Ätev. 10. TJ ubija na, meseca oktobra Inks. Tečaj VI. Sl^vtaski sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko, sede/em na Josenicaii, (Gorenjsko). ---. «o* .-- Izhaja rsaki mesec enkrat in ne pošilja udom brezplačno; neudnm za 1 gld. SO kr. na leto. Inserati in priloge ravunijo se pit najnižji ceni. — Let ni na za ude znaša samo 1 gld. Xa ročaje sc /tri jircflsrtliiintra 1111 •Jesenicah. Oliscir: Prezimovanje čdIipI proti severnemu tečaju — brc/, zimskega živi*/.» (konec). — Državna sadna razstava na Duuaji. — Di-žc!n:i sadna razstava v Ljubljani. — Našim sadjarjem! — Vrtnarstvo. — Kl.-ktrikn j.ri eebeloreji. — Naš dopis. — Inserati. Prežimo vanje čebel proti severnemu tečaju — brez zimskega živeža. (Daniel Me. Faddcn.) (Konec.) To pisal sem v korist mojim soobrtnikom iti dragim, katerim sploh kaj pomagati more. Moje pismo je sicer dolgo, vendar pa še hočem povedati, koliko vpliva vporaba medu pri Indijancih. Trije najmlajši otroci mojega tasta, ki so bili za časa in po časn, v katerem je posebno veliko medu imel, rojeni, so veliko čvrsteje zraščeui, kot drugi. Moji otroci imajo lepo, mehko in svetlo kožo, nekako angleško mlečno barvo. Moja sopruga je prav očividno močnejša postala in jaz trdim iu mislim, tla to le od obilega použivanja medu izvira. To pa ni samo v našej družini, temveč tudi v družili, kjer se tak upliv prav lahko vidi in 11a podlagi tega gotovega odnošaja prepričan sem za trdno. da. ko bi beli ljudje, posebno tisti, ki imajo temno in neprijetno kožo ali pa z ogrci napolnjeno itd. uživali veliko medu. bi jim to pomagalo, tla bi bilo njih vnanje prijetneje, koža bi postala čista, mehka iu lepa. To bilo bi za mlade gospodičine veliko boljše, nego vsa lepotičina sredstva in maze tor sploh druge goljulivc reči, kateri' se dandanes v tako ogromnej meri, a vedno brez vsakega tudi najmanjšega upliva rabijo, in poleg tega še veliko denarja stanejo. Ne bi bilo potem treba teh reči si na-ročovati, tla bi si človek s tistimi svoj vnanji pogled olepšal in zboljšal. V zadnjih letih bile so v američanskih časnikih jako živahne razprave o Inkih pogojih, ki naj bi se gotovo dobili in o takih načinih, s katerimi bi se do tega prišlo, tla bi ravno tako varno, kakor sploh druge domače živali, prezimili tudi čebele. Mod drugimi, ki so se o torn javim izrazili, l>il jo tudi pastor \V. F. Clarke i/. Canado, ki jo trdil, da čebele, ako imajo zato sposobne priložnosti. vso zimo v nekaki omedlevei prespe, kakor je lo slučaj pri medvedih iu še pri nekaterih drugih sesalkah in pri večini uaših žuželk. Ta pa ji' naletel na močni upor in njegove izraženo misli so se polagoma pozabile. Pokazalo se je. da se v kletih. kjer ostane temperatura le nekaj stopinj mul Iciliščein nad ničlo — z vso varnostjo čebelo prezimijo. To jo bilo tudi slučaj tamkaj, kjer so ua prostem čebele v zemljo zakopali iu so ua ta način tako v scvernej Ameriki, kakor tudi v vzhodni Prusiji iu deloma ludi v Rusiji z dobrim vspe-hom poskusili. Me. Kaddenova sistema je pa glede lega precej popolnejša, ker čebele vso zimo ničesar ne použijcjo iu se zbog tega Imli njihovi notranji telesni deli nič ue obrabijo, temveč čebelo vse prav čvrste in mlado prezimijo. Iz tega sledi, da so bili izraženi pomisliki pastorja Clarke popolnoma zanesljivi iu jo ta gotovo popoleu preobrat v prczimovauji miših čobel prav kmalo pričakovati. Čudimo se ravnokar, kakšen litis bo to naredilo na ono, ki. kakor mi prod kratkim, trdijo, da mora za čebelo I>iti toplo zimsko stanovanje, ter da zbog tega. da imajo čebele po zimi bolj toplo, letavnike do :! , zmanjšajo. Ako mi Me. Kad-denov način prezimovanja bolj natanko pregledamo, dobimo vendar le upanje, ila mora vspešno biti. ker tudi čmrlji, ose, sršeni iu mravlje, ki po iiaravozuanskem razdeljenji spadajo v eno in isto vrsto, ravno tako prezimijo. Vsaj tudi čebele v kleti, kjer se toplota nič ali pa prav malo izpreminja. dobro prezimijo. zakaj bi pa v „strašnem kupu" ne mogle, kamor se po zimi ne more iti nič pogledat. Ako čebelo po Me. Faddenovem načinu denemo v prozimovanje. imelo bodo vedno isto temperaturo, kar bo za nje boljše, nego če jih denemo v taka zimska stanovanja. kjer se toplota vedno menjava, kjer zdaj spe, iu kmalu ua to jih solnčni žarki ali toplo južno vreme drami iz sladkega spanja: to morajo pa potom še jesti iu se gibati, da si pridrži'* potrebno množino toplote, zbog tega potrebujejo tudi dovoljuo množino svežega zraka. Vsak naj tedaj to reč malo premisli iu uaj prihodnjo zimo poskusi z jednim ali več panjev, vendar ne s preveč, da, ko bi se mu kaj ponesrečilo, tie Im imel preobčutljive zgnbe, iu prepričani smo popolnoma, da so ne bo kosal. Ime A. J. Root in okolščine, da je ta članek s pridržkom vendar lo v svoj časnik sprejel, so porok zato, da resnica iu zanesljivost v njeni tiči. Ce se ta način prezimovanja kot popolno pravilen dokaže, ne moremo drugače, da v severnih krajih stanujočim čebelarjem srečo voščimo, ker ti tako prozimovanje najlažje izvrši-in njih čebele srečno prezimijo; vsled njih bogate cvetlične pašo. čeravno le kratek čas traja, zamogli bodo obilo medu dobiti, od česar bodo čebelo le malo ali skoro nič med letom použilc, ker te .S do 1<> mesecev nič ne uživajo. Mi pa, ki le bolj v južnih iu toplih krajih stanujemo, imamo se boriti z velikimi težavami, ila srečno svojo čebelico prezimiino, zaradi tega mislimo, da smo prisiljeni, da čebele v kleti denemo iu jih tam kakor krompir iu druge poljske sadeže v prst za kopljemo. hi čebel, lisi n „ Deiilmlier llietienfreitiul". Državna sadna razstava na Dunaj i. Kakor sum nli sv« i j eni času v našem listu objavili vabilo k udeležbi državne sadno razstavo, vršila so jo ista prav sijajno v začetku tega meseca. Iz vseh dežela. iz vseh krajev našega cesarstva dobil si tamkaj razstavljeno sadje. Bila je velikanska. To razstavo otvorili ali odprli so sami presvitli cesar dne ,2. oktobra. I'o otvorjeiiji ogledali so si vso razstavo iu se nad toliko obilico različnega razstavljenega sadja plin pohvalno izrekli. Pri ogledovanji prišli so tudi v oni oddelek. kjer so imeli Kranjci svoje sadje razstavljeno. Začudili so se, ko so videli, koliko sadja se je iz Kranjske tja poslalo. Počastili so pri tem gosp. (i. Pirca, tajnika e. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, s tem. da so si ga dali predstaviti, ter ga pri tem tudi povpraševali v sadnih razmerah na Kranjskem. Ob jednem počastili so z nagovorom gosji. Kohrmana, velikega sadnega trgovca iz Ljubljane. Ta je na oudotni sadni semenj pripeljal veliko zabojev kranjskega sadja. Pohvalili so tudi njegovo zbirko. Drugi kranjski udeleženci te državno sadne razstave so bili še sledeči: Z Gorenjskega: .Marija Dovgan iz Ljubljane, Franc Finžgar iz Doslovč. Emil Janežič iz Perovega, Janko Jeglič iz Peč, Ivan Petek iz Kresnic, Martin Potočnik iz Sore, Matija 1'aiit iz Dobrove. Josip 1'rbančič iz Ljubljane. Janko Žerovnik iz Zgornjih (iorij. Z Dolenjskega:'Kmetijska šola v Grmu. Matija Hudovernik iz Dobrepolja, Ivan Kotioilija i/. Žužemberka, vitez pl. Langer in Julija Itn dež iz Tolstega Vrha. Ivan Lackner iz Mozolja, gnila Kottullinskega graščinsko oskrbuištvo v Boštanji, Anton Planinec iz Hoštanja, vitez pl. Savinsehegg iz Metlike. Z Notranjskega: Karol Dcrnielj iz Cirknice, Ivan Illaduik iz Polhovega Gradca, Ivan Leskovic iz Idrije. Josip Lenarčič z Vrhnike. Julij Maver iz Planine, Miha Mežau s Slapa, Josip Potepau iz Dolenjega Zeiimna, Vojteli Bibuikar iz Logatca, Ivan Urbančič iz Trnovega iu Ivan Valenčič iz Kilovč. Tudi druge dežele so bile obilo zastopano. Posebno krasno je bilo sadje iz Spodnje Štajerske, ta poslala jo mnogo blaga, razne vrste iu kakor jo spredaj rečeno sploh lepo sadje, tako da je bil spodnje štajerski oddelek tudi izboren. Deželna sadna razstava v Ljubljani, Kakor je našim naročnikom že znano, priredila jo c. kr. kmetijska dru/Jia Kranjska v proslavo vladarsko štiridesetletnice cesarjeve deželno razstavo. Prostor za to je odbrala na starem strelišči v Ljubljani. Vabila jo na vse načine, da bi se je Kranjci \ obilnejšim številom udeležili. Ker jo to proslavilo delo in podjetje iu ker je to prav važen pripomoček in korak k povzdigi sadjarstva, ubogali so povabljenci iu so se v prav obilem številu vdeležili z razstavljenim blagom. Vseh razstav Ijeneev je bilo nad 240 in ti so razpostavili nad 4.000 vrst raznih jabolk iu hrušek. Tako obila udeležba prisilila je razstavni odbor, da je moral poprej odločen prostor razširili: moral si je še jotluo nadstropje privzeti, da jo mogel vso ilošlo blago razpostaviti. S to razstavo združila je c. kr. kmetijska družba še vinsko pokitšnjo. To je bilo ]>a res popolnoma na pravem mestu. Mnogo najboljših vinskih pridelovalcev iz Dolenjskega iu Vipave imelo je tu svojo pridelke za poktišujo. Zato imajo zlasti oni gostilničarji, ki točijo kupljeno vino \ lakih krajih, kjer ne raste vinska trta, prav lepo priliko, da se prepričajo, da tudi \ domači deželi dobe izvrstno kapljico, ter da jim ni treba hoditi v sosedne dežele ali celo še dalje po vino, kjer pa tudi ne dobe veliko boljšega vina, nego je dolenjski „cviček". Marsikdo se izgovarja, da zato ne gre na Dolenjsko po vino, ker ui železnico. Res je to velika opovira. a imejmo upanje, da bo \ tej zadevi kmalo bolje, ter da Dolenjci dobe kmalo že dolgo in težko pričakovano železnico. Vsaj tudi sedaj ne stane toliko več. kakor od kakega druzcga daljnega kraja. No pa če tudi malo več stane, uaj bodo pa zato prepričani, da jim bodo njih rojaki prav dobro postregli in jim dali pošteno blago. Ta prilika jo zlasti zaradi tega primerna, ker je ta pokušnja tako prirejena, da more vsakdo na podlagi to poktišnjc kupiti si večje množine vina. Vsakdo labko pokusi razne vrste vina ter si izbere listo, katero mu najbolj ugaja. Gorenjci in Korošci, to bila je lopa prilika za Vas. Ko bi se taka vinska pokušnja vsako leto priredila in sicer tako. da bi dotični vinogradniki vsako leto poslali kmetijski družbi nekaj svojega pridelanega blaga za pokušnjo in ta bi gostilničarje povabila k pokušnji iu tukaj bi se laltko sklepale kupčije in gostilničarji prišli bi potem potu do dobre in poštene, pijače. Da je bilo zanimanje za to razstavo res veliko, kaže nam to, da so slavni kmetijski družbi od več strani dohajala darila, ki uaj bi se drugim v odlikovanje odmenjenim darilom pridejala, tako, da bi več razstavljavcev bilo za njih res lepo razpostavljeno sadje ali druge reči obdarovanih. Pri razstavi bil je oddelek odmenjen za šolske vrtove, kjer naj bi šole razpostavile vsakoršne načrte šolskih vrtov, ter druge sadjarske reči. Cas razstave bilje odločen na 4 dni, iu sicer od 18. do 21. oktobra. Toliko je pač premalo! Culo se je sicer pozneje, da bodo ta obrok podaljšali še za 4 dni, pa ta govorica se ni obistinila. Dan odpretja je. bil tedaj odločen na 18. oktobra ob 11. uri dopoludne. Razstavni odbor povabil in naprosil je visokorodnega gospoda deželnega predsednika barona Winkler-ja, naj bi on blagovolil odpreti razstavo, kar je visokorodni gospod z veseljem prevzel. K odpretji razstave povabil je razstavni odbor poleg razstavljavcev vso odlično gospodo mesta Ljubljane iu mnogo drugih odličnjakov. Z razstavo bila je združena tudi loterija raznih reči. Glavni dobitek je bil vreden 200 gld. Srečke prodajale so se po 20 kr. Dobitki bili so v razstavi ua pregled. Žrebanje sreček je bilo dne 21. oktobra ob 9. uri zvečer. Dobitki dobe se v pisarni c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani in sicer do 21. novembra t. I. (Halje prihodnjič). Našim sadjarjem! fl'o „Slovencu.") Letos obrodilo je sadno drevje po vsej našej krono vin i iu sosedni Štajerski prav dobro. Obžalovati je le, da sadjarjem ni možno svojega sadja v denar spraviti, kakor so to že par let sein lahko storili. Na Virtemberškem, Bavarskem, Ilescnskem, v Iicin]>litlxi in v Švici obrodilo je namreč po ilošlili poročilili letošnjo leto sadno drevje, poselmo jnlmlkii iu hruške tako, ila se ilivvjc v pravem pomenu besede lomi poil težo prepolnega sadja. Ž.....I leta 1H47. se tainošuji ljudje ne vedo spomniti take letine. — Ker voznimi i/, teli iležel iznaša le od 30 do I l<> mark za vagon svežega sadja, iz naše krouovine pa i>!M> iu iz sosedne južne Štajerske celo 41") mark. ui misliti, da Iii naše sadje konkurirati moglo onemu iz zgoraj imenovanih dežel. Posebno pa še radi tega ne, ker je letošnja cena na Nemškem ucčuveiio nizka. 1'red seboj imamo olieijalui „Obstpreiszettel- virtemberški. Po olie^jalnihizvestjih u poslanih od takozvanih •.MarktmoistcRiniter" iz raznih mest je liila 22. mesca septembra cena lepih jabolk za mošt: v Stuttgartu 300 mark, v Metziugenu iu 1'udolfzcllu 250 mark iu v Krieilrichshafcuu celo samo lüt) mark za vagon. Torej nikjer približno toliko, kolikor samo voiuina od nas do tj e kaj stane. Ako bi kdo utegnil o istiuosti navedenega dvomiti, povabim ga, da se osebno o olicijalnem tem izvestji v moji pisarni prepriča. Vprašanje nastane tedaj, kaj naj naši sadjarji s sadjem store? Po predstoječem preostaja jim le: 1. ali. da sami jaholčnik napravlja jo. ali pa 2. da sadje posuše. Kot domoljub svetovati moram seveda prvo. Morebiti vendar-le še ni prepozno, da se toli pre vladajočem u žganjepitju konec stori ali vsaj zatvoruica napravi, opo-zorujoč mlajšo generacijo na jako zdravo pijačo—jabolčnik. Priporočam napravo jabolčnika tudi kot pozuavatelj virtemberških razmer. V mali tej kraljevini, brcječi le dva milijona prebivalcev, povžije se toliko zdrave te pijače, da je bilo leta 1886. vsled pomanjkanja domačega sadja treba 13852 vagonov jabolk in hrušek uvoziti. V tej deželi, kjer poznajo žganje le po imenu, so pa tudi jako lepo rašeni in krepki ljudje. Neki vojaški pcnzijonist mi je pravil v rimu nI)., daje pri vojaških naborih v Virtemberški j vedno več za vojaško službo sposobnih, nego jih kontingent zahteva, in mora slednjič žreb odločiti, da se nobenemu krivica ne godi. — V interesu zdravja iu dobrega imena našega ljudstva opozarjam tedaj našo velečastito duhovščino, gospode župane in druge domoljube po deželi, naj kolikor mogoče s svojo veljavno besedo na naše ljudstvo vplivajo, da si bo jabolčnik napravljalo in se potem po možnosti tej priznano zdravej pijači privadilo. — Ker je pa za napravo jabolčnika treba mlinov iu stiskalnic, in si vsak posamičen kmetovalec tega orodja omisliti ne more. naj si vaščani k nakupu tcdi strojev M pomorejo in potem drug za drugim jabolčnik napravljajo. Ako pa utegne kdo več sadja imeti, kakor ga za domačo pijačo potrebuje, napravi naj si iz ostalinc, iu to ne iz liajslabcjšega sadja, krlilje ali sploh posušeno sadje. To posušeno, ako mogoče dima prosto sadje naj potem ali za domačo rabo ima ali pa trgovcem proda -'). ki so z nakupom posušenega sadja bavijo. Pri tej priliki zdi se mi potrebno, slavno občinstvo še na neki nedostatek opozoriti. V kratkem priredila bo, kakor obče znano, slavna c. kr. kranjska kmetijska družba \ proslavo štiridesetletnega vladanja Njih veličanstva našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. deželno sadno razstavo. Da se naš kmet s pri- l) V Ljubljani dobo s« ti »troji pri gg. Dettorji, L» r u s k o v i e u in Triku. 1J) Tudi ja/. kiipiiji'iu posušeno sadje. ivilitvijo razstavi- k posnemanju ter napredku spodbuja, j'- bivz dvoinbc hvalevreden ein in želeti je. da bn razstava vsaj \ letu ozirn popoln vspeli dosegla, -laz rečem: .vsaj v tem ozirn." kajti drugi namen razstave, namreč tuje (rgovee ua naše sadje opozoriti, dosegel se ne bo nikakor, ne na Duuiiji. še manj pa v našem mestu, kajti na vabilo k državni sadni razstavi priti, odgovorili so mi trije veliki nemški sadni iniporterji. da -o dandanes prireditve sadnih razstav ..v k u pč ijskem oziru- malo veljavne. Dlago dobijo namreč, ne da bi si posebnih Iroškov delali, postavljeno v mesto, kjer stanujejo. Kdeii celö praxi: „Das (»Iist liegt ja auf der Strasse- in dostavlja, da aineričanski sadni trgovei že eelo Ni-inčijo prepotujejo iu mislijo v bodoče, kakor to nekaj let sem že v Angliji /. vspehom prakliknjejo, i Nemčijo z američanskim sadjem preplaviti, 'i Iii kaj ima pomeniti, ako prebrisan v kupčijskeni oziru nedosegljiv Američan konkurirati začne, mora vsakemu trgovcu na prvi hip jasno biti. Tudi to trgovino prisvojil si bo! Vsled teli dopisov izgubil sem sicer pogum kot sadni trgovec, loda vdeležil se boni vse jedno ene kakor drugo patrijotičnih teh razstav. Ker se tedaj jm teli dopisih sodeč v trgovskem oziru razstavi ne bodela posrečili, želeti je vsaceinu rodoljubu, da bo vspeb vsaj /. mnogoštevilno vde-ležbo naših knietovalcex-posnemovalcev popoln. .Meni ni znano, kaj so poklicani faktorji v dosego predstoječega vkivnili. Soli znižano voziiino /.a potovalce iu sadje pri državni iu južni železnici dosegli itd. V To je pa gotovo, da letos, ko je najmanj 800 vagonov jabolk v naši krouoviui iu si naši sadjarji gotovo ue bodo iz vsega mošta naprav Ijali. so zamudili nekaj prirediti, s čemur bi bila štirideset-lotnica najlepše stavljena iu bi si ob enem tudi hvaležnost vseh naših sadjarjev naklonili. To je: postavili naj bi tri moderne američanske sušilnice na Dolenjskem, (iorenjskciii iu Xotranjskein \ javno porabo našim sadjarjem. -') S tem činom bi gotovo največ koristili našemu sadjarstvu iu mu pomogli do one stopinje, v kateri se že nahaja mnogo dežel, \ zadnjem čamo novo. Ako se v ravno minulo leto ozremo, prešine nas nekaki strah in žalost. |'a zakaj bi pač tako slabo leto. kakoršuo je ravno minulo bilo. ne užalilo in v slabo voljo ne pripravilo vsacega čebelarja? .Mislim, da smo \--i gorenjski „muliarji" v pretočenem letu naredili nesrečni ..do-lieit" ali po naše rečeno: ../.gubo-. No. kdor je pa tako srečen bil. da mu le-tašnja slaba letina ui nič škode naredila, naj bo pa vesel in Hoga naj zahvali, da je tako dobro opravil. Tisti pa, ki je morebiti še dobičke delal pri „muhariji". naj poln hvaležnosti zbog tolikšne sreče zavriska. da bodo v>i žalostni čebelarji slišali, in potem še ti pričeli njemu pomagati: samo malo težko bo io šlo, ker žalost in zguba se ne pozabite tako lahko, kakor bi si kdo mislil. Ozrimo se sedaj malo v pretočeno leto iu ob kratkem preglejmo od začetka leta do konca, kako iu kaj se nam jo glede čebelarijo obnašalo iu sicer v posameznih letnih časih ali mescih. Viani osorej djali sinn sc precej dobre čebelo v zimsko prebivališče polni upanja in natle. da nam črez zimo srečno obstanejo. Nismo se varali, liila jo dobra zima. Nič nesreč nam ni prinesla. Kaj malega iu bornega je res črez zinm poginilo, pa to se že pozabi, da le ni bilo hujšega. V zgodnjej pomladi jele so leteti na risje iu prve cvetice, ter se tako oskrblje-vati za mladino. Vse je dobro kazalo, a vreme se je kmalo pokazilo, tako da so je dober začetek kmalo \ slabih nasledkih pokazal. April jo bil dober, maj tudi; J ti ni je bil že bolj oduren, a julij ježe začel svoje muhe kazali, tako da so panjovi ob moč (ljudstvo) prišli. Hoji. ki so bili že dalje časa v panju iu so že lastne izležene čebele imeli, bili so manjši, nego ob času rojenja. Tako revni in slabotni priživotarili so ob suši iu lakoti v mesec avgust. Ta jim je pa še to pašo odjedel. kar je jo julij popustil. Ko se je ajda pokazala, nastala je šuša. da je ajdo že v kali tako pritisnila, da ni mogla rasti in cveteli, in tako odšla je čebelam nar boljša paša. Sulic, kakoršno smo ua pašo peljali, lake ali le malo boljše prišle so nazaj. Letošnjo zimo bo pa že več inrličev, kakor vlansko. Lakota je huda reč iu ravno ta nas bo v prihodnji zimi križala. —lj—. jpomomoa^^mmmmmmmm Naznanilo. Vsem p. n. udom in naročnikom naznanjamo, (la se bo letošnji občni zbor vršil meseca decembra • pri k a t orej priliki bode tudi naše društvo poskusilo na kak način obhajati štirideset letnico vladanja našega presvitlega cesarja.. Vsporeil, dan in kraj se v prihodnji številki naznani. Odbor. MŠ Naznanilo. MS —— % ^jjj Kdor ima suhih cos pel j na prodaj, naznani naj ceno in kvantiteto v vagi društvenemu predsedniku J. .Modic-ii ^ ua Jcsciiiciih. Odgovorni urednik Anion Klein. — Izdajatelj Janez Modie, društveni predsednik. Lastnina „Čebelarskega iu .':u