutnine leta 1975 na- v 5 letih naraslo število govedi, katero se vzreja v glavnem ekstenzivno, za okrog 22 %, da je slednje: (N) 11.754 (v 000 kom.) 3,9 % število ovac padlo, število pra- (NE) 57.386 19,4 % šičev poraslo za 10 %, porast (SE) 123.675 41,7 % pri številu perutnine pa znaša (S) 89.345 30,1 % skoraj 40 %. (CD) 14.036 4,7 % Proizvodnja perutnine v Braziliji: (v 000 ton) 1973 1974 1975 1976 1977 Indeks perut, meso 293 312 349 378 416 142 jajca 6.000 m. — — — 6.300 m. 105 Potrošnja je narasla v zadnjih i dveh letih zlasti pri perutnin- skem mesu in ie naslednja: Leto Potroš. Potroš. perutnine jajc kg/preb. kom. preb. 1976 na celotno prebivalstvo 110 milij. 5,5 55 realna potrošnja na 37 mi-lij. prebivalcev 16,30 165 1977 na celotno prebivalstvo 113 milij. 6,11 55 realna potrošnja na 37,6 milij. prebivalcev 18,34 166 CONGRESSO MUNDIAL DE AVKUITURA WORLD’S POULTRV CONGRESS CONGRES MONDIAL DMCULTURE WELTKONGRESS FtlR GEFLGGELZUCHT Rio de Janeiro Brasil 17 a 21 Setembro 1978 V večjih mestih smo videli perutnino v drobni prodaji največkrat v splošnih mesnicah. Broj-lerji so v prodaji v svežem stanju, prav tako drobovina in razrez. Meso puranov in rac se prodaja v zmeznjenem stanju. V prodaji je videti brojlersko meso dobre kvalitete, prevladujejo težji piščanci grill obdelave. Skoraj v vsakem lokalu jih pečejo v grill avtomatih. Številne pa so tudi specializirane restavracije, t.i. churascarie, kjer pečejo vse vrste mesa na način »barbecue« (babikju). Meso vseh vrst, tudi piščance, nabodejo na dolga nabodala, primerno začinijo in pečejo nad zidanimi kanali. V kanalu kurijo oglje, nabodala pa se s posebnim mehanizmom počasi obračajo. Z mesom postrežejo tako, da natakar vsakemu gostu reže po volji meso z nabodala. Meso je izredno sočno, okusno in nima priokusa po dimu, kot je to pri našem načinu pečenja po ptujsko. Članek bova nadaljevala v prihodnji številki. S. B. — M. V. Pospeševanje perutninarstva v preteklosti (4. nadaljevanje in konec) Leto 1957 je pomenilo največjo prelomnico v zgodovini razvoja perutninarstva v Ptuju, na Slovenskem in v Jugoslaviji. Razlogov je bilo več: — Naša država si je opomogla po težkih povojnih razmerah in napeti politični situ aciji po letu 1948. Vzpostavljena je bila notranja in zunanja politična stabilnost, izboljšala se je gospodarska rast in naraščati je začel družbeni in osebni standard. — Ekstenzivna kmečka proizvodnja kljub pospeševalnim akcijam ni več zadoščala glede količin in kvalitete razvojnim trendom povpraševanja na domačem in tujem trgu. — Razvoj tehnologije pri vzreji, zlasti v zapadnih državah, je omogočal stopnjo naglega prehoda iz ekstenzivne v intenzivno proizvodnjo. (V Angliji so tega leta sprejeli program razvoja brojlerske proizvodnje do leta 1960 v višini 100 milijonov brojlerjev letno!) farmo. Predsednik komisije je Za korenito prelomnico smo tudi pri nas ustvarili konkretne pogoje, čeprav nismo vedeli, kako hiter razvoj nas čaka. Nekateri smo ga vendar slutili iz izkušenj, katere smo pridobili na strokovnih izpopolnjevanjih v tujini. Omenil sem že izgradnjo to varne krmil v Ljubljani, šolanje specializiranih strokovnih kadrov, ptujsko tradicijo perutninarstva in obstoj izvoznega podjetja Perutnina, kjer so se povsod kazale potrebe po nadaljnjem razvoju. Vendar je prišlo do prave inspiracije o nečem novem, v »tovarni« jajc, v zvezi z delovanjem selekcijske postaje in valilnice v Kidričevem. Kako se je to zgodilo? Tega leta v jeseni je obiskal takratno Kmetijsko gospodarstvo Kidričevo tov. Kardelj. Prišel je pogledat izvršeno arondacijo kmetijskih zemljišč na Dravskem polju, saj so po Zakonu o kmetijskem maksimumu bili arondirani večji kompleksi družbene lastnine Med obiskom so mu pokazali tudi kokoši selekcijske postaje. Tov. Kardelj seveda ni bil »presunjen«, ko je videl dva majhna objekta z nekaj sto kokoši Štajerk. Dejal je, da je med potovanjem po SZ in ZDA videl velike farme, prave to: varne jajc, in se obrnil proti takratnemu predsedniku Okrajnega ljudskega odbora tov. Tramšku ter mu predlagal, da bi v Ptuju lahko prisotpili k zidavi večje farme oziroma bi postavili sodobno socialistično »tovarno« jajc. Spominjam se, da je že naslednje jutro prišel pome šofer z okraja, češ da me kliče predsednik. Bil sem vznemirjen, ker nisem bil vajen takšnih sprejemov oziroma pozi vov in tudi nisem vedel, za kaj ger. Ko sem vstopil, mi je tovariš Tramšek na kratko pojasnil, da je imenoval komisijo treh članov z nalogo, da pripravijo vse potrebno za to varno jajc oziroma za novo bil tov. Vrečko, člana pa tov. Molan in jaz. Že naslednjo nedeljo zjutraj smo z vlakom odpotovali v Ljubljano, kjer smo z ing. Ločniškarjem predvideli tehnologijo za novi projekt. Tov. Ločniškar ni bil preveč navdušen, delo pa je sprejel. Razlagal nam je, da nas bo bolela glava in da ne vemo, kaj nas čaka in da za farmo še ni pogojev. Dogovorili smo se le, da bi bila farma kombinirana in ne samo za jajca. Mislim, da smo postavili kapaciteto 50.000 nesnic, 500.000 pohancev in valilnico. Iskali smo lokacijo za farmo in se odločili za zamočvirjeno zemljišče na Hajdini. Dogovorjeno je bilo, da bo Perutnina investitor. Izdelan je bil tudi projekt za začetek osuševanja gmajne. Izdelal ga je tov. Krapec. Perutnina je tudi odobrila sredstva, dela pa je izvajala Vodna skupnost Ptuj. Naslednje leto, t. j. leta 1958, sem zaradi novo projek- (Nadaljevanje na 8. strani) Pospeševanje perutninarstva v preteklosti tirane farme kot oskrbnik projekta postal član Perutnine z delovnim mestom pomočnika obratovodje. Idejni projekt je bil dokaj hitro izdelan, mislim, da v nekaj mesecih. Predvideval je dve veliki vzrejališči v treh etažah, eno za kokoši, drugo za pohance. Delavski svet Perutnine je projekte odobril z nekaterimi pripombami, zlasti glede inkubatorjev. Bili so predvideni domači — Livarne v Hočah, katera je začela izdelovati inkubatorje za 3000 jajc z izvalilnikom .predlagali smo pa Ehretove. Takrat je investicijske programe in gradbene projekte odobravala republiška komisija za investicijske programe. Naš projekt za farmo je bil na reviziji v začetku leta 1978. Oceno ekonomskega elaborata je pripravil kot strokovni recenzent ing. Vilko ŠTERN. Ocena je bila negativna z utemeljitvijo da za tako velik projekt in novo vrsto proizvodnje še nimamo izkušenj in da je zamisel preuranjena. Komisija je projekt odklonila. Kmalu zatem je republiška poslovna zveza sklenila postati investitor nove farme pohan-cev, letne zmogljivosti v višini enega milijona. Ustanovili so podjetje v izgradnji in začeli s pospešeno zidavo. Tako je nastal današnji Zalog. Uporabljen je bil naš projekt. Bilo je očitno, da so se nekateri republiški organi raje odločili za lokacijo nove farme v Ljubljani kot v Ptuju. Takšen postopek in kratkovidno gledanje, zlasti republiške poslovne zveze, sta za nekaj let zavrla razvoj intenzivnega perutninarstva v Ptuju, kjer je bila prva iniciativa in pionirska pripravljenost za iz gradnjo sodobnega proizvodnega objekta. Zaradi sistema financiranja v tistem času, ko ni bilo v podjetju lastnih sredstev, temveč le krediti splošnega in republiškega investicijskega fonda t.i. OIF in RIF) seveda ni bilo možno realizira- Elitni štajerski petelin s selekcijsko številko E 01 (Foto: Slavko Brglez) ti projekta in je odpadla možnost da bi Perutnina Ptuj začela z lastnno proizvodnjo. Farma Zalog je bila hitro izgrajena in je že leta 1958 začela s proizvodnjo. Iz vzrejenih pohancev smo odbirali starše za novo nastajajoče farme. Takoj zatem, leta 1959, je republiška poslovna zveza prevzela vojaške objekte v Never kah pri Pivki in ustanovila no vo podjetje v izgradnji — Perutninarstvo Pivka. Ptuj je tudi tokrat ostal praznih rok. Tudi sam sem se takrat odločil za delo v Pivki za dve leti, ker v Ptuju nisem videl možnosti za delo na perutninarski farmi. Šele leta 1960 je bila Ptuju dana možnost izgradnje far me, vedar za race!. Bil je izdelan program za preko dva milijona vzrejenih račk, čerav no ni bilo možnosti za prodajo. Perutnina Ptuj s takšno odločitvijo republike ni bila zadovoljna, vendar je bilo v Ptuju dogovorjeno, da se k izgradnji pristopi in da se izkoristijo obljubljena finančna sredstva iz OIF in RIF. Občina je ustanovila podjetje Perutninarska farma v izgradnji, njen prvi direktor pa je bil naš sedanji generalni direktor tov. Ivo Tomažič. Izgrajena sta bila prva dva racarnika, sedanja objekta A in B na farmi broj-lerjev, kjer smo pa od vsega začetka vzrejali piščance -— brojlerje. Leta 1961 — 1962 smo začeli tudi s poskusno vzrejo račk, vendar v starih prostorih Zorčičevega mlina. Račke smo nabavili v Beli Pa-lanki in jih vzredili ob Studenčnici v starše. Začeli smo vzrejati že doma izvaljene račke kot pohance. Z njimi nismo imeli sreče, saj smo morali vzrejo zaradi bolezni prekiniti. S prodajo rac smo imeli težave in so dolgo bile v hladilnici. S tem pa je bilo potrjeno stališče generalnega direktor ja, da vzreja rac za naše razmere ni realna. Odobrena sredstva v višini okrog ene milijarde starih din za farmo rac, smo z odobritvijo banke in Zvezne gospodarske zbornice uporabili za urejanje vzrejališč brojlerjev oziroma za sedanjo farmo brojlerjev na Bregu z valilnico. Zopet so nastopile težave s projektom. Odobren je bil tip ski projekt za vzrejo piščancev s takoimenovanim dvojnim ambientom. Objekt je bil vzdolžno razdeljen v dva prostora: 1/3 prostora je služila za vzrejo od L do 35. dneva in ostali 2/3 za vzrejo od 36. dneva dalje. Poskusna vzreja nekaj čez eno leto v racarnikih in v prvem objektu za piščance je dala izredno slabe rezultate. Pogin je znašal tudi preko 30 %, teže so bile nizke, do 1 kg, vzreja pa je trajala tudi do 3 mesece. Desetmesečna rjavka K 200 Neustreznost projekta je zo pet šla na naš račun, saj je bila farma v začetku v poslovni izgubi. Na našo zahtevo je v Ptuju zasedala Zvezna komisija za perutninarstvo, kjer smo dosegli, da je bila dovoljena sprememba projekta z dvojnega na enojni ambient. S tem prispevkom sem se nekoliko oddaljil od ožjega opisovanja pospeševanja perutninarstva. Vendar se temu nisem mogel izogniti, saj je delo pri razvoju perutninarstva bilo tesno povezano s prehodom od klasičnega perutninarstva v moderno, intenzivno. Delo v enem in v drugem obdobju je za nas imelo isti cilj, pospeševati razvoj perutninarstva. Izhajal sem iz lastnih spominov, gotovo pa so nekatera Na letošnjem Zagrebškem ve-lesajmu je naša delovna organizacija prvič razstavljala. Naš razstavni prostor je bil v paviljonu prehrambene industrije. Prostor smo dobili šele neposredno pred pričetkom še ma, vendar smo ga kljub temu še pravočasno uredili. Montirali smo hladno vitrino ter v njej razstavili naše proizvode. V majhnem razstavnem prostoru res ni bilo možno prikazati vsega, kar proizvajamo, vendar smo ga uredili v slogu dobro založene prodajalne perutninskega mesta in izdelkov. Vitrina z našimi izdelki je pritegnila pozornost številnih obiskovalcev. Ves čas sejma smo imeli številne obiske poslovnih partnerjev iz vse države. Obisk naših kupcev je bil tako velik, da se je že prve dni sejma pokazala potreba po znatno večjem prostoru. Nazadnje vseh, ki so nas želeli obiskati, niti nismo mogli sprejeti. (Foto: Slavko Brglez) dejstva še lahko drugačna in ne tako enostavna. Obenem sem hotel tudi povedati, da je delo perutninar-jev na vseh področjih perutninarstva, od pospeševanja vzreje Štajerke, do predelave do leta 1957, imelo odločilno vlogo in zasluge za nadaljni raz-voj do današnjega nivoja. Zato lahko trdimo, da je na ptujskem področju razvoj perutninarstva v praksi potrdil marksistično tezo o dialektiki in o rasti kvalitete po vsakem obdobju razvoja kvantitete. V takšen razvoj socialističnega perutninarstva moramo verjeti tudi v bodoče, nikoli pa ne smemo prezreti nujnosti, da so za nadaljni razvoj potrebni nenehni napori nas vseh in tistih, ki se z delom z nami združujejo. S. Brglez Razgovori z našimi kupci so bili koristni. Nanašali so se na tekoče probleme in še zlasti dolgoročno sodelovanje. Obiskalo nas je tudi precej zelo zanimivih potencialnih kupcev, s katerimi smo pričeli sodelovati takoj po končanem sejmu. Prva udeležba Perutnine Ptuj na Zagrebškem velesejmu je bila zelo uspešna in je pokazala, da je na tako velikih prireditvah potrebno sodelovati. Zagrebški velesejem ni samo razstavni prostor, na katerem prikazujejo proizvajalci najnovejše dosežke iz svojih proizvodnih programov, temveč tudi prostor, kjer se zbirajo, srečujejo in spoznavajo poslovni ljud.e iz vse države, kjer potekajo pomembni razgovori in se sklepajo posli. Prav v tem je že prvi nastop Perutnine v celoti uspel. Prepričani smo, da bo tudi v bodoče tako in še boljše. Evgen Cafuta Razstavljali smo na Zagrebškem velesejmu Vodja predstavništva Radojko Djokič Foto: Dubravko Valentič »V Beogradu smo vstajo začeli, v bomo zmagovito tudi končali« Beograd naše največje predstavništvo Beogradu jo M uredništvu smo se odločili, da vam tokrat predstavimo Beograd ne le zato, ker je to naše največje predstavništvo, temveč zato, ker so Beograjčani te dni slavili obletnico osvoboditve glavnega mesta SFR Jugoslavije. 20. oktobra 1944. leta so enote Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije s pomočjo enot Rdeče armade osvobodile Beograd. To je bil trenutek nepopisne radosti in sreče za prebivalstvo Beograda. 20. oktober pa je bil radosten dan tudi za vse zavedne Jugoslovane, saj so dobro vedeli, da je to začetek konca Hitlerjevega štiriletnega zločinskega upostošenja pri nas. Vrhovni komandant tovariš Tito je po končanih bojih pregledal enote, ki so sodelovale v bitki za Beograd. Prva je šla Prva proletarska brigada, za njo pa Kragujevaški odred, ki je leta 1941 odšel iz Srbije, v bojih prehodil skoraj vso Jugoslavijo in se končno vrnil v Srbijo, da je pomagal osvoboditi naše glavno mesto. Pri pregledu je Tito ugotovil, da sta v odredu ostala le še dva borca od tistih, ki so pred dobrimi tremi leti odšli. Toliko borcev je uničil fašistični stroj. Po pregledu enot je Tito dejal: »Tudi v najtežjih vojnih dneh, med najstrašnejšimi ofenzivami sem vedno mislil pri sebi: ,V Beogradu smo vstajo začeli, v Beogradu jo bomo zmagovito tudi končali.’ Ta veliki dan je zdaj prišel. Med nami je malo število tistih, ki so se dvignili na vstajo 1941. Svoja življenja so položili v temelje te države, da bi bila svobodna in taka, kakor to želi ljudstvo. Njihovemu zgledu so sledili tisoči drugih ljudi iz te dežele. Za vsako padlo puško je prijelo deset novih rok. To smo videli tudi danes pri tem pregledu. Slava borcem, padlim za osvoboditev Jugoslavije, za osvoboditev njenega glavnega mesta Beograda!« Bogdan Bogdanovič, skladiščnik v predstavništvu Beograd pa se tega obdobja takole spominja: V Beograd sem prišel leta 1940 kot učenec, tako sem na lastni koži občutil vse tegobe vojne vihre. Groza, ki smo jo čutili ob zahrbtnem bombnem napadu Hitlerjevih krvolokov, je nepopisna. Bil sem osamljen otrok, zato je bilo še težje. Leta so tekla in 1944 sem dopolnil 16 let. Jeseni sem se dogovoril s prijatelji in skupaj smo odšli v partizane. Postali smo borci 3. Krajiške brigade. S to enoto sem pozneje sodeloval pri osvobajanju Beograda. Sreča, ki smo jo čutili, ko smo se zavedali, da smo osvobodili naše glavno mesto, se ne da izraziti z besedo. Kratka je bila ta sreča, saj je bilo treba spet v boj za dokončno osvoboditev naše domovine. Prodirali smo proti Fruški gori, nato pa prešli na sremsko fronto. Boji so bili krvavi, Nemci so nas za vsako ceno hoteli razbiti, izgube so bile velike, vrhu tega pa še ostra zima. Noge so mi zmrznile, zato sem bil v bolnici, ko so naše enote 12. aprila 1945 prebile sremsko fronto. Ko sem malo okreval sem z nekaj prijatelji pobegnil iz bolnice. Dohiteli smo enoto in sodelovali v bojih za osvoboditev Zagreba. Tam smo se udeležili prve vojaške parade, ki je bila 9. maja. Povedal je še, da bi želel kdaj iti do Zagreba s tovariši iz 3. Krajiške, ki so preživeli, saj so na tej poti preživljali najtežje dni. »Tu smo preživljali nepopisne muke«, je dejal. Nadaljeval pa je: »Res, da smo bili takrat še mladi, vendar so posledice ostale občutne. Čutimo jih predvsem sedaj, ko smo že v letih.« Meni, da bi bilo prav, če bi takim spominskim pohodom posvečali več pozornosti. Na takih pohodih bi mladina izvedela neposredno, od borcev za strahote vojne. To bi vplivalo tudi na obrambne priprave naše mladine. Zaključil pa je z željo, da bi tudi kolektiv v Ptuju posvetil 20. oktobru več pozornosti. Prvi korak je storjen in prepričan sem, da ne zadnji. V naslednji številki bom predstavil naš beograjski kolektiv, ki ga vodi Radojko Djokič. Urednik Prodaja piščancev PP v beograjskem kiosku Zaradi tehničnih ovir nekaterih prispevkov pripravljenih za to številko nismo mogli objaviti. Objavili jih bomo v naslednji številki. Avtorjem teh prispevkov se opravičujemo Uredništvo Dostava krmil trenutno graje vredna Težave, ki nastajajo zaradi neredne dostave krmil so me privedle, da napišem nekaj vrstic. Pred nekaj meseci je bila praksa, da so avtomobili servisne službe vozili krmila za piščance kooperantom tri in tudi več dni vnaprej. Zadnje čase pa je bilo obratno, saj so bili prav toliko dni v zaostanku. Tako stanje je povzročilo pri kooperantih mnogo vroče krvi, ker so si morali krmila izposojevati in so tako imeli dodatne stroške in delo. Bili so pa tudi primeri, da kooperant ni imel možnosti izposoditi si krmila, ker daleč naokrog ni bilo kooperanta ali pa ta ni imel ustreznih krmil. Nekateri so težave prenašali z razumevanjem, drugi so se jezili, seveda upravičeno, saj so bili primeri, da tudi na dve intervenciji niso dobili krmil. Najhujši val negodovanja se je seveda tikal TOK Hajdina. Mnenje večine kooperantov je, da ne bi smelo prihajati do neredne dostave krmil v tako organizirani proizvodnji. Pri omenjenih težavah je TOK Hajdina nemočna, ker je odvisna od transporta servisne službe, ta pa spet od razpoložljivih avtomobilov. Po izjavi predstavnikov se/-visne službe jim primanjkuje avtomobilov za prevoz krmil. Še večji problem predstavlja dostava krmil v rinfuznem stanju. Z obstoječimi lastnimi in najetimi avtomobili ni mogoče dostavljati krmil v rinfuzi vsem lastnikom silosov, ampak le tistim, ki so nabavili krmila v prvi fazi. Če to navedemo v številkah, je vsega 87 silosov, od katerih je polnih le 50. Če pa se avtomobili pokvarijo pa še marsikateri od teh ostane prazen, ter se tako pridruži tistim, ki tudi šest mesecev stojijo prazni. Zato kooperanti upravičeno nergajo, ko morajo poleg silosov iskati krmila vsepovsod drugod (za vzrejo 11.000 piščancev jih je treba 42.000 kg, za 15.000 piščancev pa 57.000 kg). Milijonski izdatki izgubljajo smisel, če služijo silosi le za okras ne pa za skl a diščenje krmil. V zadnjem obvestilu je bilo kooperantom sporočeno, da bo problem prevoza krmil v rinfuznem stanju rešen konec septembra ali v začetku oktobra. S tem bo odpadlo precej kritike na račun podjetja, češ, da nima interesa rešiti problema prevoza krmil v rinfuzi. Po mnenju mnogih kooperantov nabava avtomobilov za prevoz krmil v rinfuznem stanju ne bi smela predstavljati problema za podjetje kot je Perutnina. Če gre za »okras«, bi bilo prav lepo, da bi na silosih bili kakšni emblemi — nalepke podjetja, ki bi že od daleč opozarjale na naše renomi-rano podjetje. Na nekaterih silosih se to že nahaja. Seveda bi naj bile nalepke večjega formata, da bi bile bolj očitne. Z velikim zadovoljstvom srečujemo tudi naše avtomobile z napisi našega podjetja. Škoda, da nova tovarna krmil ni zmožna zmeraj zagotoviti zadostnih količin krmil. Nimam namena kogarkoli kritizirati, ampak le opozoriti na problem, saj na tak način ne gre več v organizirani proizvodnji. Stanko Jaušovec Delavci DSSS so s »samoprispevkom« organizirali prijeten piknik (Foto: L. C.) Pevski zbor ponovno vadi Pri predsedstvu konference OOS v Perutnini deluje tudi komisija za kulturo, ki si je v začetku dela zastavila precej pester program dela. Do sedaj pa so poleg organizacije ogleda nekaterih gledaliških predstav aktivni la pevci v pevskem zboru »Perutnina«. O delu in uspehih smo že nekajkrat pisali v Perutninarju pa tudi drugod. Tokrat želim povedati, da smo po poletnem (dopustniškem) premoru ponovno začeli vaditi in sicer vsak torek ob 19. uri v naši upravi. Želimo, da bi se zboru pridružilo čimveč so delavcev ljubiteljev petja, ki so pripravljeni prihajati enkrat tedensko vadit. Načrtujemo, da bomo sodelovali na reviji pevskih zborov, ki bo decembra v Ptuju, poleg tega pa bomo izvedli več nastopov v delovni organizaciji pa tudi izven občine Ptuj. Želja vseh članov zbora je, da bi načrtovani program kvalitetno izvedli, kar pa zahteva mnogo truda. Naša obveza torej naj bo, da se bomo vaj, ki bodo enkrat tedensko res vsi udeleževali. V torek nasvidenje na vaji. Feliks Polanec O obisku sindikalne organizacije iz Nemčije (ob ogledu valilnice) bomo pisali v naslednji številki (Foto: L. C.) Odbor za gospodarstvo je sklenil Zmagovalna ekipa, stojijo z leve: Kostanjevec, Vrbnjak, Vindiš, v počepu: Merc, Vidovič in Purg. (Foto: L. Šeruga) Prehodni pokal TOZD Servis ■ Gradbena dela za zidavo hale za kartonsko embalažo, servisne delavnice in silosov za rinfuzo krmila se oddajo Agro-obnovi« Ljubljana, kot najugodnejšemu ponudniku. §! V TOK Kooperaciji se spremeni odstotek udeležbe za žive piščance za TOK in sicer od dosedanjih 2,842 % na 3,147%, oziroma vrednostno po kg 0,07 diin, to je od 0,65 na 0,72 din od 1. januarja 1978 dalje. V tej zvezi se spremenijo instrumenti za dohodkovne odnose v naslednjem: Pri ceni za začasni obračun piščancev iz Kooperacije se spremeni cena od dosedanje 18,44 na 18,51 din. V proizvodnem okolišu Dravsko polje se sedaj že težko najde makadamska cesta, če ne računamo priključkov od občinske ceste do hleva. Ena od redkih je bila cesta iz Spodnjega Dupleka v Ciglence, kjer sta dva kooperanta, ki redita skupaj 23.000 piščancev v enem turnusu. Ker je kraj redko naseljen, je bil prispevek za asfaltiranje sorazmerno visok. Zato je bilo zelo težavno zbrati omenjena sredstva. Glavni organizatorji in člani odbora za asfaltiranje so bifi naši kooperanti. Ti so morah prispevati tudi najvišji finančni znesek. Tudi sredstva sklada skupne porabe TOK Hajdina v višini 25.000,— Zaradi spremembe cene za začasni obračun TOK Kooperacije se v TOZD Mesni industriji poveča cena za začasni obračun od dosedanjih 28,67 din na 28,75 din. P Imenuje se komisija, ki naj do sredine oktobra t. I. v duhu našega pravilnika prouči novi predlog stroškovnika za izplačilo zaslužka v TOK. V komisijo so imenovani naslednji člani: Milan Longhino, Slavko Brglez, Martin Berden in Jože Reisman. ■ Konferenci sindikata pri Mesokombinatu Perutnina Ptuj se odobri iz sklada skupne porabe DO 235.000 din za pokritje stroškov. din je komisija proizvodnega okoliša Dravsko polje dodelila KS Spodnji Duplek namensko za asfaltiranje ceste skozi Ciglence. To seveda ni dosti ob naraščajočih cenah, je pa lep zgled za druge delovne organizacije. Če bi bile vse delovne organizacije pripravljene pomagati krajevnim skupnostim v toliki meri kot Perutnina, bi verjetno bilo manj težav. Sedaj so pozabljene vse težave, izpolnjene so želje mnogih vaščanov in šoferjev, saj je cesta že asfaltirana. Želimo jim srečno vožnjo brez nezgod po novem asfaltu. Stanko Jaušovec Ker je iz leta v leto v naši delovni organizaciji večje zanimanje za nogomet, je TOZD Servis, nogometna sekcija, organiziral turnir v malem nogometu za prehodni pokal TOZD Servis. Vsem TOZD naše delovne organizacije smo poslali vabila, na katera so se tudi odzvali. Tako se je do zaključnega roka prijavilo pet ekip, in sicer: TOZD Tovarna krmil, Ptujska tiskarna, Commerce, Mesna industrija in Servis. V uvodni tekmi sta se pomerila lanski in letošnji zmagovalec Dneva perutninarjev. Naši fantje so se tako hoteli oddolžiti za poraz, ki so ga doživeli v tekmovanju za 7. dan perutninarjev, kar jim je tudi uspelo, saj so porazili ekipo Tovarne krmil ■— z rezultatom 6:0. Rezultati predtekmovanja so bili naslednji: TOZD Servis — TOZD Tovarna krmil 6:0 TOZD Commerce — TOZD Tiskarna 2:1 TOZD Mesna industrija prosta. V finalni del so se uvrstile ekipe TOZD Servis, Commerce in Mesna industrija. Ker pravila določajo, da igra vsaka ekipa z vsako ekipo, so se te tri ekipe pomerile med sabo za prehodni pokal. V prvi finalni tekmi je ekipa Servisa premaga-gala Mesno industrijo z izidom 4:2. Mesna industrija je izgubila tudi s Commercom 1:2. V zadnji tekmi sta se nato pomerila oba zmagovalca v finalnem delu — Servis in Commerce. V zagrizenem boju so bili nogometaši Servisa boljši in zmagali z rezultatom 2:1. Po končani tekmi so razglasili rezultate. Najboljša je bila ekipa Servisa, ki je prejela velik prehodni pokal in enega manjšega v trajno last. Na ostalih mestih so se zvrstile ekipe Mesne industrije, Commerca, Tiskarne in Tovarne krmil. Najboljši strelec turnirja je bil Milan Purg iz ekipe Servisa z 8 goli. Upamo, da bo ta turnir postal tradicionalen in vabimo vse ekipe, ki se letos niso udeležile turnirja, da to store prihodnje leto, sicer pa: »Ni važno zmagati, važno je sodelovati.« Janko Merc DO kooperantov v Ciglencah po novem asfaltu 4. delavske športne igre V zadnjih letih se športu in rekreaciji v Mesokombinatu »Perutnini« Ptuj posveča velika pozornost. Vse več je naših tekmovalcev-tekmovalk, ki tekmujejo na nivoju delavskih športnih iger občine Ptuj, ob dnevu perutninarjev in na tekmovanju, ki je že postalo tradicionalno med KOKO-PODRAVKO-PERUT-NINO. Kot lanskoletni organizatorji 3. delavskih športnih iger med omenjenimi DO, smo pričakovali, da bodo tudi 4. delavske športne igre tako dobro organizirane, kot so bile pri nas. Res so bile zelo dobro pripravljene in organizatorje lahko samo pohvalimo. 4. delavske športne igre med KOKO-PODRAVKO-PERUTNINO so bile 16. septembra 1978 v organizaciji KOKE iz Varaždina. Po pozdravnem govoru organizatorja je vse tekmovalce seznanil (Nadaljevanje na 12. strani) Tekmovalci vseh nogometnih ekip (Foto: Ž. Marinkovič) 4. delavske športne igre (Nadaljevanje s prejšnje strani) referent za šport in rekreacijo iz Koke s programom tekmovanja in s tekmovalnimi pogoji. Tu so vsi športniki dobili tudi razpored tekmovalnih mest, ki jih je bilo v Varaždinu več, saj je tekmovalo kar 130 tekmovalcev in tekmovalk v 8 panogah, in sicer: — streljanje M in Ž — kegljanje M in Ž — pikado Ž — namizni tenis — šah — mali nogomet Rezultati tekmovanja po panogah so: I. PIKADO — ženske 1. Perutnina 362 krogov 2. Koka 251 krogov 3. Podravka 216 krogov Najboljša posameznica na tekmovanju v pikadu je bila Beranič Frančka 98 krogov. Za zmagovalno ekipo Perutnine so nastopile: 1. Beranič Frančka 2. Kovačič Milica 3. Glaser Marija 4. Lozinšek Anica II. STRELJANJE — ženske 1. Perutnina 260 krogov 2. Koka 252 krogov 3. Podravka 170 krogov Najboljša posameznica na tekmovanju v streljanju je bila Kirbiš Jelka — 73 krogov od možnih 100. Za zmagovalno ekipo so nastopile: 1. Kirbiš Jelka 2. Rimele Erna 3. šilak Katica 4. Horvat Angela l!l. STRELJANJE — moški 1. Perutnina 817 krogov 2. Podravka 815 krogov 3. Koka 759 krogov Najboljši posameznik v ekipi Perutnine je bil Babusek Branko z 168 krogi od možnih 200. Za zmagovalno ekipo Perutnine so nastopili: 1. Babusek Branko 2. Laura Štefan 3. Slodnjak Stanko 4. šara Erih 5. Marinkovič Živorad IV. NAMIZNI TENIS 1. Perutnina 4 točke 2. Koka 2 točki 3. Podravka 0 točk Za zmagovalno ekipo Perutnine so nastopili: 1. Jurkovič Peter 2. Stajnko Anton 3. Letonja Drago V. KEGLJANJE — ženske 1. Podravka 203 keglje 2. Perutnina 129 kegljev 3. Koka 114 kegljev Za ekipo Perutnine so nastopale: 1. Kokol Terezija 2. Peter Anica 3. Pogelšek Marija 4. Širec Kristina VI. MHALI NOGOMET 1. Koka 4 točke 2. Podravka 2 točki 3. Perutnina 0 točk Za ekipo Perutnine so nastopili: 1. Kostanjevec Martin 2. Kralj Franc 3. Purg Milan 4. Krajnc Franc 5. Stajnko Anton 6. Ivanuša Zdravko Naši nogometaši so izgubili srečanje z 8:2 (s Koko) in 12:0 s Podravko. VII. KEGLJANJE — moški 1. Podravka 487 kegljev 2. Koka 415 kegljev 3. Perutnina 360 kegljev Za ekipo Perutnine so nastopali: 1. Žgeč Bogomir 2. Centa Ciril Strelke Perutnine med tekmovanjem (Foto: Ž. Marinkovič) 3. Mlakar Ciril 4. Skok Silvo 5. Kolednik Anton 6. Šafranko Anton 7. Berčič Božo 8. Berčič Srečko 9. Molnar Zdenko 10. Kralj Franc Vlil. ŠAH 1. Podravka 5 točk 2. Koka 5 točk 3. Perutnina 2 točki Za ekipo Perutnine so nastopali: 1. Ciglar Franc 2. Boj Djuro 3. Beber Alojz 4. Rakuš Alojz Po končanem tekmovanju in podelitvi pokalov je prvič podeljen tudi prehodni pokal za najboljšo ekipo. Prehodni pokal za leto 1978 je osvojila ekipa Perutnine kot najboljša ekipa na tekmovanju. Skupna uvrstitev ekip: 1. Perutnina 26 točk 2. Podravka 24 točk 3. Koka 22 točk Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra. Vsem tekmovalcem in tekmovalkam ekip Mesokombinata »Perutnine« Ptuj se zahvaljujemo in čestitamo k uspehu, ki so ga dosegli na tem tekmovanju. Naslednje 5. delavske športne igre bodo prihodnje leto v Koprivnici. M. Ž. 9 V?OWl samv MESTO 03 .ŠVED. ■SiujAN VOJVO- DINSKI ŠAtOSr No&0- HLTAŠ, KOMIC UPRAV- pAcec- LOKO- MOTIVE KOTANJ' otočje Novi (jVINEJ/ teseN, OrLOSAL ?M?N0 MESTO sjecjA .. > » l EDI so^ev- %4,v V£ST7 N120- EU KAj IVAhl ŽUfNOA tesKov* N/ DOLINA -SVM&Oi. ZA N0BEUJ N/ ANTON TROST veve- LijeV pesNi- SkOjNE IRSKO TISA- V. MIHELIČ. l £A\.r jop/Stu v SCfiilLO 7PN IVO DIVJA Tpibim, &RŠK./ HEROJ vem h'Y SLADm VODNA R-i&A PLATNENA BivA- LI&ČF) viao- iinofi KIPCINf mjsm FESTI- VALIH ČAR, FPJELFSI USOŽI« ALU- MlNtt KONJSKI TEK vRSTAT Te Res NATltO MIHEVC EDO ViZiTA \hnA VAŽHO ŽIVILO A MEZIŠ ADMIRAl LUKA V ESTO-NI JI , [TALIN) VODJA VOLKOV V rnljigvo iiuN«il' NATOVE novAUfl STRUNA ./ZA V jpJd ui ŽENSkO /MA. REKA V S2 NEPO- ŠKODO- VAN NAO-Car KA mullš manski bog P , Prej: S&4 BOKSflt! FRAZl£l? GOST ■DIM UMRLI uumorisi •morski) OSEBA IZ o Pete NOTA ...fv- VRISKAČ ITALEC Šampion \LOS TINE. -v:, j: amer. Romano- ruoe žensko IME °f^ smM MeSTOV 60RN3I ŠL£ZI3I M0SU3 TE2.0E SVOJINA I Merce LEVI 'PRITOK PONAVE Ptujski perutninar, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Angela Andrejak, Ivan Ciglar, Marija Glaser, Jože llovšek, Justika Krlstovič, Martin Mlakar, Franc Potočnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1800 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije številka 421-1/72 z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.