glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, 18. decembra 1987 leto XXIV številka 12 j Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Stanka Šni-daršic, Darja Horvat, Miha Srebrnjak. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3.300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1987 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto. 1 1 Srečno, zdravo i I in uspešno m ■ novo leto! Samoupravni organi družbenopolitične organizacije poslovodni organi uredništvo Intervju s predsednikom KPO Vilijem Pavličem za novoletno številko našega glasila V kakšnih pogojih gospodarjenja smo začeli letošnje leto? Leto 1987smo pričeli v izredno nepreglednih in že globoko krizni situaciji, tako glede na stanje v Novolesu, kot tudi v širši družbi. Novoles seje znašel v globokih izgubah na izvozu, povrhu pa je prišlo še do menjave vodstva v DO z odhodom prejšnjega predsednika KPO na novo funkcijo v Beograd. Soočili smo se v začetku leta z vrsto negativnih trendov, kot še nadaljnje padanje dolarja nasproti drugim valutam, nezadostnemu in predragemu kreditiranju s strani bank, nerealnemu tečaju tujih valut glede na našo inflacijo, galopirajočo inflacijo, padanjem kupne moči na domačem trgu in vse močnejšim administriranju na področju cen, osebnih dohodkov in na uvozu. K tem zunanjim negativnim vplivom pa je potrebno dodati tudi vrsto naših notranjih slabosti kot so: neob-vladovanje stroškov, neobvlado-vanje zalog, nedoseganje planskih ciljev, neracionalna organiziranost, ne dovolj uspešno aktiviranje naložb, predvsem pa sorazmerno visoki stroški, ki nam zmanjšujejo konkurenčnost. Katere ukrepe smo podvzeli v Novolesu, da bi zagotovili normalen potek poslovanja? Da bi omejili oz. ustavili negativne elemente, ki so se nakazovali v začetku leta smo sprejeli vrsto ukrepov. Najpreje smo reorganizirali KPO. Ta reorganizacija je bila izpeljana kot predpogoj za bolj učinkovito vodenje posegov v naših DO in pri njihovem medsebojnem sodelovanju, kije v Novolesu izredno prepleteno in obremenjeno z visoko stopnjo medsebojne odvisnosti. Sledili so ukrepi na likvidnostnem področju -zniževanje zalog na področju omejevanja vseh vrst stroškov in investicij. Pri naložbah smo opredelili intenziviranje novih naložb v nelesne programe, na področju lesne proizvodnje pa smo se usmerili predvsem na bolj učinkovito obvladovanje proizvodnega procesa, kvalitete, produktivnosti. Celo letošnje leto se kažejo vse bolj zaostreni problemi pri prodaji naših izdelkov na domačem trgu. Tekom leta smo morali ponovno povečati delež izvoza, da smo vsaj za silo zagotovili zaposlenost v posameznih TOZD. Zaradi občasnega pomanjkanja naročil smo vse leto, upoštevajoč nujo po znižanju zalog, prerazporejali delavce iz TOZD, ker ni bilo dovolj naročil za tekočo proizvodnjo, na TOZD, ki so še polno zaposlene in pokrite z naročili. Poleg naštetega si je vodstvo DO prizadevalo zagotoviti višjo stopnjo discipline in nivo osebnih dohodkov, ki so v sorazmerju z OD v panogi oz. občinskem prostoru. Začeli smo z vrsto aktivnosti na področju funkcionalnega izobraževanja, kajti samo povečano znanje nam lahko dolgoročno omogoči uspešnejše iskanje poti iz krize. Navezali smo stike in pričeli sodelovati z zunanjimi institucijami tudi na področju organiziranosti (makro in mikro), študija časa, kvalitete, trženja... Kakšni so bili rezultati sprejetih ukrepov? Zadovoljive rezultate lahko ugotavljamo na področju znižanja zalog, na področju obvladovanja zaposlenosti in povečanja produktivnosti Delne premike na bolje ugotavljamo tudi na področju delovne discipline. Na žalost ne moremo biti zadovoljni z ekonomskimi rezultati, ki se nam predvsem v 2. polovici leta izrazito slabšajo in se izgube ponovno povečujejo, kljub vrsti ukrepov, ki smo jih izpeljali na področju cen v izvozu in na domačem trgu, na področju stroškov, organizacije proizvodnje v TOZD in na področju prodajnih aktivnosti in programov. Predvsem se vsak dan ostreje kaže socijalna kriza jugoslo- vanske družbe, ki ima svoj odraz v drastičnem padanju kupne moči na trgu in vse večji plačilni nesposobnosti gospodarskih subjektov — naših kupcev. Rezultat teh dogajanj je, da so se nam planirane prodaje na domačem trgu v zadnjem deseteletju praktično prepolovile. V novembru sprejeti antiinflacijski paket, ki ga je pripravil ZIS in sprejela zvezna skupščina pa nam je situacijo še dodatno zaostril. Ti administrativni ukrepi nam na izvozu dajejo minimalne pozitivne učinke, ker so začasno z devalvacijo bile znižane izvozne premije. Pri izdelkih za domači trg pa smo morali znižati cene na nivo 1. oktobra. Ob vsem tem pa so se nam v okviru istih ukrepov povišali stroški na področju energetike, transporta, surovin in nekaterih repromaterialov. Skratka, ZIS je s temi ukrepi še dodatno osiromašil predelovalno in izvozno industrijo v korist energet-sko-surovinskega kompleksa. Ali smo sprejeli kakšne programske spremembe? V prvi polovici leta je bilo vodstvo angažirano predvsem z razreševanjem dnevnih problemov v zvezi s proizvodnjo, prodajo, likvidnostjo, izplačilom osebnih dohodkov, pokrivanjem izgub in podobno. Ob vsem tem so sicer stali ves čas na osnovnih programskih izhodiščih Novolesa. Na trg smo lansirali tudi nekaj novih programov v pohištvu, ki pa zaradi naraščajoče krize niso izpolnili naših pričakovanj. Intenzivno se celo leto pripravlja na- ložba NOVILON v TAP Trebnje, ki predstavlja korak naprej na razvoju netesnega sektorja. Poleg tega smo si prizadevali v izvozu povečati delež evropskih tržišč in prve uspehe beležimo tudi na izvozu kopalniške opreme iz TOZD TKO. Zavedamo se, da bodo v bodoče morale biti najintenzivnejše aktivnosti usmerjene v razvoj in preobrazbo programov ter razvoj trga in trženja. Potrebno bo izdelati novo poslovno-tržno strategijo, ki mora izhajati iz naslednjih ugotovitev. 1. Trg ZDA bo potrebno postopno zmanjševati zaradi padanja vrednosti dolarja in zaradi drugih protekcionističnih ukrepov. 2. Postopno bo potrebno povečati delež nelesnih programov in lesno proizvodnjo otpimalizi-rati v okvirih tržnih in surovinskih možnosti 3. Jugoslovanski trg — posebno južni del se je praktično za naše proizvode zaprl glede na skrajno nizko kupno moč in splošno nelikvidnost. Ta dejstva nam nalagajo izdelati strategijo, ki mora biti programsko in tržno usmerjena na področje severne Jugosla vije in Zahodne Evrope. Ob tem pa je še naprej potrebno biti prisoten v Sovjetski zvezi in drugih področjih Arabije in Azije, kjer se nam v zadnjem času nakazujejo zanimive oblike za sodelovanje, kot n.pr. izgradnje tovarne kopalnic v SZ. Ob vsem tem pa je v Novolesu nujno nadaljevati bitke za višjo produktivnost, visoko kvaliteto in racionalno organiziranost, ki mora v končni fazi zagotoviti večjo stopnjo konkurenčnosti in tudi rentabilnosti. Preseči bomo morali še nekatere interne tozdovske interese in še bolj zagoto viti, da bo DO Novoles funkcionirala kot usklajen in homogen sistem. S tem ciljem pristopamo tudi k projektu makro organiziranosti DO. Katere zadeve so najbolj vplivale na poslovanje Novolesa? Vrsta elementov je vplivala tekom letošnjega leta na poslovanje Novolesa. Glede na našo močno izvozno orientiranost na trg ZDA nas je najbolj prizadelo še nadaljnje padanje ameriškega dolarja, saj je ta bil vreden 1.1.85 kar 3,15 nemške marke, danes pa le Pogovori z delegacijo iz Sovjetske zveze o prenosu tehnologije za izdelavo kopalniških korit v SZ, ki so bili v petek, 4. decembra 1987 v tozdu TKO v Metliki. še 1,65 nemške marke. To je padec, ki ga niso mogle pokriti niti dodatne premije, niti povečanje izvoznih cen. Iz te primerjave sledi, da se je od 1.1. 85 pa do danes tečaj nemške marke povečal za 1142%, tečaj dolarja v istem obdobju pa le za 602%. Investicijski zakon v zvezi z osebnimi dohodki je radikalno vplival na obseg prodaj na domačem trgu — prodaje so se razpolovile. K temu je potrebno dodati še administriranje v zvezi s cenami, saj smo jih morali na domačem trgu kar dvakrat vračati v povprečju za 15 — 20% ob tem pa so stroški rasli naprej. Poleg tega je bilo še vrsto problemov na področju tekočega kreditiranja izvoza in obračunavanja obresti, nerednega plačevanja izvoznih premij. K vsemu zunanjim vplivom, ki so drastično vplivali na tekoče poslovanje pa je prišteti tudi še vrsto naših notranjih slabosti, ki se kažejo predvsem v dejstvu, da se za različne ukrepe sorazmerno hitro dogovorimo, vendar pa te ukrepe potem mnogo prepočasi in premalo zavzeto izpolnjujemo. Ta ugotovitev velja za vrsto aktivnosti, ki smo jih vodili na področju zniževanja zalog, zaposlovanja, obvladovanja stroškov, omejevanja investicij, zmanjševanja režije in prerazporejanja le-te v proizvodnjo, racionalizacije proizvod-je, izpeljav raznih tržnih aktivnosti in še dolgo bi lahko našteval. Skratka še vedno sem prepričan, da večina naših vodstvenih delavcev v službah in na TOZD-ih še ni dovolj jasna kritičnost stanja, v katerem se Novoles nahaja. Kakšen rezultat si lahko obetamo ob koncu leta? V sedanjem trenutku ne predvidevamo za celotno DO Novoles pozitivnega rezultata. Zato že sedaj pred zaključnim računom vodimo aktivnosti za pokritje eventualne izgube — delno z revalorizacijskimi prihodki, delno pa tudi s pridobitvijo sredstev iz rezervnih skladov tistih naših poslovnih partnerjev, ki poslujejo pozitivno. Ob tem pa bo potrebno zagotoviti tudi maksimalno solidarnost med TOZD v Novolesu. Kaj čaka Novoles v prihodnosti? Ob vseh dogajanjih v jugoslovanski družbi in ekonomiji ni prostora za lažni optimizem. Ob koncu tega leta se je zgrnilo nad gospodarstvo in s tem tudi nad Novoles toliko negativnih vplivov, da nam ne preostane drugega, kot ohraniti trezno glavo in se hladnokrvno in brezkompromisno lotiti razreševanja vseh vrst težav, ki stojijo pred nami. Kolektiv in vodstvo morata še naprej gojiti vrednote, ki so za Novoles značilne in si s tem utrjevati zavest in pripravljenost za spopadanje s še težjimi problemi. Vedeti moramo, da v Novolesu ni vse črno in slabo, da imamo tudi uspešne programe in uspešne sodelavce, ki se znajo spopasti in razreševati tudi najtežje probleme le-ti naj bodo tista svetla luč Novolesa, ki ji bodo ostali v Novolesu morali slediti. Zavedati se moramo, da živimo v času in situaciji, ko ni računati na pomoč državnih institucij. Praksa kaže, da se je večina obljub o raznih oblikah pomoči gospodarstvu skoraj praviloma sprevrgla v nasprotje — gospodarstvo je vse bolj in bolj prizadeto in osiromašeno zaradi administrativama. Zato nam ostane samo še opiranje na lastne sile in iskanje lastnih originalnih rešitev za izhod iz krize. Kaj bomo storili v Novolesu za prihodnost Novolesa? Omenjeno opiranje na lastne le pomeni, da bomo za Novoles morali narediti največ kar v Novolesu samem. Ob tem računam na dovolj visoko stopnjo pripravljenosti pri vseh strukturah, od delavca za strojem do strokovnih in vodilnih delavcev. Že v letu 1987 ugotavljam, da N o vole sovci v marsičem dojemajo težavnost sliuaci-je in da se bistveno bolj pozitivno odzivajo raznim ukrepom, kot pa je bil to običaj v preteklosti, ko je Novoles živel v sorazmernem blagostanju. Predpogoj za uspešno obvladovanje krize je homogenost kolektiva in dojemljivost za pošten, odprt dialog v zvezi z vsemi kritičnimi vprašanji. Razbijaštvo, odstopanje posameznih sredin od skupnih interesov Novolesa, nepriznavanje in podcenjevanje globine splošne politične in ekonomske krize, nas lahko pripeljejo v katastrofalni položaj. Ne morejo nas rešiti štrajki, tihe sobotaže in podobno, ampak le zavzeto, strokovno in racionalno organizirano delo v vseh sferah procesa od razvoja, proizvodnje, trženja do osta- lih spremljajočih dejavnosti v Novolesu. Izhode iz krize bomo iskali predvsem na sledečih področjih in s sledečimi aktivnostmi: 1. razvoj se bo moral še bolj intenzivno vključiti v oblikovanje programske strategije Novolesa 2. Izdelali bomo strategijo naših novih tržnih usmeritev v smeri večje samostojnosti na trgu. J. Razvojno naložbene aktivnosti bomo vodili v smeri povečanja deleža visokodoho-dkovnih in fleksibilnih programov, praviloma v netesni sferi. 4. Nadaljevali bomo z ukrepi na področju racionalizacije proizvodnje — povečanja produktivnosti (kvaliteta, študij časa, mikroorganiziranost, informacijski sistem). 5. Z notranjimi ukrepi (skrajšanje časovnih normativov in ostalih stroškov) bomo morali povečati konkurenčnost naših izdelkov. 6. Nadaljevali bomo pospešeno s procesom funkcionalnega izobraževanja za vse vrste naših kadrov. 7. Vključili bomo zunanje sodelavce, kot dopolnilo našemu razvoju — s ciljem priti do čimširšega spektra programskih idej in tudi definitivnih programov. 8. S ciljem, da bi zagotavljali kolikor toliko sprejemljive osebne dohodke bomo še na- prej omejevali zaposlovanje oz. strmeli k zmanjševanju ob tem pa bomo povečali delež prepotrebnih kadrov vseh vrst profilov. 9. Do konca leta 1988 bo treba izpeljati makro in samoupravno organiziranost. 10. Opredeliti bo potrebno novo vodstvo DO, ker sedanjemu KPO poteče mandat v aprilu 1988. Poleg naštetega bo potrebno voditi še vrsto aktivnosti na področju obvladovanja tekoče ekonomike, selekcije programov, likvidnosti, kadrovske politike, razvoja višjih oblik menjave z zunanjimi trgovinami idr. Skratka pred nami stoji ogromno nalog, ki zahtevajo popolno angažiranost slehernega delavca na svojem delovnem mestu. Le s složnim delom in s še večjim občutkom odgovornosti bomo kos preprekam, s katerimi se bomo soočali Ob koncu leta izrekam iskreno zahvalo vsem, ki ste s požrtvovalnim delom omogočili, da Novoles ni še v večjih težavah. Istočasno pa želim v Novem letu vsem delavcem in vašim družinam zdravja in osebne sreče. Poročilo o delu delovne skupnosti strokovnih služb v letu 1987 Ponovno je leto naokoli in dolžnost nas poslovodnih delavcev je, da pišemo poročilo o delu v preteklem obdobju in planiramo delo za prihodnje, prihajajoče plansko obdobje. Tako je tudi prispevek za današnjo svečano številko našega glasila ena izmed teh »obvez«. Mislim daje to prav, žal pa se vsi tega ne zavedamo, zlasti pogrešam poročila direktorjev TOZD, ki praktično v zadnjih letih niso prispevali niti stavka za naše glasilo, kaj še kaj več. Očitno so »zaposleni s pomembnejšimi« obveznostmi. Iztekajoče se leto 1987je minilo oz. mineva v izjemno zaostrenih gospodarskih razmerah, katere so močno »načele« tudi Novo-les. Nikakor se ne moremo izkopati iz izgub, ki nas pestijo že od drugega polletja 1985, minilo je v znamenju zamenjave vodstva DO po odhodu tov. Bajuka na novo delovno dolžnost v Beograd, določeno nesigurnost strokovnih kadrov zlasti v DSSS in njihov odhod v druge delovne sredine in naša prizadevanja, da bi se ta trend zaustavil in da bi nadomestili te izpade. Vse te razmere so pomembno vplivale na delo strokovnih služb, zato smo naše aktivnosti sproti prilagajali tekočim zahtevam in potrebam naše DO oz. posameznih TOZD. V tem članku bi rad opozoril tudi na to, da je delavski svet DO na aprilski seji tega leta imenoval nekoliko drugačen sestav KPO in tudi odgovornost za posamezne strokovne službe nekoliko drugače opredelil in sicer: Za področje posebne finančne službe, računovodske službe, službe za informatiko in analitsko planske službe je odgovoren član KPO za ekonomiko tov. Fink, ki je tudi napisal poročilo za to področje. Za področje razvoja in investicijske službe je odgovoren član KPO za razvoj in investicije tov. Pečar. Sestavni del tega poročila je tudi poročilo razvojnega centra in investicijske službe. Namreč, za svečano številko glasila Novo-les v letu 1986 tega poročila ni bilo in nekateri tovariši iz razvojne- ga centra so bili zelo užaljeni in menili da to ni prav. Naslednja večja sprememba v delu DSSS za leto 1987 je, da je služba za organizacijo in planiranje proizvodnje razdeljena na tri področja in sicer: — služba kakovosti je neposredno podrejena predsedniku KPO tov. Pavliču — služba za študij dela je podrejena tov. Čolnarju, članu KPO za proizvodnjo ploskovne proizvodnje — služba za planiranje je podrejena tov. Dreniku, članu KPO za proizvodnjo masivne proizvodnje Ostala področja v DSSS so neposredno podrejena direktorju DSSS in sicer: — kadrovsko socialna služba — splošna služba — služba varstva pri delu in zavarovanje DO - področje nagrajevanja. Poleg tega pa so v delovni skupnosti posamezni strokovni sodelavci in svetovalci, ki so neposredno podrejeni ali predsedniku KPO, posameznim članom KPO, oz. direktorju DSSS. To razmejitev pristojnosti sem predstavil namerno s ciljem, da bi ob ocenjevanju dela delovne skupnosti lahko ocenili tudi delo posameznih vodilnih delavcev. Program dela delovne skupnosti, ki je bil sprejet ob letnem planu v februarju 1987 je vseboval naslednje najpomembnejše aktivnosti: izdelava sanacijskih programov za TOZD v izgubi oz. za DO planiranje in koordinacija prozvodnje nadaljevanje dela na projektu »integralni informacijski sistem« nadaljevanje dela na projektu »kvaliteta življenja« nadaljevanje dela na področju varstva okolja nadaljevanje dela na projektu kakovosti obvladovanje finančnih tokov, dinarskih in deviznih - ostale tekoče naloge, ki so poverjene oz. prenešene na delovno skupnost v skladu z našimi samoupravnimi splošnimi akti. Področje ekonomike: Vse delovanje ekonomskega področja je bilo v letu 1987 podrejeno izdelavi sanacijskega programa za DO Novoles in TOZD v izgubi. Po sprejemu programa in reorganizaciji vodstva DO smo vse cilje poslovanja usmerili v: iskanje dohodkovnih programov - omejitev investiranja zniževanje zalog - varčevanje pri vseh vrstah porabe omejitev zadolževanja. Lep uspeh smo dosegli pri zniževanju zalog. V šestih mese- cih so se zaloge znižale za 25%, kar je dalo okoli 2,5 milijarde dinarskih prihrankov in po sedanji obrestni meri okoli 3 milijarde nižje stroške za obresti v enem letu. To znižanje je omogočilo, da so se krediti relativno znižali, saj so kljub veliki inflaciji cxi 1.1. višji le za okoli 30%. Najbolj smo zaloge znižali pri materialu in surovinah, relativno malo pa pri nedovršeni proizvodnji in gotovih izdelkih. Pri izvajanju nalog so s področja ekonomike sodelovale naslednje službe: Služba za informatiko: Delo v službi poteka glede na način obdelav dvotirno, nove obdelave z direktnim pristopom preko računalnika VAX, ostale obdelave pa preko starega računalnika FACOM. Poleg tega pa uporabniki v veliki meri uporabljajo osebne računalnike (PC). Prednost teh PC je v tem, da so izredno hitri, prilagojeni potrebam uporabnikov, po drugi strani pa tudi pomagajo pri računalniškem opismenjevanju koristnikov. Uporabljajo se lahko kot osebni računalniki ali kot terminali na velikem računalniku VAX. Služba je pri razvoju informacijskega sistema delala na naslednjih področjih: — dokončnem uvajanju in razvoju obdelav materialnega knjigovodstva — pripravi programov in uvedbe blagovnega knjigovodstva s sistemom naročanja in fakturiranja tsedaj se projekt dokončno uvaja) — organizaciji planiranja preko računalnikov — pripravi programov za vrednostno spremljanje prozvod-nje (ažuriranje tekočih cen) — drugih manjših projektih. Služba je delovala predvsem kot sredstvo in cilj avtomatske obdelave podatkov, želja in cilj te službe pa je, da bi postala osrednje mesto za določanje informacijskih poti in sredstev za pridobivanje informacij. Analitsko planska služba: Služba je opravljala redno delo, opredeljeno s programom dela: - sestavljala je vse vrste planov: • letni gospodarski načrt za 1. 1987 • tromesečne plane • sodelovala pri sestavljanju srednjeročnega plana. - tekoča sestava in ažuriranje kalkulacij izdelkov bila je nosilka izdelave sanacijskih programov TOZD in DO - tekoče je spremljala podatke in obveščala uporabnike z najrazličnejšimi informacijami. Osnovni problem delovanja službe je bil v tekočem spremljanju notranjih in zunanjih sprememb in prilagajanju tem spremembam. Negotove gospodarske razmere so tu povzročale številne težave. Na osnovi negotovih informacij pa je težko spremljati dobre odločitve. Posebna finančna služba: PFS je v 1. 1987 delovala predvsem na zagotavljanju tekoče likvidnosti in obvladovanju finančnih tokov. Zaradi slabšanja gospodarske situacije tako v naši DO kot tudi v Jugoslaviji, je to delo čedalje težje, pa tudi vedno bolj pomembno. Znano je namreč, da se z redko katero dejavnostjo lahko toliko pridobi, kot ravno z obvladovanjem teh tokov in hitrim obračanjem sredstev. Nedohodkovnost izvoznega programa in krizo prodaje na domačem trgu smo reševali predvsem z znižanjem zalog in omejevanjem investiranja. Takšna politika je omogočila, da so se dragi kratkoročni krediti relativno zmanjšali, to pa je imelo vpliv na nižje obresti. Krizne situacije pri finansiranju so bile vedno po isteku tromesečja, ko smo morali kreditodajalcem plačati obresti. S posebnimi težavami smo opravljali devizna plačila v tujino. Kljub presežkom v zunanjetrgovinski bilanci (trikrat večji izvoz od uvoza) smo morali za plačilo v tujino najemati zunanje kratkoročne kredite ob plačilu pa dohodkovno pokrivati tečajne razlike. Računovodska služba: Služba je redno skladno z zakonskimi predpisi evidentirala vse poslovne dogodke in na osnovi teh izdelovala redna in izredna poročila kot: - zaključni račun za leto 1986 - tri periodične obračune - mesečne obračune o poslovanju — občasne analize in poročila. Služba je pomagala operativno uvajati materialne in blagovne evidence preko računalnika VAX. Občasno so bili opravljeni revizijski pregledi poslovanja po temeljnih organizacijah v cilju preprečevanja nepravilnosti. V tem letu smo imeli poleg manjših zunanjih inšpekcijskih pregledov tudi kompletno kontrolo poslovanja in obračunov za TOZD Bor, Sigmat in Lipo. Kontrolo so opravili inšpektorji SDK Krško. Večjih nepravilnosti s področja evidentiranja ni bilo. Kadrovsko socialna služba: a) Na področju kadrovanja: V letnem planu smo sicer zapisali, da bomo nadomeščali fluktuacijo zlasti na proizvodnih delih in nalogah, vendar smo ob sprejemanju sanacijskih programov to nalogo spremenili in se dogovorili da odhajajoče delavce razen za kadre, ne bomo nadomeščali. Tako smo zmanjšali zaposlene v letu 1987 do konca novembra od 3195 na 3009 delavcev oz. za 186 delavcev. V zadnjem času se služba skupaj s TOZD ukvarja zlasti s prerazporeditvami delavcev znotraj Novo-lesa, zaradi pomanjkanja dela v TOZD Sigmat, TKO, TPI in delno TAP. Strokovne delavce (pravniki, ekonomisti) nismo uspeli v celoti nadomestiti, vendar je večji del odhodov že nadomeščen na nekaterih področjih (lesarstvo, organizacije) pa smo se celo okrepili. Zal pa smo še vedno izjemno šibki na področju oblikovanja programov oz. proizvodov in področju trženja, kjer lahko kreativne kadre preštejemo na prstih ene roke. Na področju kadrovske evidence še nismo začeli prenosa na nov računalnik, vendar bomo to v začetku prihodnjega leta začeli s tem (kasnimo zaradi premajhne aktivnosti na več sektorjih, KSS, KPO, AOP, TOZD) — fluktuacijo v smo obdelali samo v TOZD Žaga, za ostale TOZD ne — kriteriji za napredovanje so bili izdelani, sprejeti na DS TOZD in imenovana komisija na seji KPO. - izvedeni so bili vsi razpisni postopki za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in poslovodne delavce. Trenutno je v postopku razpis za predsednika KPO Vse ostale tekoče naloge s tega področja (evidence, statistika, nasveti itd.) b) Na področju izobraževanja: - Ni bil izveden program izobraževanja, ki ga zahteva razvid del in nalog sprejet na DS TOZD v decembru 1987 in stališča DS DO oktobra 1986. Nekaj smo izvedli v sodelovanju s TOZD TVP, pripravljamo za zimski čas za Žago in še nekatere TOZD — Tečejo priprave za prekvalifikacijo za IV. stopnjo — Izvaja se program V. stopnje — študij ob delu — Aktivno tečejo priprave za V. stopnjo lesarstvo — redni oddelek v Novem mestu. Aktivnosti vodi MGZ za Dolenjsko Novo mesto ob aktivnem sodelovanju Novolesa, IMV, Pionir, SŠTZU Boris Kidrič, OIS in ostalimi dejavnikov prostoru — Študij ob delu (lesarstvo, organizacija itd.) teče po planu. Kot je poznano imamo že nekaj novih inženirjev lesarstva, ob tej priliki jim iskreno čestitam. — Štipendije — so podeljene v skladu z letnim planom, vendar jih je veliko nepodeljenih (ni interesa za lesarski poklic!) c) Socialno področje: — Nadaljujemo delo na projektu »kvaliteta življenja« — Začela je z delom terapevtska skupina za alkoholike — Sodelujemo pri reševanju problematike otroškega varstva — Podeljeni so bili stanovanjski krediti, trenutno teče postopek za kadrovska stanovanja d) Na področju športa in rekreacije — izvedene so s skupinami preventivne zdravstvene rekreacije v B. Bistrici — izvedena je bila poletna počitniška dejavnost, v postopku je zimska — izvaja se program dela športnega društva — ostale naloge po dogovoru (orientacijski pohod itd.) Splošna služba: Splošna služba je bila z letnim planom zadolžena s številnimi nalogami. V začetku leta je služba ostala brez vodje službe, zato je nekaj mesecev delo službe neposredno pokrival direktor DSSS, zato so bile določene pripombe s strani TOZD, ker nekatere zadeve niso mogle biti ažurno vodene (zlasti disciplinski postopki itd.). a) pravno področje — tečejo aktivnosti za spremembe dejavnosti v sodni register za TOZD IGK, BLP, Sigmat in po potrebi za ostale TOZD in DO. Za zastopanje pred sodišči se še vedno delno poslužujemo odvetnika Škerlja, zdaj pa predvsem pred sodiščem združenega dela opravljamo sami. Okrepili smo se s tremi pravniki od tega je dipl. pravnica tov. Vrečičeva od 1. 12. 87 za eno leto poslana na prakso na sodišče, kar je eden izmed pogojev za opravljanje pravosodnega izpita. Iz OK ZKS se je vrnil tov. Bencik, ki opravlja dela in naloge vodje splošne službe DO. b) Samoupravni splošni akti: V letu 1987 smo sprejeli oz. dopolnili: — Pravilnik o obveščanju — Pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij in urejanju glasila — Vse samoupravne splošne akte, ki urejajo pridobivanje in razporejanje dohodka, OD in skupno porabo (razen VZD) — SaS o povračilu stroškov — Spremembe srednjeročnega plana Nismo pa dopolnili oz. spremenili kot smo se obvezali: SaS o združitvi v DO — Statut DO (oboje je povezano z registracijo DO) — Pravilnik o inovacijah — Pravilnik o delovnih razmerjih — Ni izdelana analiza aktov, kar je bila naloga v zvezi s projektom »kvaliteta življenja« c) Samoupravne aktivnosti — izvedene so bile volitve v aprilu 1987 — izveden referendum v oktobru 1987 — zbori delavcev oz. SDS v sodelovanju s TOZD — redno delo z delegacijami za skupščine SIS in DPS — organizirali kulturne prireditve (razstave itd.) d) Na področju obveščanja: — Predvidevamo da bo izšlo 12 številk glasila Novoles — Da bo izšlo 24 številk »OBVESTIL«, kar je praktično vse prepuščeno direktoiju DSSS, zelo malo je lastne iniciative in drugih vodilnih delavcev — z zunanjim sodelavcem (tov. Gošnik) je bilo zbrano vse gradivo, ki je objavljeno v Dol. listu od leta 1950 do 1986 in bo v kratkem izdano kot posebna brošura. e) Na področju SLO: — vaja NNNP, ki je bila planirana za marec 1987 ni bila izvedena — ažurirani so obrambni in varnostni načrti TOZD in DO — opravljena je bila inšpekcija s strani generalne inšpekcije ljudske obrambe (GILO), ki je dala dobro oceno naši DO. Imeli smo žal eno samo napako, sicer bi bila ocena »prav dobro. — izvedeno je bilo izobraževanje za NZ in preizkusno streljanje za pripadnike NZ — ni bilo v celoti izvršeno izobraževanje za CZ — izveden je bil »Pohod 87« v Radatoviče kot sem uvodoma omenil, se je služba v letu 1987 praktično prenovila s tremi novimi pravniki. Služba varstva pri delu in zavarovanje DO Služba v letu 1987 ni imela nekih novih nalog, razen tistih, ki smo sijih zadali v letnem planu in s projektom »kvaliteta življenja«. a) Tehnično varstvo: — redno izvajamo periodične preglede priprav in naprav v tehnološkem procesu — redno sodelujemo pri tehničnih pregledih novozgrajenih objektov in novih tehnologij (vendar so še odprti problemi kot za obrat v Radatovičih, IGK, in še nekateri) kar je predvsem naloga investicijske službe. — izvajamo izobraževanje s področja varstva pri delu in izvajamo preizkuse znanja s tega področja v skladu z zakonom — ni še izdelan nov pravilnik o varstvu pri delu. Rok je 31.12. 87. b) Požarno varstvo: — Sprejetje bil nov Pravilnik o varstvu pred požarom — izdelanih ažuriranih ocen o požarni ogroženosti, rok je 31. 3. 88 — niso še usposobljene vse gasilske desetine po zunanjih TOZD, razen TKO in TAP — izobraževanje delavcev s področja varstva pred požarom teče redno, vendar bodo morali vodilni delavci v TOZD temu posvetiti več pozornosti — kadrovsko smo še sorazmerno šibki na tem področju saj je republiški pravilnik s tega področja zelo zahteven c) Zdravstveno varstvo: — v skladu s projektom »kvaliteta življenja« smo sklenili SaS z Zdravstvenim domom Novo mesto — začeli z ocenjevalno analizo del. mest v TOZD TDP začeli z analizami poliestra v TKO in Sigmatu — začeli z delom v novi preventivni ambulanti — v letu 1988 bomo morali začeti še z aktivnostmi na zobozdravstvenem področju d) Varstvo okolja: — redno izvajamo kontrolo v skladu z našimi pravilniki (zlasti analize odpadnih voda) — ni še urejeno področje odpadnih olj, kljub sprejetemu pravilniku področje trdih odpadkov naloga je dana s strani KPO razvojnemu centru ki bo moral v kratkem dati odgovor na to vprašanje - sodelujemo pri izdelavi projekta posebnih odpadkov za občino Novo mesto (skupaj z RC) nismo izdelali pravilnika o varstvu zraka, Seveda je služba tesno sodelovala z vsemi ostalimi službami v DO, TOZD in zunanjimi institucijami, zlasti inšpekcijami itd. Področje nagrajevanja: — oktobra so bili sprejeti vsi novi samoupravni splošni akti s tega področja — redno usklajujemo razvid del in nalog in s tem povezano delo komisij za OD v TOZD in DO — s 1.1.1987 smo uvedli nova merila UDU — redno mesečno prevajamo ta merila na koordinacijah direktorjev TOZD — ostale tekoče naloge s tega področja. O ostalih službah ki niso neposredno podrejene direktorju DSSS lahko na kratko le to: — področje kakovosti, projekt teče v sodelovanju s prof. Andrejčičem inje sorazmerno veliko dela opravljeno v TOZD TVP, TDP in Žaga, žal pa se srečujemo z velikimi odpori pri vodilnih delavcih v TOZD (seveda niso nasprotovanja direktna ampak oportunističen odnos do zadeve). — uvajamo projekt v TOZD Sigmat, TAP, TSP in TPI. — področje študija delaje bilo dalj časa odprto z odhodom tov. Cvelbarja. Pred časom je službo prevzel tov. Trampuš Emil in trenutno tečejo aktivnosti v sodelovanju z zunanjo institucijo (tov. Međugo-rac iz Industrijskega biroja Ljubljana, — področje planiranja je še precej nedorečeno, zato se bo moral KPO o tem v kratkem opredeliti. RAZVOJNI CENTER — kaj smo opravili letos! Razvojna dela se opravljajo v glavnem po načrtu za leto 1987, ki pa razumljivo doživlja določene korekcije v prioriteti. Ker vsebina razvojnega dela vključuje delo različnih služb bom naštel v parih besedah opravljeno delo do konca septembra. Oblikovanje in vzorčna delavnica je letos izdelala načrte in vzorce za vrsto novih izdelkov, ki so bili delno prikazani na Beograjskem sejmu pohištva. Novi proizvodi lastne kreacije ponujeni proizvodnim tovarnam in trgu •fC* razvojni center so — lovska soba »OTVA«, ki je dosegla lepo priznanje na lovskem sejmu v Novem Sadu. Jedilnica »Barbara« nov program dobro oblikovan za domači in tuji trg, jedilnica »MIGNON« za domači trg naj bi počasi zamenjal naš klasični stil »COMO«, program »BORDO«, počivalniki SKAND in STRIPY namenjeni zahtevnejšim kupcem, stol »Relax« jedilniške mize, stoli ter nova lovska soba »Srnjak«. Narejeni so bili vzorci jedilnic in sedežne garniture »SKAND« v različnih barvah blaga. V tej službi so bili pripravljeni idejni osnutki za pomivalna korita za leto 1988. Izdelani so bili projekti rekonstrukcije salona pohištva »NOVOLES« v Novem mestu, prospekti za razstavo naših izdelkov v informacijskem centru Gospodarske zbornice Slovenije, idejni prikaz sistema »SKAND« itd. Služba za razvoj kemije je opravljala vrsto stalnih nalog na področju poliesterskih izdelkov kot so izdelki z ročno laminacijo, izdelki na principu hladne mokre preše, brizgana laminacija, penjenega poliestra, laminacija s hitrimi iniciatorji. Narejen je bil vzorec jadrnice »OPTIMIST« preizkušen pri jadralnih klubih, ki so nam dali vrsto koristnih pripomb za popravek modela. Želimo izdelati dober model jadrnice, ki bi ga preizkusili na mednarodnih regatah naši priznani tekmovalci. Laboratorijske raziskave na področju disperzije »alustral« in »kerestal« se dobro nadaljujejo in bo potrebno še vrsto novih preizkusov predno bomo dobili nov proizvod iz družine poliestrskih smol z različnimi dodatki. Nadaljuje se preizkus izdelave PMMA plošč z posebnimi efekti — dvobarvna plošča. V laboratorijih nastajajo novi proizvodi za potrebe drugih industrij — kot je »FARMAKRIL« ali »ISKRIL«. Poskusi so delno uspeli. Proti koncu teče razvoj lepila za potrebe proizvodnje predalov v TOZD TP1. — lepljenje PVC folije in iverice. Do sedaj so rezultati zelo dobri. Pripravljen je kapacitetni in ekonomski izračun za proizvodnjo izdelkov iz polistirena. Vhodna kontrola za kemijske materijale kijih opravljamo v laboratorijih RC poteka v redu. Do konca septembra je bilo 331 analiz za naše TOZDe. Istočasno je tudi 50 analiz površinske obdelave. Redno se opravlja analiza tehnoloških voda po utečenem programu. Sodelovanje na vpeljavi novih tehnologij za površinsko zaščito teče nekako, vendar daleč premalo. Kajti izgleda, da se oddelek za površinsko zaščito pokliče šele takrat, ko je treba odpraviti napake. Potrebujemo več sodelovanja že v fazi dogovarjanja o zaželjeni površinski zaščiti. Ta oddelek v zadnjem času zelo intenzivno vključuje v reševanje problematike posebnih odpadkov. Služba za razvoj lesarstva si je zadala precej nalog v letošnjem letu, ki jih je realizirala v skladu z možnostmi in razpoložljivim času, ker je v istem času bilo precej dodatnih nalog. Projekt lekonstrukcije mokrega oddelka TVPje v zaključni fazi. Dodelati je treba programsko zasnovo in tako izračunati nove ekonomske parametre. Težka situacija na področju ekonomije lesnih tovarn je delno zavrla nekatere naloge kot je izdelava nove tehnološke ureditve TSP. Potrebna je temeljita programska ureditev in učvrstitev ter na teh osnovah opravljati rekonstrukcije ali prestrukturiranja obstoječih tovarn. Temeljni projekt, kije tudi najobsežnejši je projekt priprave lesa. Projekt, zelo težak, vendar nujno potreben lesni proizvodnji. Projektna naloga za osnovni projekt z 11 projekti bo sestavljena ko bomo definitivno začrtali programske cilje. Opravljena — dodatna dela so bila pa načrtu spremenjena tehnologija TPI, TDP in tudi iskanje ustreznih tehnoloških rešitev v Boru. Izdelana je urbanistična dokumentacija za vse Novolesove lokacije itd. Ta kratki prerez skozi dela RC naj bi samo bolj statistično obdelal opravila v letošnjem letu za konec III. kvartala. Kar dokazuje, da se tudi razvoj vse bolj vključuje v prizadevanja ustvarjanja novega ekonomsko močnega podjetja Novolesa. DOBRA IGRAČA Kako bomo tržili v še bolj zahtevnih pogojih Verjetno še pred enim letom ni bilo mogoče verjeti, da se bomo razmere na domačem trgu tako spremenile. V letu 1986 smo si kot eno od izhodišč za letni plan 1987 postavljali povečevanje domačega trga, na katerem smo posebno s pohištvom tradicionalno malo prisotni. Taki so bili tudi letni plani, vendar so dogajanja na domačem trgu postala v letu 1987 bistveno drugačna od tistih, kot smo jih pričakovali. Zaostreni ekonomski pogoji in padajoča kupna moč je povzročila, da seje posebno v drugi polovici leta prodaja na domačem trgu bistveno zmanjšala. Se posebno je prodaja upadla v južnem delu države, kjer je bil za naše pohištvo bolj ugoden teren. Tej situaciji smo se prilagodili tako, da smo se z operativnimi plani čimbolj prilagajali potrebam in zmožnostim trga ter da bi čimbolj parirali tudi novim predpisom glede vrednotenja zalog, kar je postalo važna postavka v naših bilancah. Prepričani smo, da bo situacija v naslednjem letu na domačem trgu samo še hujša. Ni niti enega razloga, da bi pričakovali kaj ugodnejšo situacijo. Kaj narediti v teh pogojih in kako zagotoviti vsaj kolikor toliko uspešno prodajo. Za naslednje leto smo si zastavili naslednje cilje: L NOVOLES ima premalo — lastnih prodajnih površin. Posebno v težkih časih so lastne prodajne površine tiste, na katerih lahko računaš določeno realizacijo in na podlagi katere tudi bolj točno ocenjuješ situacijo na trgu. Zato smo si že v letu 1987 zastavili za cilj preureditev našega (Nadaljevanje na 8. strani) salona v Novem mestu in to v tej smeri, da bo to res salon za prodajo in za prikaz našega celokupnega programa. Določen je že termin za to prenovo in sicer v času med 20. januarjem in 10. februarjem 1988. 2. Ko bo salon preurejen, bomo v drugi polovici februarja priredili hišni sejem. V Novem mestu bomo povabili naše kupce iz cele Jugoslavije, s katerimi se bomo dogovorili o količinah za leto 1988. Sicer bomo s posameznimi kupci sprejemali letne dogovore že v mesecu decembru, vendar bomo v mesecu februarju te razgovore skušali še bolj konkretno opredeliti. 3. Do svojih salonov bi radi prišli tudi v ostalih mestih. Kaže se nam določena možnost, da bi kot naslednjega, nekje v mesecu aprilu, odprli v Ljubljani. V kolikor bomo to uspeli, bomo poskušali otvoritev narediti v drugi polovici aprila oz. pred 1. majem 1988. 4. Analiza, ki smo jo naredili v letošnjem letu, je pokazala, da ima NOVOLES relativno malo pohištva, ki bi bil primeren za slovenski trg in s tem tudi za trg Srednje Evrope. Zato bomo skupno z oblikovalno službo NOVO-LES-a pripravili kolekcijo pohištva, predvsem jedilnic, ki bo namenjena temu prostoru. Dejstvo je, da moramo poleg že tradicionalnega ameriškega trga osvojiti v letu 1988 predvsem trg evropskih držav. 5. Leto 1988 predvidevamo, da bo po določeni plati prelomno tudi za program KOLPA-SAN. S programom KOLPA-SAN planiramo v letu 1988 temeljito Startati na zunanjih trgih, za kar pripravljamo nove izdelke. Ti izdelki bodo sicer še vedno pod imenom KOLPA-SAN, vendar bo za tuji trg izbrano novo ime. Ta program bomo na zunanjih trgih plasirali preko partnerjev, s katerimi programa KOLPA-SAN v manjših količinah že tržimo. 6. Določene programe bomo v letu 1988 začeli tržiti bolj direktno. Zaostreni gospodarski pogoji ne dovoljujejo več toliko posrednikov, kot je to bilo možno še pred določenim časom, zato druge izbire nimamo. 7. Naloge, ki so pred nami, za kolektiv TOZD BLP niso lahke. Tega se vsi dobro zavedamo; vsi zaposleni so tudi dejansko in trdno odločeni vključiti se pri razreševanju težke problematike, ki je nastala na področju trženja Novolesovih proizvodov. Vse to bomo zmogli samo, če bomo poleg dobre volje in hotenja imeli dovolj znanja. Zato smo izobraževanju vseh že zaposlenih in kadrovanju novih ustreznih in sposobnih kadrov namenili posebno pozornost, za kar imamo vso podporo tudi širše v delovni organizaciji. Samo z dovolj znanja bomo lahko realizirali projekt MIS (marketinškega informacijskega sistema) in reorganizacijo našega poslovanja. To so samo glavne naloge, ki smo si jih za leto 1988 začrtali. Poleg teh je še obilo tistih vsakodnevnih manjših in večjih opravil, kijih zaposleni v TOZD BLP moramo opraviti, da skupno z vsemi našimi proizvodnimi TOZD na trgu realiziramo tisto^kar smo si in kar si bomo zadali. Se naprej računamo na sodelovanje in podporo v vseh ostalih delih Novoles-a. Prepričani smo, da nismo sami sebi namen in vse bolj spoznavamo, da je tako prepričanje tudi v ostalih delih Novolesa. Samo s skupnimi močmi, s pravim team-skim delom lahko uspemo. Če je to spoznanje res prisotno v vseh nas, potem bo prihodnost lažje obvladljiva. To poročilo je seveda izjemno skromno in površno, vendar kljub temu menim, da daje kratek pregled aktivnosti, ki so bile izvedene v letu 1987. Ob tej priliki bi se zahvalil vsem sodelavcem za prizadevnost in konstruktivno sodelovanje kakor delovni skupnosti kot v TOZD, z upanjem da bo v letu 1988 sodelovanje boljše, z večjim medsebojnim zaupanjem, z manj kritizerstva in etiketiranja, kajti le na ta način lahko prebrodimo trenutne težave in ustvarjalno prispevamo k boljšemu jutri. To smo dolžni generaciji ki nam je priborila svobodo, pa nas tudi popeljala v naše sedanje težave in to smo dolžni našim otrokom, da jim ne bomo zapustili pretežke zapuščine. Marjan Grabnar v sodelovanju s tovariši Jožetom Finkom, Mirkom Pečarjem in Tonetom Kotarjem 7 >////// novotes Samoupravne aktivnosti v letu 1987 Poslavljamo se od leta 1987, v katerem smo bili zaradi ekonomskih težav naše širše jugoslovanske skupnosti priča sprejemanju v skupščini SFRJ zakonov po hitrem postopku. Boljši izraz za omenjeni normativizem, bi bil če bi rekli, da smo iz Beograda prejemali ukrep za ukrepom. Večina ukrepov pa kljub temu ni prinesla uspešnih rezultatov, po drugi strani pa so celo vplivali na še poslabšanje položaja naše delovne organizacije. Ne čakajoč odrešitve od zunaj smo težave reševali sami znotraj Novolesa, na kar ima naša samoupravna struktura pomemben vpliv. Na samoupravni način smo se odločali o najvitalnejših zadevah vodenja in gospodarjenja v naši DO. Delavski svet delovne organizacije je imel pet rednih in prav toliko izrednih sej, na katerih so se delegati med drugim odločali o reorganizaciji in revitalizaciji Novolesa z upoštevanjem stališč sindikalne konference in konference ZK Novoles, ki so omenjene zadeve predhodno obravnavali. Izredno razgibano samoupravno odločanje pa je bilo tudi na TOZD-ih, saj so se delavski sveti sestajali od 10 krat do 20 krat (podatek je le ocena, ker vsi zapisniki s sej niso bili poslani v DSSS). Med delavskimi sveti, ki so imeli največ sej, vsekakor spada TOZD TDP, kar pa je posledica težav, v katere je zapadel. O vsebini sej smo poročali v toku leta, zato zadev ne bomo ponavljali. Povzemamo pa lahko, daje bilo kljub »ostrejši« obliki vodenja, ki ga zahteva težavno gospodarsko stanje, samoupravljanje pomemben dejavnik odločanja v našem kolektivu. Manj pohvalno pa bi označili delovanje delegacij SIS-ov družbenih dejavnosti oz. gospodarske ter zbora združenega dela. Njihovo delovanje ni zadovoljivo, saj so se delegacije sestajale v simboličnem številu. Če bi iskali razlog za tako stanje, bi bil eden od naših odgovorov ta, da so delegati že davno izgubili občutek, daje njihovo delo v SIS-ih in družbenopolitičnih skupnostih zares izraz, njihovih teženj, oz. njihove delegatske predine. Skratka, če samoupravljamo, potem tudi odločamo in zato ne bo samoupravljanje zaživelo tam kjer se dejansko ne odloča. 1988 les APRIL MAJ JUNIJ 1 P Hugo 1 N Prazn. dela 1 S Fortunat 2 S Franc © 2 P Boris © 2 Č Erazem 3 N Velika noč 3 T Aleksander 3 P Pavla 4 P Izidor 4 S Cveto 4 S Franc 5 T Vinko 5 Č Angel 5 N Valerija 6 S Viljem 6 P Janez 6 P Norbert 7 C Darko 7 S Stanko 7 T Robert g 8 P Albert 8 N Viktor 8 S Medard 9 S Tomaž g 9 P Dan zmage g 9 Č Primož 10 N Matilda 10 T Izidor 10 P Marjeta 11 P Leon 11 S Žiga 11 S Srečko 12 T Lazar 12 Č Pankracij 12 N Janez 13 S Ida 13 P Servacij 13 P Anton 14 C Valerij 14 S Bonifacij 14 T Vasilij © 15 P Helena 15 N Zofka © 15 S Vid 16 S Bernarda © 16 F Janez 16 Č Beno 17 N Rudi 17 T Jošt 17 P Dolfe 18 P Konrad 18 S Erik 18 S Marko 19 T Leon 19 Č Ivo 19 N Julijana 20 S Neža 20 P Bernard 20 P Silverij 21 C Simeon 21 S Teobald 21 T Alojz 22 P Leonida 22 N Milan 22 S Ahac 2» 23 S Vojko 2» 23 P Željko 2» 23 Č Kresnica 24 N Jurij 24 T Suzana 24 P Janez 25 P Marko 25 S Dan mladosti 25 S Hinko 26 T Marcelin 26 Č Zdenko 26 N Stojan 27 S Ust 0F 27 P Janez 27 P Ema 28 č Pavel 28 S Avguštin 28 T Hotimir 29 p Robert 29 N Magdalena 29 S Peter-Pavel © 30 s Katarina 30 P Ivana 30 Č Emilija 31 T Angela © OKTOBER I NOVEMBER I DECEMBER 1 S Julija 1 T Dan mrtvih g 1 Č Marijan g 2 N Bogomil 2 S Dušanka 2 P Blanka 3 P Terezija 3 Č Silva 3 S Franc 4 T Franc 4 P Drago 4 N Barbara 5 S Marcel 5 S Zahar 5 P Savo 6 Č Vera 6 N Lenart 6 T Miklavž 7 P Marko 7 P Engelbert 7 S Ambrož 8 S Brigita 8 T Bogomir 8 e Marija 9 N Abraham 9 S Teodor © 9 p Valerija © 10 P Danijel © 10 Č Andrej 10 s Smiljan 11 T Milan 11 P Martin 11 N Danijel 12 S Maks 12 S Emil 12 P Aljoša 13 Č Edvard 13 N Stanislav 13 T Lucija 14 P Veselko 14 P Nikolaj 14 S Dušan 15 S Terezija 15 T Polde 15 Č Kristina 16 N Jadviga 16 S Jerica 3 16 P Albina 17 P Marjeta 17 Č Gregor 17 S Lazar 18 T Luka 2> 18 p Roman 18 N Teo 19 S Etbin 19 s Elizabeta 19 P Urban 20 Č Irena 20 N Srečko 20 T Julij 21 P Urška 21 P Marija 21 S Tomaž 22 S Vendelin 2? T Cilka 22 Č Mitja 23 N Severin 23 S Klemen 23 P Viktorija © 24 P Rafael 24 Č Janez 24 S Eva 25 T Darija © 25 P Katarina 25 N Božič 26 S Lucijan 26 S Konrad 26 P Štefan 27 Č Sabina 27 N Virgil 27 T Janez 28 P Simon 28 P Jakob 28 S Živko 29 S Ida 29 T Dan republike 29 Č David 30 N Marcel 30 S Andrej 30 p Evgen 31 P Bolfenk 31 s Silvester g JANUAR FEBRUAR MAREC 1 P Novo leto 1 P Ignac 1 T Albin 2 S Makarij 2 T Marija © 2 S Janja 3 N Genovefa 3 S Blaž 3 Č Marin © 4 P Angela © 4 Č Andrej 4 P Kazimir 5 T Simeon 5 P Agata 5 S Janez 6 S Gašper 6 S Dora 6 N Nika 7 Č Zdravko 7 N Egidij 7 P Tomaž 8 P Severin 8 P Janez 8 T Dan žena 9 S Julijan 9 T Polona 9 S Frančiška 10 N Gregor 10 S Viljem 10 Č Viktor 11 P Pavlin 11 Č Marija € 11 P Krištof © 12 T Tatjana 5 12 P Damijan 12 S Gregor 13 S Veronika 13 S Katarina 13 N Kristina 14 Č Srečko 14 N Valentin 14 P Matilda 15 P Pavel 15 P Jurka 15 T Klemen 16 S Marcel 16 T Pust 16 S Hilarij 17 N Anton 17 S Silvin © 17 Č Jerica 18 P Marjetka 18 Č Simeon 18 P Edvard 19 T Marij © 19 P Julijan 19 S Jožef 20 S Boštjan 20 S Leon 20 N Srečko 21 Č Neža 21 N Irena 21 P Benedikt 22 p Cene 22 P Marjeta 22 T Vasilij 23 s Rajko 23 T Marta 23 S Slava 24 N Felicijan 24 S Modest 5! 24 Č Gabriel 25 P Darko 25 Č Matija 25 P Minka 5» 26 T Pavla 26 P Sergij 26 S Maksima 27 S Janez 27 S Andrej 27 N Rupert 28 Č Peter 28 N Gabrijel 28 P Janez 29 P Franc 29 P Roman 29 T Ciril 30 S Martina 30 S Bogo 31 N Janez 31 Č Benjamin JULIJ AVGUST I SEPTEMBER I 1 P Bogoslav 1 P Alfonz 1 Č Tilen 2 S Marija 2 T Peter 2 P Štefan 3 N Irenej 3 S Lidija 3 S Dora d 4 P Dan borca 4 Č Dominik g 4 N Zalka 5 T Anton 5 P Marija 5 P Lovrenc 6 S Bogomila 6 6 S Ljubo 6 T Zaharija 7 C Ciril-Metod 7 N Kajetan 7 S Marko 8 P Špela 8 P Miran 8 Č Marija 9 S Veronika 9 T Janez 9 P Peter 10 M Ljubica 10 S Lovrenc 10 S Otokar 11 P Olga 11 Č Suzana 11 N Milan © 12 T Mohor 1? P Klara v 12 P Gvido 13 S Evgen © 13 S Lilijana 13 T Filip 14 C Franc 14 N Demetrij 14 S Rastko 15 p Vladimir 15 P Marija 15 Č Nikodem 16 s Mimi 16 T Rok 16 P Ljudmila 17 N Aleš 17 S Pavel 17 S Frančiška 18 P Miroslav 18 Č Helena 18 N Irena 19 T Vincenc 19 P Ljudevit 19 P Suzana 3> 20 S Marjeta 20 S Bernard 20 T Svetlana 21 Č Danilo 21 N Ivana 21 S Matej 22 P Dan vstaje S 22 P Timotej 22 Č Mavrici) 23 S Branislav 23 T Filip 23 P Slavojko 24 N Kristina 24 S Jernej 24 S Nada 25 P Jakob 25 Č Ludvik 25 N Gojmir © 26 T Ana 26 P Viktor 26 P Justina 27 S Sergej 27 S Jože © 27 T Kuzma. Dam 28 Č Zmago 28 N Avguštin 28 S Venčeslav 29 P Marta © 29 P Janez 29 Č Mihael 30 S Julita 30 T Roza 30 P Sonja 31 N Ignac 31 S Raiko nov Sprehod po tozdih v letu 1987 V želji, da bi naše bralce čimbolj seznanili z dogajanji v posameznih tozdih in na ta način povečali informiranost delavcev ne glede\ v katerem tozdu delajo, smo pripravili to poročilo. Žal pa iz nerazumljivih razlogov nismo dobili poročil iz tozdov SIGMA T in LIPA. Resnično škoda je, da sta izpadla ta tozda, saj je s tem slika Novolesa nekoliko okrnjena. Tozd TVP Ko se leto steka proti koncu si tako ali drugače najbrž vsak izmed nas postavlja vprašanje, kaj nam prinaša leto 1988? Ali bo bolje ali bo slabše? Družba v kateri živimo se je znašla v izjemnih gospodarskih težavah. Ukrepi zvezne vlade so močno prizadeli tudi našo delovno organizacijo, predvsem TOZD-e, ki so izvozno naravnani na zapadno tržišče. Tudi nova devizna zakonodaja jih potiska v nemogočo gospodarsko situacijo. V našem TOZD-u vezanih plošč sicer zaključujemo leto dokaj uspešno, kljub že omenjenim gospodarskim težavam. Tako kot že nekaj let, je tudi letošnji plan proizvodnje količinsko podoben minulim, saj je odvisen od možnosti nabave kvalitetne bukove hlodovine. Ta je količinsko omejena in tako s tem narekuje višino proizvodnje. Da bi se izgonih problemom poslovanja, smo si zastavili dve smernici: a) napraviti isto količino z manj zaposlenimi in b) spremeniti strukturo proizvodnje. Naš cilj je proizvajati zahtevnejše, kvalitetnejše in popolnoma se podrediti zahtevam trga in kupca kot končnega porabnika ne glede na to ali je doma ali v tujini. Letos smo pričeli z novo proizvodnjo masivnih predalov, ki obratuje po lastni tehnologiji. Z novim izdelkom smo dopolnjli Novolesov predalni program. Že sama beseda masivni pove, da je proizvodnja zahtevna, saj se predal zaradi svojih mehanskih in estetskih lastnosti vgrajuje v pohištvo višjega kakovostnega razreda, ki je namenjen v izvoz. Pojem slojasti les je izredno širok. Čeprav se ukvarjamo s tovrstno proizvodnjo že nekaj let, se vsakič srečamo z novostmi, saj so možnosti v iskanju novih dimenzionalnih oblik skoraj neomejene. Potrebno je le trdo delo nekaj entuzijastov, da ideja s pa- pirja preide v proizvodnjo in do kupca. Podatek o številu različnih kolupov, ki jih je že preko 80, zgovorno pove, da smo med največjimi v Jugoslaviji. Poleg teh proizvodenj pa imamo še eno — proizvodnjo vezanega lesa, ki zavzema 3/4. delež. Ta se strukturno najbolj spreminja. Težimo k temu, da zmanjšujemo delež klasične vezane plošče, ki jo nadomeščata konstrukcijska in oplemenitena plošča ter tehnološko dovršeni proizvodi. Možnosti proizvodnje in potrebe trga so velike, kar dokazuje stalno naraščujoča poraba izdelkov iz furnirja, ki imajo svojo nenadomestljivo lastnost estetike, konstrukcije in toplote naravnega zdravega lesa. Vendar je za dosego naših ciljev nujno potreben ekonomski vložek za tehnološko posodobitev, saj je bila zadnja izvršena že pred 18 leti. Pripravljen je projekt tehnologije za proizvodnjo furnirja in postavlja se del tehnologije za pripravo furnirja. Obe naj bi zagotovili boljšo kvaliteto izdelka. Se vedno pa ostaja nekaj problemov, ki jih bo potrebno rešiti parcialno, da bi si zagotovili boljše izkoriščanje surovin in višjo stopnjo finalizacije. Mednje sodi tudi enoetažna pretočna stiskalnica za plemenitenje plošč s finalnimi in melaminskimi filmi vseh vrst, debelin in dizajnov z možnostjo vtiskanja različ- nih vzorcev v površino plošče ter furniranje s furnirji plemenitih drevesnih vrst ali pa stiskanje multiplex plošč do debeline 90 mm; n.pr. uporabljajo jih proizvajalci smuči. Vedno glasnejša je zahteva po izdelkih emisijskega razreda E 1, ki vsebujejo majhno količino formaldehida. Tudi ta problem uspešno rešujemo! Ko smo pisali o zastavljenih smernicah, nismo pozabili na delavca, osnovnega tvorca delovnega procesa. Z boljšimi pogoji dela in nadaljnjim izobraževanjem ter primerno kadrovsko strukturo, bomo kos vsaki si zadani nalogi. Stanje delavcev v našem TOZD-u se postopno zmanjšuje. Žal je starostna struktura precej visoka, kar seje še posebej odrazilo v letošnjem letu, ko nam je odšlo v zasluženi pokoj 20 delavcev in sicer 1,5% invalidsko, 5,95% pa redno. Večina teh delavcev je delalo v proizvodnji vezanih plošč od ustanovitve tovarne leta 1959 in to v težjih razmerah kot danes. Pri delovnih pogojih v proizvodnji vezanih plošč ne beležimo bistvenega napredka v letošnjem letu. Smo pa uspeli dokaj dobro urediti garderobe in sanitarije. Prepričani smo, daje v tako lepo urejenih prostorih dosežen velik napredek v smislu kulturno boljšega počutja in osebnega zadovoljstva delavca. V upanju, da bo leto pred nami, leto bolj uspešnega tehnološkega razvoja TVP, želimo vsem delavcem in upokojencem srečno novo leto 1988. Tozd Žaga 225 deloželjnih in močnih žagarjev se je zapodilo v leto 1987 z enim ciljem, da bo letošnje leto boljše kot je bilo 1986 in, da bomo na koncu leta le delili 13 plačo, ter s tem malo poplaknili slab okus, ki je ostal ob koncu [986, ko »črnega fonda« ni bilo. Že 8. januarja smo začeli sejati na delavskem svetu in DPO, kjer smo obravnavali zloglasno problematiko nabave in predelave eksot iz katerih je Žaga ne kriva, ne dolžna pokasirala svoj minus. Ta tema je bila aktualna kake tri mesece, potem pa se je vihar polegel in vse tiho je bilo. Na Novo-lesu pa je že začela prevladovati prava ugankarska mrzlica glede imenovanja novega glavnega direktorja in njegovih ožjih sodelavcev glede na to, da je prejšnji odšel v Beograd verjetno za nagrado, ker smo končali leto 1986 v minus. Pri tem je tudi Žaga bolj ali manj uspešno sodelovala s svojimi predlogi vendar pa seje nad vse nas že začela zgrinjati bojazen in skrb glede na gospodarsko situacijo in tudi izgube, ki so nas začele pestiti. Po branju poročila disciplinske komisije smo ugotovili, da smo najbolj problematična sredina v Novolesu, medtem ko, imajo nekateri TOZD-i in DSSS same genijalce in neoporečne ljudi. Da počiš od smeha. Volitve v aprilu smo uspešno opravili in hitro imenovali organe in komisije upravljanja, da nam ne bi slučajno pomagale kakšne občinske institucije. Isti mesec smo dobili tudi 15 udarnikov iz TOZD TPP, ki je zašel v težave, vendar seje po slabih štirinajstih dnevih njihovo število zmanjšalo za polovico. Pravi TPP-jevci, ni kaj! Ne moremo mimo naših lesnih odpadkov, ki so bili ena od spotakljivejših tem, predvsem pri tistih, ki očitno nimajo dovolj dela. V letošnjem letuje bilo lesnih odpadkov bistveno manj kot lansko in zato tudi manj tistih zadovoljnih, ki so jih dobili. Za drugo kurilno sezono priporočamo, da se že letos prijavijo na GG TOZD Domača hosta — za vsak slučaj. Mislimo pa, da tudi TOZD TVP ne bi smel tako ljubosumno čuvati svoje okroglice samo za sebe. Polletna bilanca je bila na Žagi kar v redu, vsaj kar se številk tiče. Negativnega znaka nismo imeli in smo se hoteli prigrebsti v prvi plačilni razred. Ni nam uspelo. To ni Jelovica — ampak naš KPO. Izpolnili smo vse naše proizvodne plane, da se ne bi naši finalni izvozni TOZD-i pritoževali češ, zaradi vas nismo mogli narediti naših planov vendar pa se bojim, da niso bili preveč veseli, ker so potem morali toliko delati — žal brez kakšnega posebnega efekta. Tudi na zalogah smo naredili veliko in jih občutno znižali, tako da nekaj nabavnikov iz BLP lahko mirno uživa sadove svojega truda pri obloženi mizi z odojkom. Poleg tega, da veljamo za dobre delavce (malo samohvale ne škodi) smo v zadnjem času tudi na športnem področju dosegli nekaj odmevnih rezultatov. Trenutno smo na prvem mestu v tekmovanju za najbolj športni TOZD. Najbolj odmevno zmago smo dosegli na tradicionalnem Novolesovem tekmovanju v malem nogometu. Naslednje leto lahko prehodni pokal osvojimo v trajno last — »pozlatile se reči.« V poletnih mesecih smo organizirali tudi razstavo vse železne ropotije, ki pride k nam v drobilec z ostalimi lesnimi odpadki. Tega je bilo res precej in dobil si tudi take stvari, ki so jih še rabili in tudi iskali. Največji naš dobavitelj železja je vsekakor TOZD TDP, ki se tako trudi pri tem, da tudi, če bi se zmenili, ne bi šlo boljše. Tudi mi se bomo potrudili pri sestavi računa, ki bo vseboval sedemmestno ali osemmestno številko — za popravilo drobilca seveda. V mesecu septembru oz. oktobru smo ponovno razburili duhove z dodelitvijo faktorja težavnosti našim vzdrževalcem, ki to vsekakor zaslužijo. Načelo za dobro delo tudi dobro plačilo pa je za vodstvenega delavca Novolesa — demagogija. Čudno ali človek ne ve, kaj ta pojem pomeni ali pa mu bolj odgovarja načelo za dobro delo slabo plačilo. Velja — ob pogoju, da bo to upošteval najprej pri sebi. Referendum smo izvedli uspešno, kar je bilo za pričakovati, čeprav so nekateri^ malce slabo spali en dan prej. Žagarji bomo letos imeli silvestrovanje v domači gostilni in prepričan sem, da bo v redu. Muziko smo še pravočasno odpovedali, ker nimamo punc da bi plesali in, ker je praksa pokazala, da nekateri raje držimo v rokah vsak svojo flašo, kot pa kaj drugega. Ampak punce, ki bi slučajno prišle mimo se lahko oglasijo in nobeni ne bo žal, ker smo žagarji veseli ljudje. Na koncu želim vsem delavcem Novolesa zdravo in srečno Novo leto 1988, še posebej velja to za TOZD Žaga s skromno osebno željo: ne zahtevam, da bi moralo biti v letu 1988 bolje, da le ne bi bilo slabše. Tozd TPI Ko se končuje neko obdobje, se človek rad ozre po prehojeni poti in ugotavlja, kaj vse se je zgodilo v tem času. Ena takih prilik je tudi ob zaključku leta. V TOZD TPI in žaga Soteska je bila prehojena pot v letu 1987 izredno razgibana, kar je vsekakor odraz spremenljivih pogojev gospodaijenja, katerim negativnih učinkov pravzaprav še ni videti konca. Letošnje leto seje začelo za delavce v TPI dokaj obetavno, saj je bilo pred nami, veliko naročil in s tem tudi dela. Se v aprilu smo bili v situaciji, ko nam je za izvrševanje delovnih nalog v proizvodnji plastificiranih iveric primanjkovalo ljudi. Ob prehodu v drugo polovico leta pa smo že beležili rahlo upadanje naročil, kar je bilo glede na letne dopuste tudi za pričakovati. Žal se po dopustih niso uresničile napovedi predvidene v planu in količinsko je začela proizvodnja plastificiranih elementov konstantno upadati. Ta trend se do začetka decembra ni spremenil. Trenutno je iz naše TOZD, ki zaposluje 98 ljudi na začasnem delu v TGD in TDP 18 delavcev. V proizvodnji na žagi ni bilo večjih pretresov, saj smo fizični obseg proizvodnje celo presegli kljub temu, da smo imeli v prvi polovici leta tudi večjo okvaro na polnojarmeniku in je bila za nekaj časa sama proizvodnja žaganega lesa popolnoma ustavljena. Kot novost naj omenim da se v TOZD delno povečuje proizvodni prostor, ki bo omogočil boljše delovne pogoje v proiz- vodnji plastificiranih elementov. V bližajoče se leto 1988 stopamo kljub vsem težavam, ki nas pestijo z dokajšnjo mero optimizma in tako je vsaj po našem mnenju tudi prav. Ob koncu naj zaključimo, da želimo vsem delavcem Novolesa srečno, zdravo in predvsem bolj supešno leto 1988. Tozd TDP Znano je, da je največja TOZD v DO Novoles doživela in preživela največ sprememb na organizacijskem in vodstvenem področju v letu 1987. TOZD-u TDP v tem letu tudi fluktuacija ni prizanesla. Število delavcev se je zmanjšalo za 10%, to pa pomeni 47 delavcev manj v TOŽD kot smo jih imeli v začetku leta 1987 redno zaposlenih. Izpad delavcev smo v zadnjih mesecih letošnjega leta nadomestili z delavci drugih TOZD v krogu DO. Največ delavcev imamo iz TOZD TKO, TOZD SIGMAT in TOZD TPI. Vsi ti delavci se vozijo na delo v TOZD TDP iz dveh razlogov. Prvi je ta, da se jim je obseg dela v svojih TOZD zmanjšal zaradi zmanjšane ali celo ustavljene prodaje, drugi pa je ta, da pripomorejo TOZD TDP k večji realizaciji izdelkov, ki se v celoti prodajo na tujem trgu. Vsa ta začasna premeščanja delavcev iz drugih TOZD pa za sam TOZD TDP pomenijo tako pomoč, kot dodatno skrb za prevoze delavcev, razporejanje delavcev na ustrezna dela in naloge, varnost delavcev itd. V TOZD TDP se je v letu 1987 zaključila tudi rekonstrukcija lakirnice, ki je pomenila ozko grlo proizvodnje izdelkov. Fizično je rekonstrukcija pričela s pripravljalnimi deli — čiščenje pospravljanje — že 10/8-1986. V tedanjih planih je bilo opredeljeno, da bo rekonstrukcija I. faze lakirnice končana v dveh mesecih in rekonstrukcija II. faze v štirih mesecih. Teh rokov smo se vsi resno držali. Pričetek poizkusne proizvodnje v rekonstruirani I. fazi je bil 19/2- 1986. Istočasno seje pričela izvajati rekonstrukcija II. faze. Tudi ta je potekala v glavnem po planiranih rokih. Odstopanja oziroma zamude so nastale samo zaradi večjega obsega rušitvenih del v stari lakirnici, zaradi več gradbenih del na severni steni, severnih aneksih in zaradi zamude Gradbenega finalista Maribor, ki kot kooperant GIP PIONIR ni pravočasno dobavil pravega peska za izdelavo neiskrečega tlaka. Kljub temu je bilo zamud po planu zelo malo. Rekonstrukcija II. faze se je končala s podiranjem predelne stene 7/3-1987. S tem dnem paje lakirnica začela obratovati kot celota. Z začetkom rekonstrukcije lakirnice pa seje oktobra 1986 izvedla tudi reorganizacija na področju organizacije proizvodnje TOŽD v smislu boljšega izkoriščanja kapacitet. To pa je bil šele začetek nadaljnjih reorganizacij TOZD, ki so se vršile v letošnjem letu kot po tekočem traku. Že v mesecu februarju leta 1987 seje ugotovilo, da reorganizacija ni dosegla željenih ciljev, zato je bila ponovno izvršena. Tako je TOZD že v drugem mesecu letošnjega leta potrdil nove organizacijske spremembe vodenja. Še po ne polnih treh mesecih smo zaradi slabega izvrševanja dogovorjenih ciljev v mesecu juliju zopet doživeli reorganizacijo. Rezultati so se slabšali, ljudje v TOZD pa so zaradi prepogostih menjav izgubljali zaupanje v kompletno organiziranost in vodstvo TOZD. Žavrteli so se zopet ne polni trije meseci, ko smo na DS ne 20/10-1987 obravnavali odstopno izjavo na delovno mesto direktorja TOZD TDP ing. Bajt Andreja. Tov. Bajt je v svoji izjavi poudaril, da z reorganizacijo dela (in reorganizacijami) doslej nismo dosegli željenega napredka v produktivnosti in kvaliteti, zato prosi DS TOZD TDP, da ga razreši del in nalog direktorja TOZD. DS TOZD TDP je po razpravi izoblikoval štiri sklepe. Razrešil je direktorja TOŽD TDP in Bajt Andreja s 1/11- 1987, zadolžil je KPO DO Novoles, da predlaga novo vodstvo do naslednje seje DS, novemu V. D. direktorja TOZD TDP je naložil, da sočasno z nastopom V. D. predloži program kratkoročnih in dolgoročnih rešitev za TOZD TDP, tov. Bajtu paje ugodil želji delati na TOZD, preko koordinacije KPO. Na naslednji razširjeni seji DS TOZD TDP, ki je bila 29/10- v letu 1987 KA 'A TOZD TAP: HUČ JANKO PINTAR FERDINAND BRAJER MAJDA DRAGAN JOŽEFA TRIVUNĐA STANOJKA UHAN MARIJA TOZDTPP: KASTELIC FRANC MEDIC JOŽE BAJZEK ŠTEFANU A KAFERLE ZDENKA LUZAR MILENA PAVLIČ JOŽEFA UMEK MARU A TOZD TSP: SENICA DARKO DULAR ANDREJ KASTELIC IVAN TARANIŠ MEHDUA TARANIŠ MUSLUA ŽURA MARIJA BUCIĆ JELA KRIŽE VLADISLAVA LAZIČ SONJA MURN MARU A NOVINA NADA POPLAŠEN MANDA SIGMA T: ŠUTAR FRANC BAZNIK STANKO GERŽINA EDI GOLJA MARJAN MARIN TINE PERC RUDI TERŠEUĆ ERNEST URŠIČEMA VINTAR SONJA ZORKO JOŽICA TOZD IGK URBIČ HENRIK KOTAR STANISLAVA LOPATEC SILVA RADULIČ DUNJA SNEDECANA STARIČ ŠTEFKA TOZD BOR: JAMŠEK JANEZ TOZD TPI: HROVAT FRANCI VOLF ANICA ŽAGA: HUTEVEC FRANC BRADAČ MILENA LINDIČ STANISLAVA TOZD TVP MIŠMAŠ HELENA MOŽE IVKA NOVAK ZVONKA POVŠE NEVENKA RAJAK BORKA REPŠEJOŽE VIDMAR JOŽE TOZD IDP NOVAK JOŽE ŠPRAH ŠTEFKA BJELOŠEVIČ RAVKA GORENC MARIJA KUSTURIČ NEDELJKA OP ALK ŠTEFKA JAKLIČ ALOJZ KONDIČ DRAGAN LEGAN JURKO FINK MARICA MOLEK FRANC Kadrovske vesti za mesec november 1987 TOZD ŽAGA prišli: Jernejčič Igor odšli: Jakše Jože (sporazum), Turk Martin (sporazum) TOZD BOR prišel: Kordelc Igor TOZD SIGMAT prišli: Petrov Kiril, Anžiček Igor, Žižek Milan odšel: Postržin Jože TOZD IGK prišli: Gašperšič Franc, Femc Ivan, Ziherl Alojz odšli: Kotar Stanislava (upokoji-tev), Anžiček Tatjana (sporazum) TOZD TDP prišli: Jaklič Albin (iz DSSS), Zaviršek Andrej (iz TGD), Soško Tatjana (iz TGD) odšli: Mlakar Mira (DSSS), Bubnjić Filip (sporazum), Župevec Božidar (v JLA), Kužnik Andrej (v JLA), Kužnik Jernej (v JLA), Golob Zvonka (sporazum), Hočevar Franc (sporazum) TOZD TSP odšli: Stojakovič Marko (v zapor), Marin Marija (v BLP), Jakše Marija (DSSS) TOZD TPP odšli: Barborič Peter (v JLA), Kastelic Franc (smrt), Vraničar Marija (sporazum) TOZD, TGD odšli: Soško Tatjana (v TDP), Zaviršek Andrej (v TDP) TOZD BLP prišli: Marin Marija (iz TSP), Pavlin Jože, Sunjerga Boris, Lebar Ivan, Keserič Janez (sporazumno odšli); Žnidaršič Andrej, Pevec Ana, Pureber Franc DSSS prišli: Jakše Marija (iz TSP), Mlakar Mira (iz TDP), Vrečič Janja, Ivančič Kristina, Kruljac Katarina, Barbarič Lucija odšel: Jaklič Albin (v TDP) Število zaposlenih delavcev po tozd na dan 30. 11. 1987 TOZD M Ž skupaj jvp 122 147 269 Žaga 185 34 219 TPI 75 23 98 Bor 84 50 134 Sigmat 127 40 167 IGK 63 35 98 TDP 206 218 424 TSP 168 155 323 TPP 108 56 164 Lipa 100 35 135 TAP 71 62 133 TKO 126 66 192 TES 122 32 154 TGD 60 62 122 BLP 94 42 136 DSSS 123 118 241 1834 1175 3009 N|X0N fclCH&RD SICRND. DROBIŽ '2£>ecfVJ£ IZ cerkve CRČfcl Jl/NI^K PREO TROJO ZlIZKOJEp Ki KIJE le? JteJcef HRVR5KI PETROL REKB \J fRLESjiNl iCRPUtlf CBR.DNPR. RNICP LUKS'c VRSTA tkbninc VRtnR HiSicPl SL POKO PECIVO SFCTBvilj P^TnE? SLAVKO MEpVPD OVTRI- V£C CRSkr/9 ZfZKf) evinicr Vftpfinvt) MOSTNftp Doti no pRuc i ton SKRND. IME2A SM oči DVOJICA ORtBVB VBZlil N*Vlt?NE ioieikF USTVRl MLEC TON Pl FRANC. PlSRTEL) PfL EL. MCTOWI OKSID ifLezff NRSft REKA BO 6 r rti* ELEKTRON, 1N DOS. LOVNICf) A% .ČR*fl TRTINStJ ptico ERBO VZKLIK DOMHCR ŽIV8L CRkP) PEVEC V TENORJU TULEC MESTO S2 RB2LIČNR SAMCCi. PRI TO C RENA DRZ'flvA V INDIJI pel KOLES* Jože DEL OBRAZA LITER ICRA S kBRTBMI ALUMINIJ PRELI- TJE ZBDfJp** tccŠM-kl ČORB V SRBU) KlRURSKi (VOZ /UBTRIJ OSEfPl mot>Ek uesK0vOc dcl hoje Kriči j BEL c. slikar Cjames^ OMARA RlM?fc| PcaPRBV/ VLB 00 KOREN PO S NOC. Klub MESTO v ČRNI 60 R I DOgR, VEČNOST I2L0ČEK ZNOJ NI C OBčR POLOTOK MR SEV. SIBIRIJI POP ODVBJBLfl MESTO V ECI PTU LETNI COZVNI POSEK 5I/W0OL SLOVE VSTVf) NIZ0 2EH - SkR LEPOTEN CRN? MESTO Ufi PBŠMRN Dopisuj v clbsilO KRBJ Pij LOVRRNu PINO. PLOSK. MEK R ODISEJEV OČE VOP^VINP. OfT Km VISLI NOBELI J TUJE TfNSRo IME PRVI) N 'VLRDO ANTON INGOLIČ 0R2BVR VBFRlfcl KARAT JOD VZKLIK VLRDO Lovec KRU 3 STRNE Antončič KONEc MOLI T« FR.SilBC! 80 R DRMSkt OTOK Leom TISOVIC AMPER NOSE RNiCR Komunist. PARTIJA ORTAVA BFRIKI BKTI- NlVUPi PRV/ LETALEC CKOLIE Mkfu- U]CB JUG4S, RAtio TELEV. TOL RK ANICA R ENI J M. IME PETER Rupolf USPESNR PorevRft tBO&VIc I SMET 400 m1 RIMSKV ENPl AME- RICI j VZKLIK PRI KARTAH VODIK CERI J Kelvin &LKOH. Punci) STRNE NOSE Ls_ OCE 2RR~ KOMER Jubilanti 30-letniki DSSS: DRENIK PETER KREGAR EMILIJA VODOPIVEC FANIKA ČOLNAR MILAN BLP: PUNGERŠIČ STANKO TOZD TPP: BELE LEON PEPERKO MARGARETA ROZEMBERGER ŠTEFANIJA ZUPANČIČ CVETO TOZD TSP: GAČNIK ALOJZ VESELIČ VINKO ERPE JULKA JERMAN JOŽEFA POREBER EMA KRAŠEVEC ANA TOZD TDP: BUKOVEC FRANČIŠEK KASTELIC JOŽE TOZDIGK: ŠEPIC ADOLF KOTAR ALOJZ SIGMA T: GOŠEK ANTON MACUR MARTIN ZALEZJNA VINCENC TOZD BOR: STRAJNAR IVAN STANIČ VINKO TOZD TPI: KRALJ DOMINE KRUŠIČ FRANC ŽAGA: AŽNOH JOŽE GLAVIČ KAROL PIRC JOŽE TOZDTVP: ŠENICA LEOPOLD HREN ALOJZIJ KRAMARŠIČ SIL VESTER NOVAK ALBIN JERELE MARJETA JURAN ANICA MAVSAR MIHAELA MAVSAR TONČKA PETAN MARIJA 20-letniki DSSS: ŠPEC ANTON BAŠA IVAN BRADAČ MATIJA MILANOVIČ MILAN PA VUČ VIIJ EM PEZDIRC IVAN STANJŠA FRANC ZUPANČIČ STANISLA V JAKLIČ SLA VICA KREGULIZDENKA MERVAR MARIJA MEZEK MARJANA TOZD BLP: FALESKIN BRANKO DERGANC JOŽEFA TOZDTGD: TOMAŽIN PAVLA TOZD TES: ŽIVKO ALOJZ STOPAR IVAN LOJK MARICA AVBARANA TOZDTKO: GRUBAČEVIČ NIKOLA MUC STANISLAV MALEŠIČ DARINKA TOZDTAP: NOSE LUDVIK FLUHER MARTINA UDOVIČ STANKA NOVAK ŠTEFKA TOZD LIPA: ŽUGIČ STANISLAV ZUPANČIČ MARIJA TOZDTPP: MURN STANISLAV NOSAN FRANC SLAK MARJAN TOZDTSP: JURŠIČ VLADIMIR NOVAK MIHAEL PUREBER BRANKO KNEZ MARIJA KUMELJ DANICA UČIAK MIHAELA TOZDTDP: GNIDOVEC JOŽE BRADAČ SLAVKA HROVAT JULIJANA KOLEG AR MARIJA BOBNAR DARINKA TOZDIGK: BREZNIK ALOJZ DRAGAN RADO PATE SREČKO SI G M AT: PERUĆI MIHAEL PLANINC MIRKO TOZD BOR: ŠVIGELJ DRAGICA TOZD TPI: ŠUŠTARŠIČ ALOJZ MURN JOŽE ŽAGA: DRAŠLER SLA VKO KOBE KAROLINA TOZDTVP: ŠERCEUJANEZ DERČAR IVAN GAZVODA JANKO KOŠIR CVETO LUKŠIČ ANTON MEDIC IVAN PIRC JOŽE TRLEP STANISLAV ŠEN1CA ERNA ŠTRAVS IVANA ŠTRUMBEU MARIJA MIHALIČ M1ROSLA V A MOJSTROVIČ ANGELA OMERZEL AMAUJA MATKOVIČ VILKO 10-letniJd DSSS: AŠSAMO GNIDOVEC JOŽE HRIBERNIK BORIS KOSEC ANDREJ KREN BRANKO PIŠKUR IVAN ROTAR MILAN ŠOBAR MAJDA ŠTAJDOHAR ANICA ŠTERBENC IRENA A VB AR BREDA HOR V A T DARJA KALČIČ PETAN SLA\ BLP: BELE IGOR BLATNIK SLAVKO FINK MARJAN GORŠIČ LUKA IVKOVDUŠAN KLOBUČAR ALOJZ LOŽAR BORIS MURN DOMINE PAPEŽ FRANC BOBNAR DRAGICA KONDA ANICA PEZDIRC JOŽE TOZD LIPA: LAKNER ALOJZ UP AR BRANKO MIKLAVČIČ ANTON PIRC MARTIN JENŠKOVEC JOŽEFA PEČOVNIK MOJCA SINTIČ MARGHA TOZDTGD: KOCJANČIČ ANTON PEČJAK ANDREJ RAJER LJUBO ŽUPEVC SONJA GRUM JOŽICA KLEVIŠAR ANICA KMET DARJA LAVRIČ ANICA PEČJAK ANICA ROJC SLAVKA SAJEVIC TEREZIJA TOZD TES: BRADAČ JOŽE SCinVENER ALOJZ ZADRAVEC MIHAEL NOVAK JOŽICA RAJCIMARA TOZDTKO: ČUČDRAGUTIN ŠTEFANIČ JANEZ ŽUGELJ ANTON BADOVINEC NIKOIJ BRAJKOVIČ ZDENKI JANKOVIČ JOŽE KOLENAC JOSIP MATEŠEVAC STJEPA RA MUTA FRANC ZAGORC DRAGUTIN GRUBAČEVIČ ŠTEFIL JAKIČ MARIJA ZORN IVANKA 1987 pa so delegati imenovali novega V. D. direktorja TOZD TDP tov. Zaviršek Andreja, dotedanjega direktorja TGD. Tov. Zaviršek je tako delegatom DS kot predstavnikom DPO posredoval program kratkoročnih in dolgoročnih rešitev TOZD TDP. Po predstavitvi programa je DS TOZD TDP program tudi potrdil in dal novemu V. D. direktorja TOZD vsa pooblastila za takojšnje kadrovske prerazporeditve, ki so potrebne za izpeljavo in realizacijo podanega programa. Tov. Zaviršek je takoj ob nastopu imenoval nov vodstveni tim, s katerim je tudi izvršil doslej najtotal-nejšo reorganizacijo TOZD. Delo v mesecu novembru so spremljali precejšnji napori vseh zaposlenih v TOZD TDP, vendar pa so plačilo željeni rezultati, ki pa so se začeli kazati v tem mesecu. Se naprej nas čaka naporno delo, vendar z določeno stopnjo optimizma računamo na uspeh. TOZD TDP tudi na samoupravnem področju ni miroval. DS TOZD je imel v letu 1987 do 11/11 -1987 14 rednih sej, katere kot vidite iz poročila o dogajanjih v TOZD, so bile zelo pestre in v večini odločujoče o usodi TOZD TDP. KDR se je do meseca novembra sestala 13 krat, največ dela pa je imela na področju kadrovskih sprememb in premeščanja delavcev tako v TOZD, kot med TOZD DO Novoles. IO OOS seje sestal v letu 1987 11 krat. Sodeloval je pri vseh samoupravnih odločitvah v TOZD in DO Novoles. V jesenskem času je organiziral nabavo ozimnice za zaposlene v TOZD, prevzel pa je tudi organizacijo silvestrovanja. OO ZSMS je samostojno organizirala nekaj prostovoljnih delovnih akcij v TOZD, preko celega leta pa je bila vključena tudi udeležba predstavnika pri samoupravnih odločitvah. Tozd TSP Za leto 1987, katero se približuje počasi h koncu, lahko rečemo že sedaj, dav je bilo za TOZD TSP težko. Že v začetku leta smo zašli v težave pri doseganju ustreznih cen, znižala seje tudi prodaja. Pred tem smo 80% proizvodnje plasirali na domači trg, ki seje zaradi padanja kupne moči prebivalstva začel počasi zapirati. Cene vhodnih materialov so nenehno rastle, tako da cenovnih nesorazmerij, kljub nekaterim podražitvam naših proizvodov med letom, nismo mogli pokriti. V skladu s sklepi samoupravnih organov v TOZD in delovni organizaciji smo izvajali sanacijske ukrepe sprejete v mesecu februarju. Ukrepov ne bomo navajali, o njih je bilo in še bo mnogo napisanega, povem naj samo, da smo zaposlenost zmanjšali od 369 delavcev ob koncu preteklega leta na 326 delavcev, to je zmanjšanje za 11,65% s tem pa tudi ob nespremenjenem planu proizvodnje ustrezno povečali produktivnost. Zaloge surovin smo zmanjšali za 340%, reproma-terialov za 40%, nedovršeno proiz- vodnjo za 30%, zaloge domačih izdelkov so se zmanjšale samo za 5%, kar je občutno premalo in pomeni veliko obremenitev likvidnih obratnih sredstev. Neposredni in posredni materialni stroški (FIS, DIS) se gibljejo v okviru planiranega. Kot je bilo omenjeno smo zaradi slabega plasmaja pohištva na domačem trgu proizvodnjo začeli usmerjati v izvoz, predvsem so to razne vrste kredenc za ZDA, v zadnjem času tudi v Veliko Britanijo. Toda tudi ta preusmeritev nam ni prinesla željenih rezultatov predvsem zaradi znanih izvoznih težav, ki danes pestijo vse pretežne izvoznike. Zastoj prodaje na domačem trgu nam še nadalje narekuje preusmeritev v izvoz, zato planiramo za leto 1988 86% celotne proizvodnje usmeriti v izvoz in to na konvertibilni trg. Pri tem nas čakajo težke naloge, predvsem moramo izboljšati kvaliteto, ki ni bila vedno na zadovoljivi ravni, doseči večje spoštovanje dobavnih rokov in dosegati ugodnejše izvozne cene. To bomo dosegli samo z izpolnjevanjem navedenih pogojev. S tem ne smemo zanemariti domačega trga, predvsem z iskanjem tržno in cenovno zanimivega ustreznega programa. Omeniti moramo problem kooperacije, ki še ni najbolje stekla. Bili so časi, ko smo imeli težave z dobavo repromaterialov, od drugih delovnih organizacij, sedaj pa imamo težave pri kooperantih v lastni delovni organizaciji, tako da so odnosi večkrat podobni odnosom med posameznimi delovnimi organizacijami izven Novo-lesa ne pa odnosom med TOZD iste delovne organizacije. Od leta 1988 pričakujemo predvsem boljše pogoje gospodarjenja pa naj si bo to trg, cene, repromateriali, novi programi itd. Prizadevali se bomo za dvigovanje produktivnosti dela na vseh nivojih, zboljšanje kvalitete, ter doslednejše nagrajevanje po delu. Vemo, da bo to v danih gospodarskih razmerah v širšem in ožjem smislu težko, upamo, da nam bo kljub temu uspevalo. Tozd TAP Ob analiziranju relativno uspešnih rezultatov gospodarjenja smo v preteklem obdobju pričakovali zaključek poslovnega leta dobro razpoloženi. Poslovno leto 1987 pa prinaša nekatere prelomnice in različno razpoloženost delavcev v TAP-u. Prva prav gotova najpomembnejša ugotovitev je, da se predvidene proizvedene količine izdelkov niso uspele v celoti prodati na trgu, zato smo zavestno zmanjševali proizvodnjo akrilnih plošč, s tem pa dosegli zmanjšanje zalog gotovih proizvodov. Glede na takšno stanje in nič kaj jasnejšo prihodnost v smislu večjega plasmaja akrila pa nam uliva več zaupanja dodatni proizvodni program proizvodnje po-liamida (Novilon), katerega pripravljamo. Najpomembnejši dogodki v proizvodnjih oddelkih pa so naslednji: Oddelek proizvodnje plošč bo izdelal letos približno 1250 ton litih akrilnih plošč, kar je sicer nekaj manj kot v lanskem letu, to pa predvsem zaradi manjše proizvodnje sanitarnih plošč za TOZD TKO Metlika. Tako zmanjšana proizvodnja pa je pogojevala določeno ukrepanje z razporejanjem delavcev na dela v druge oddelke, nekaj celo v drugo temeljno organizacijo, ob tem pa so delavci koristili 14 dni prisilnega dopusta. Pomembno dejstvo je tudi izboljšanje kvalitete, predvsem pri najzahtevnejših prozornih ploščah, ter končno tudi postavitev stroja za čiščenje steklenih kalupov, ki ni samo odpravil fizično delo, temveč tudi pogojil zmanjšanje stroškov pri porabi špirita in acetona. Oddelek predelave plošč je bil v letu 1987 polno zaseden, pri oblikovanju lusk pa so bila dela opravljena skoraj v celoti v 4 izmenah. Predelanih je bilo preko 380 ton plošč, med tem pa zelo veliko izdelkov izven standardnih proizvodov, kar je pogojevalo zelo veliko vloženega dela v pripravo kalupov. V prihodnje računamo še z razširitvijo dejavnosti z drobno galanterijo, katere prostore in opremo se ureja. Zelo pomembna dejavnost se odvija tudi v pripravi dela, kjer so združena dela tako v tehnološki pripravi izdelkov predelave kot tudi koordinaciji montažnih del širom Jugoslavije. Montaža se v glavnem odvija preko kooperantov, manjša skupina pa je organizirana tudi v TAP. Nekaj težav pri kompletaciji in operativni iz- Tovariši, pred nami so težave, premagati iih mnrnnui' Razumemo! vedbi montaž sicer predstavlja nedosledna obdelava naročil ter nepripravljenost objektov, vendar se z angažiranostjo vseh delavcev premagujejo v zadovoljstvo kupcev. Sicer pa smo v letošnjem letu dosegli pomembne pridobitve tudi na področju investicij. Poleg že omenjenega pralnega stroja za čiščenje steklenih plošč, ki je že v pogonu, pa se zaključuje skladišče steklenih kalupov in prostori za drobno predelavo pleksija. Najpomembnejša pridobitev pa je začetek gradnje skladišča kalupov in lepilnice svetlobnih elementov, ki bo odstopila sedanje prostore že omenjeni dopolnilni proizvodnji poliamida, s katero pričakujemo boljše ekonomske rezultate. Ob koncu leta pa želimo vsem delavcem Novolesa veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Tozd TES Fizični obseg doseganja plana zasledujemo v TOZD TES v treh oddelkih: v operativi kamor spadajo oddelki s področja vzdrževanja, v energetiki in oddelku družbene prehrane. V operativi smo dosegli plan 90%. Razlog za nedoseganje je velika bolniška odsotnost in zmanjšanje števila zaposlenih, prav tako tudi občasno pomanjkanje dela pri transportnih storitvah in v ročni skupini v centralni mehanični delavnici. V oddelku družbene prehrane je bil plan dosežen 100% -no, usklajeno s potrebami Novolesa, kljub izredno veliki kadrovski problematiki. V energetiki so plani proizvodnje energetskih medijev preseženi razen pri proizvodnji pare, kjer beležimo za cca 2% manjšo porabo. Razlog so izredno ugodne vremenske razmere (lepa jesen, zato pozno ogrevanje), kaže- jo pa se tudi efekti investicijskih vlaganj v porabo toplotne energije, v smislu racionalne rabe. Tako so na izpad proizvodnje v energetiki vplivali zunanji faktorji, v smislu razpoložljivih kapacitet je plan izpolnjen. Na področju zaposlovanja smo število zaposlenih zmanjšali od 157 na 154. Med letom je odšlo 13 delavcev in prišlo 10 delavcev. Poudariti moramo, da pri nas nismo navajeni na veliko fluktuacijo delavcev, zato moramo biti še posebno previdni pri izbiri kadra, kajti pri vzgoji ustrezno usposobljenega strokovnega kadra imamo veliko dela in tudi stroškov. Potrebno je dodatno funkcionalno izobraževanje za opravljanje del in nalog v energetiki, ravno tako tudi na drugih področjih dela. Kljub temu, da že pri zaposlovanju dajemo velik poudarek delovnim izkušnjam, ugotavljamo, da ne absorbiramo dovolj hitro napredka v posameznih strokah, posebej na področju elektronike. Potrebno je dodatno specialistično izobraževanje, obnavljanje in izpopolnjevanje znanja, za kar pa imamo zelo malo možnosti. Ugotavljamo pa, da nam pri delu vseh teh znanj zelo manjka. Na področju strokovnega izpopolnjevanja nismo v Novolesu za razne vzdrževalne profile letos naredili skoraj nič in predvsem je žalostno, da se ta skoraj nič pojavlja že nekaj let. Situacijo v energetiki, kjer so zakonsko predpisani pogoji za zasedbo delokroga, zaenkrat še rešujemo, nimamo pa ustrezno usposobljenega kadra v rezervi. Praktično izobraževanje za strojnika parne turbine pa traja najmanj 5 let. Za dodatno izobraževanje pa tudi ni interesa med delavci, saj imamo zahtevano izobrazbo vrednoteno vsi, ne glede na dejansko stanje, posebnih in dodatnih izobraževanj pa ne stimuliramo. In tako se krog zaključi. V oddelku družbene prehrane je kadrovska zasedba zadovoljiva za zadostitev potreb v Novolesu. Omeniti moramo, da smo enoletno odsotnost za porodniški dopust petih delavk nadomestili z eno novo zaposlitvijo in da delavke v kuhinji ne samo delajo, ampak garajo, daje vse pripravljeno v predvidenem času. To naj upoštevajo predvsem tisti, ki večkrat na dan pridejo v kuhinjo po zajtrke, pogledat kaj je za malico in če ne diši čisto po želji, pridejo še na kosilo in še kdaj vmes na pijačo. Kako stimulativno to deluje, si lahko sami mislite. V centralni pripravi dela problem vodenja ostaja že več kot eno leto. Kljub večkratnim razpisom ne moremo pridobiti strokovno usposobljenega kadra, za področje vzdrževanja se odloči malokdo. Formiranega kadra iz šole ne dobimo, usposobitev za delo pa traja nekaj let. Rešitev vidimo v nadaljnem izobraževanju lastnih kadrov. Nujno pa je potrebno usmerjanje in vodenje. Problemi zaradi neustrezne kadrovske zasedbe se že kažejo, predvsem je to vidno na področju preventivnega vzdrževanja. Letos smo se prvič srečali s problematiko delovnih invalidov. Nismo jo ustrezno rešili in jo je v okviru TOZD tudi nemogoče rešiti. Rešitev vidimo v okviru prizadevanj znotraj Novolesa. Pri pogojih dela moramo omeniti specifičnost dela znotraj DO. Delo imamo organizirano od enoizmenskega do štiriizmenske-ga, z ozirom na dejavnost posameznega oddelka. Ravno tako so primeri, ko je delovno mesto definirano do terenskega dela in raznolikih vzdrževalnih del, ko sploh ne veš, kaj te čaka. Težki pogoji dela se kažejo tudi na zdravstvenem stanju delavcev. Strojni ključavničar — vzdrževalec nad 40 let starosti je redek primer. Ko delavci niso več zdravstveno sposobni za opravljanje del in nalog, jih moramo preusmerjati na druga dela, v redkih primerih pa pride do invalidske upokojitve. Za uspešno opravljanje dela imamo postavljene pogoje ustrezne strokovne izobrazbe, delovne izkušnje, dodatno permanentno izobraževanje, oziroma v veliko primerih obvezno funkcionalno izobraževanje in zakonsko določeno preverjanje znanja, da delo na proste dneve in praznike ter obvezno nadurno delo niti posebej ne izpostavljamo. Za take zahteve in pogoje dela smatramo in po razpoloženju delavcev se to tudi čedalje bolj odraža, da vrednotenje ni ustrezno z ozirom na ostale delokroge v DO, z drugimi sorodnimi poklici v drugih dejavnostih pa se sploh več ne primerjamo. To kar drži ljudi pri nas, je bližina stanovanja do delovnega mesta, kar pa je tudi eden od važnih pogojev pri zaposlovanju in štipendiranju. Eden od visoko strokovnih kadrov, ki je prekinil delovno razmeje v Novolesu, je izjavil: »Edino, kar je v Novolesu dobro, je kuhinja!« Izjava naj velja delavkam v kuhinji kot pohvala, kako se sklada s pogoji dela pa moramo ugotoviti vsak pri sebi. Na področju investiranja smo v letošnjem letu nadaljevali na tistih investicijah, ki so bile začete v letu 1986. - Dokončanje izgradnje 20 KV stikališča v vrednosti cca 250 milijonov N din. To je bila sanacija v požaru 1986. leta poškodovanega stikališča. Investicija sedaj zagotavlja bolj sigurno oskrbo z električno energijo. - Nadaljevanje v sodelovanja z Inštitutom Jožef Stefan na investicijskem projektu »Spremljanje in delovanje sistema SIK 80, z namenom optimalne nastavitve električne moči izjavnega omrežja in racionalna proizvodnja lastne električne energije«. Investicija še ni končana, je pa v zaključni fazi. Izdobava ostrilnega stroja UOZA 55, ki mu manjka še dodatna oprema, zato ga ni možno izkoriščati, predvsem ne v smislu zagotovitve osnovnih pogojev za ostrenje in popravila ostrilnega orodja znotraj DO, oziroma centralne brusilnice. V družbeni prehrani smo nadomestili nekaj dotrajane opreme, nismo pa realizirali nujno potrebne rekonstrukcije kuhinjskega dela, ki je predpogoj za zagotovitev predpisanega postopka dela v takih obratih. Potreb je bilo dosti več kot realiziranih investicijskih projektov, vendar smo se držali opredelitve, da se investira le v tiste nujno potrebne projekte, ki imajo takozvano takojšnje vrčračanje. Zaradi slabega poslovnega rezultata tudi pri nas čaka na zeleno luč več nujno potrebnih stvari. Če se na koncu dotaknemo še samoupravljanja, moramo reči, da delegatski sistem ne deluje. Res ni prave zavzetosti pri delegatih in ti ne vidijo pravega smisla v taki organiziranosti. Čutiti je delovanje sindikata pri reševanju osnovnih problemov v TOZD, na ravni DO in naprej pa se pobude zgubijo. Z ozirom na majhno število članov tudi delovanja ZK skoraj ni čutiti. veščeni, zato so naše razprave na DS in zborih kar razburljive. Dosti zadev pride do nas iz. drugih skupin in nič ni v Novolesu skrito, V samoupravnih organih dele-ti sodelujejo, želijo biti ob- da v TES-u ne bi postalo očito. Osnova za vsako delo je, da se stvari razjasnejo, tako mora biti tudi na tem področju. Bilo je naporno to leto! Želimo si, da bi bilo naslednje uspešnejše v poslovnem smislu, vse druge zadeve pa bomo urejevali sproti s prizadevnostjo vseh in vsakega. Tozd TPP 21. 01. 1987 — DS TOZD TPP razpiše dela in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD. 24.02.1987 — DS razpiše volitve v samoupravne organe, ki bodo 06. 04. 1987. 24. 02. 1987 — DS je podelil kadrovske štipendije trem učencem na IV. stopnji — lesar. 24. 02. 1987 — DS je potrdil sanacijski program TOZD-a TPP z roki za izvedbo in nosilci. 24. 02. 1987 — DS TOZD TPP ni pristopil k ustanovitvi SIS za pospeševanje proizvodnje hrane, ker je smatral, da se bo z ustanovitvijo novega SIS-a slej, ko prej povečala splošna poraba. 09. 04. 1987 — Da ni sprejel srednjeročnega plana 86—90, ker ga strokovne službe niso strokovno pripravile. 13.04. 1987 — DS zaradi slabe dohodkovnosti programa 62 delavcev TOZD-a TPP razporedi v TOZD-e Novoles, kjer imajo dohodkovnejše programe za dobo 6 mesecev. 22. 04. 1987 — DS je sklenil, da odproda na licitaciji več osnovnih sredstev, ki niso v uporabi. 05. 06. 1987 — DS sprejme pravilnik o kakovostni normi in pravilnik o avtokontroli. 05. 08. 1987 — Kolegij TOZD zadolži vzdrževanje, da kontejner z laki, ki je bil izven ograje postavi zraven skladišča laka tako, da se od tega datuma dalje vsi delovni procesi odvijajo v okviru tovarniške ograje. 04. 09. 1987 — DS podaljša mandat VD direktor Kolarič Josipu za tri mesece. 04. 09. 1987 — DS podeli štipendije petim učencem na lesni šoli. 08. 09. 1987 — Kolegij sprejme skllep, da se preseli vzorčno delavnico z »odra« nad strojnim oddelkom v bivšo decimirnico. 17. 09. 1987 — DS nabavi viličar Primat DHV 12-51. 17.09. 1987 — DS razpiše referendum za sprejem SaS o OD. 03. 10. 1987 — Vzorčna delavnica se preseli. 28. 10. 1987 — DS ponovno zavrne SaS o združevanju za investicije SIS družbenih dejavnosti 86—90, ker niso pripravili, kot je bilo prvotno zahtevano SAaS za posamezno investicijo, da bi se delavci resnično lahko izrekli kaj potrebujejo oz. kaj ne. Tozd TKO V leto 1987 smo stopili z velikim optimizmom. Naš program seje razvil do te stopnje, da smo z njim postali znani po vsej domovini, pokukali smo pa že tudi izven njenih meja. Dogodki tekom leta so pa marsikatero našo odločitev postavili na glavo. Tako je bilo to leto za naš tozd burno in docela nepredvidljivo. Pa pojdimo po posameznih segmentih dogajanja! V prvem trimesečju smo zabeležili visoko proizvodnjo, ki ji je z ramo ob rami zvesto sledila tudi prodaja. Tako smo s snegom pokriti del leta prebrodili na »visoki nogi«. Zabeležili smo tudi rekordno število zaposlenih, 200. V marcu mesecu smo sprejeli omejitev zaposlovanja in se na ta način priključili prizadevanjem celotnega Novolesa. Velikemu vzponu v prvih treh mesecih je sledila stagnacija, nivo proizvodnje in prodaje ni ne rasel in ne padal. N Upali smo, da smo zaplavali v mirne vode, v katerih se bomo lahko predali ugodju. Žal pa so kmalu sledili burni dogodki. Devetmesečno bilanco smo zaključili še sila ugodno, vendar so se že nakazovali hladni jesenski vetrovi tudi v našem poslovanju. Med tem ko smo zaloge uspeli že do julija meseca bistveno zmanjšati, so v jeseni ponovno porasle. Prodaja je začela rapidno padati in zaloge so se polnile. Prisiljeni smo bili torej zmanjšati proizvodnjo in prerazporejati delavce na delo v druge tozde. Prva »pošiljka« naših delavcev je odšla v Stražo in sicer v tozd TDP. To pa ne velja za našega »pastorka« onkraj republiške meje v Radatoviču. Ta je vse leto uspešno proizvajal svoja pomivalna korita iz kerakrila in jih uspešno tudi prodajal, predvsem na tujem. V jeseni je širokogrudno odprl vrata tudi delavcem iz matičnega tozda in na ta način pomagal premoščati težave v matičnem tozdu. V tem letu smo nadaljevali z delom na razvoju programov. Razvili smo novo tuš kabino, kije tako po designu kot po konstrukciji lepša in kvalitetnejša od prejšnjih. V avgustu mesecu smo skupaj s firmo Fischer Menze razvili kopalne kadi, ki služijo kot vložek za obnavljanje starih kovinskih kadi. Ta program predstavlja popolnoma nov dizajn kopalnih kadi in izboljšanje funkcionalnosti. Oba programa smo namenili izvozu in sicer na tržišče ZRN in Avstrije. Na kadrovskih, samoupravnih in družbenopolitičnih področjih je bilo prav tako leto dinamično. Na kadrovskem področju je treba v prvi vrsti omeniti spremembe v vodstvu. V začetku maja smo izgubili direktorja tov. Drenik Petra, ki je odšel na novo službeno dolžnost v DSSS in sicer za člana KPO za proizvodnjo masive, krmilo tozda namesto njega pa je prevzel tov. Petrovič Brane. Razgibano je bilo tudi ob sprejemanju posojil za stanovanjsko izgradnjo. Pri tem smo imeli opravka celo s pravobranilcem samoupravljanja. V mesecu septembru smo poskusili pridobiti štipendiste, da bi si izboljšali kadrovsko strukturo. Razpisali smo 17 štipendij kemijske usmeritve, prijav smo pa dobili le 7. Na samoupravnem področju smo poleg tekočih zadev sprejeli vrsto samoupravnih aktov s področja urejanja osebnih dohodkov in s področja srednjeročnega plana 86—90. Sprejeli smo jih na referendumu 5. 10. 1987. Leto 1987 je bilo torej pri nas razgibano. Upamo, da bomo že letos, še bolj pa v prihodnjem letu uspeli prebroditi težave s prodajo in uspeli doseči take uspehe kot v začetku leta. Tozd TPE Že takoj v začetku leta smo imeli vrsto samoupravnih aktivnosti v zvezi s sprejemom novega razvida del in nalog. Potrdili smo tudi vrednotenje zahtevnosti del in nalog, sprejeli nova merila za ugotavljanje delovne učinkovitosti in vpeljali sistem osebnih dohodkov v odvisnosti na dosežene rezultate dela. Tekom leta pa smo po potrebi razvid del in nalog dopolnjevali in ga usklajevali z ozirom na izkazane potrebe. Z namenom izboljšanja kadrovske strukture zaposlenih delavcev in z namenom, da bi delavci čimbolj obvladali dela in naloge v lesni proizvodnji, smo se odločili za izobraževanje delavcev za poklic obdelovalec lesa. V to izobraževanje je vključenih 20 delavcev. Poleg tega pa smo s tremi delavci sklenili pogodbo za študij ob delu in sicer eden na V., eden na VI. in eden na VII. stopnji. Podelili smo tudi kadrovske štipendije 4 učencem za poklic lesar širokega profila in lesar-teh-nik. V aprilu smo izvedli volitve v samoupravne organe TOZD in DO, istočasno pa tudi sprejeli spremembe in dopolnitve Statuta TOZD, ko smo določili koliko delavcev šteje delavski svet. V oktobru smo imeli še en referendum na katerem smo sprejeli Samoupravne splošne akte, ki urejajo področje osebnih dohodkov, dopolnitve SaS o temeljih plana DO Novoles 1986—1990 in spremembe in dopolnitve Statuta TOZD, s katerimi smo določili samoupravne delovne skupine. Na delavskem svetu smo razpravljali in tudi sklepali o urejanju področja maloprodaje v TOZD. Imenovali smo komisijo, kije zadolžena za izvajanje maloprodaje, o delu pa je dolžna poročati delavskemu svetu. Delavski svet je razpravljal tudi o odprodaji osnovnih sredstev, predvsem tistih, ki so neuporabna in so ostala še od prejšnje proizvodnje keramičnih ploščic. Za nekatera osnovna sredstva je bil sprejet tudi sklep o odprodaji. Tako je bil sprejet sklep o odprodaji plinske postaje Zavodu SRS za rezerve Ljubljana in DO Energetika TOZD Butan plin Ljubljana. Poleg vseh naštetih aktivnosti pa smo se vključili in izpeljali tudi aktivnosti, ki so se vodile na nivoju delovne organizacije, kot tudi na področju občine. V letošnjem letu pa nismo vodili le samoupravnih aktivnosti, temveč smo se hkrati vključevali v organizacijo proizvodnje in v reševanje problemov, ki so nastajali v proizvodnji. Vseskozi je v naši TOZD prisoten problem pomanjkanja delovne sile. Velika je tudi odsotnost delavcev — morda je zato delno tudi razlog, ker je zaposlenih precej žensk, ki imajo manjše otroke in so zato več odsotne zaradi nege družinskega člana. Prisoten pa je tudi problem neznanja, kajti delavci na zahtevnejših delih in nalogah še niso povsem usposobljeni in zato ne dosegajo predvidenih rezultatov. Na področju proizvodnje smo v letu 1987 prevzemali proizvodnjo furniranih elementov za ploskovne TOZD (razen miz za TOZD BOR). Količinsko smo proizvodnjo povečali od 500 mVmesec na začetku in do 900 m3 odposlanih elementov/mesec ob koncu leta. Tudi struktura elementov je od grobega razreza napredovala do furniranja in zahtevnejše sestave furnirja. Pri osvajanju proizvodnje nam je bila in nam je še v veliko pomoč izkušena delovna sila iz TPP, TSP in ostalih TOZD. V drugi polovici leta smo se s službo za študij dela lotili organizacije dela in normiranja in tako v decembru uvajamo nove časovne normative. V TOZD TPE smo tekom leta imeli večkrat težave z nabavo kvalitetne surovine, repromate-rialov in rezervnih delov. To je ob neizkušenosti celotnega TOZD in pomanjkanju delovne sile pripeljalo do motenj pri izpolnjevanju obveznosti do ostalih TOZD. Investicijska dejavnost se je odvijala na dokončanju projekta prestrukturiranja TOZD. Večino del smo opravili z lastno vzdrževalno ekipo, tako smo izdelali tudi nakladalno rampo — nadstrešek. V TOZD smo posvetili tudi veliko skrb za urejeno zdravo delovno okolje, vendar v naslednje leto prenašamo problematiko odlaganja žagovine in odpadkov lepil. Za leto 1988 nas čaka še veliko dela na organizaciji dela, proizvodnji, na zvišanju kvalitete izdelave, na kvalitetni širitvi proizvodnega programa in na usposabljanju delovne sile. Pri vseh navedenih aktivnostih in problemih, ki so nastajali, pa smo poskrbeli tudi za ureditev okolice. Tako smo s prostovoljnimi akcijami delavcev očistili okolico tovarne, posadili sadno drevje in uredili parkirni prostor. Tozd TG V letošnjem letu, kije bilo gledano z gospodarske plati zelo težko, smo na Dvoru začeli s proizvodnjo, kot tudi vsa prejšnja leta, kolonialnih stolov v višini 300.000 $ mesečnega plana. Glede prostorske stiske in glede same prihodnosti TOZD-a, smo se odločili za spremembo programa. Odločili smo se za izdelavo zahtevnih visoko kvalitetnih modernih stolov. Sprememba proizvodnega programa seje izvršila v mesecu avgustu, kar je bilo posebno težko glede na čas dopustov, novih tehnoloških postopkov, izdelava novih šablon itd. Ne glede na vse težave, ki smo jih imeli z uvajanjem novih stolov smo prve količine izdelali kvalitetno. Kolonialni program stolov, ki seje izdeloval na Dvoru, seje preselil v TOZD TDP. Začeli smo tudi s takoimenovanim »lohn poslom«, kar pomeni, da kupec (Pennsylvania House) pošlje iz Amerike surovino, mi pa iz te surovine izdelamo stole. Glede na to, daje danes surovina v Jugoslaviji izredno draga in da se težko dobi (češnja), je tak način izredno ugoden za poslovanje. Vzporedno z izdelavo stolov v letošnjem letu razvijamo tudi otroški program »AJDA«. Poleg standardnih vagončkov »AJDA« imamo v proizvodnji tudi simpatične majhne vagončke z imenom »MI-NIMOBILE«, razvijamo pa tudi nov otroški program »OPO«, ki je v bistvu sestavljanka in je namenjena predvsem za vzgojno varstvene ustanove in za opremo otroških sob. Ves otroški program je bil razstavljen v Cankarjevem domu v Ljubljani ter požel izredno zanimanje obiskovalcev. Glede na izredno visoko inflacijo in pa težki gospodarski položaj, se zavedamo, da v prihodnjem letu moramo izkoristiti notranje rezerve v samem TOZD-u in to na sledeči način: največji pomen dati stabilizaciji delovnega mesta, boljše izkoriščanje surovin in pa kvalitetno narejeni elementi. Proti koncu leta smo doživeli tudi precejšnje kadrovske spremembe. S L 11. nas je zapustil direktor, tov. Završek, ki je odšel zaradi potreb za direktorja na TDP. V istem času nas je zapustila tudi sekretarka tov. Soško Tatjana, ki je prav tako odšla za sekretarko na tozd TDP. V.d. direktorja tozda je postal tov. Jakše Brane, sekretarko smo pa dobili iz DSSS, tov. Vidmar Alenko. Tozd BOR Leto 1987 je bilo za tozd BOR v nekem smislu prelomno. Končno se je stabiliziral proizvodni program, tehnologija je dobila fi- zionomijo, ki ustreza programu, delavci so se prilagodili novi proizvodnji. Da so v tozdu prišli do te stopnje, so morali marsikaj storiti. Takoj po novem letu seje tozd srečal s hudo dilemo. Finančni rezultat je bil namreč slab in treba seje bilo odločiti, kako naprej, ali nadaljevati proizvodnjo na miznih programih ali preiti na nove programe. Pri sprejetju odločitve je odtehtalo spoznanje, daje izkazana izguba nastala na programu, torej na proizvodnji verigi med tozdi in ne samo na tozdu kot finalistu. Zato program ostaja na izdelavi miz. Poiskati je bilo treba poti, kako zmanjšati stroške proizvodnje, kako priti do cenejših surovin, kako do večjega izkoriščanja surovin in kako posodobiti tehnologijo. Navedenih ciljev se je tozd lotil tako, daje delno pristopil k zunanji nabavi decimira-nega suhega lesa in lepljenih plošč po nižji ceni, kot je interna. K zmanjšanju stroškov je pripomogla zamenjava jesenovih nog za pedistale z ivernato, prevlečeno s furnirjem, ki je ob koncu leta prešla v serijsko proizvodnjo. Ta prehod, ki pomeni stroškovno velik prihranek, je omogočilo visokofrekvenčno lepljenje, ki so ga uspeli izvesti z izposojo in pozneje nabavo visokofrekvenčnega generatorja pri KLI-ju. Nadaljnji korak naprej je bil dosežen na fi-niširanju Quin Ann miznih plošč. Finiš teh miz je tako zelo zahteven, da ga le redko kdo doseže. Na tem področju je tozd BOR dosegel resnično vrhunsko kakovost. V novembru mesecu je tozd že dosegel proizvodnjo 100 finiši-ranih plošč. To naj bi bila možna dosegljiva mesečna količina. Ta dosežek vliva upravičen optimizem za prihodnost. Na tozdu so dajali velik povdarek kvaliteti. S tem smo preprečili marsikatero reklamacijo. Proti koncu leta tozd dobi novo dovozno cesto s parkiriščem. Samoupravne in družbenopolitične aktivnosti so potekale v okviru potreb. Leto 1987 so na tozdu preživeli torej delovno. To dokazujejo nenazadnje tudi finančni rezultati. V leto 1987 so stopili s 1 48 zaposleni, med letom se je to število zmanjšalo na 134. Kljub zmanjšanju zaposlenih so do sedaj plan kumulativno dosegli 107%. V letu 1986 je znašal tozdov izvoz 1.892.000 US dolarjev, letos gaje že v desetih mesecih dosegel 1.950.000 US dolarjev in 14 starih milijard dinarjev na domačem trgu. Do konca leta bo izvoz dosegel 2.300.000 US dolarjev. Prihodnje leto glede tozd z optimizmom. Tozd BLP V tozdu BLP so se v 1.1987 poleg izrednih naporov na področju prodaje in nabave, ki so bile posledica že znanih sistemskih ukrepov in drugih vplivov, ubadali predvsem s kadrovskimi zadevami. Že takoj v začetku leta je odšel tov. Pavlič v DSSS zaradi funkcije predsednika KPO. Vodstvo BLP je začasno prevzel tov. Blažič Miha. Le-ta je sredi leta odšel na novo dolžnost v ZDA, začasno vodstvo BLP prevzame tov. Vidmar Slavko. Tov. Sken-derovič zapusti TOZD in odide za direktorja v Tovarno obutve. Ob koncu leta prevzame vodstvo tozda tov. Kotar Anton. V tozdu so pospešeno začeli uvajati računalnike vendar akcija ni v celoti uresničena. Po večkratnih urgencah pri DO Pionir so v decembru začeli s sanacijo strehe. Pripravili so idejne načrte za rekonstrukcijo salona, ki bo predvidoma končana februarja 1988. Šicse J>£uz£. Tt&F SMO. Karikature so naključno izbrane, podobnost je lahko samo slučajna Od hloda do izdelka Ta prispevek, ki govori o izkoriščanju lesa v Novolesu, bom začel z nekoliko šaljivim vprašanjem: »Ali je mogoče spraviti tri štirimetrske hlode premera cca 32 cm v en jedilni kot dimenzije 2 m x 2 m?« Odgovor: »Je! Predelamo jih v Novolesu in iz njih dobimo 5—6 (pet do šest) stolov, te stole pa lahko zlahka postavimo v f[(A * C - oj* -J- A — netto kubatura končnega izdelka (ne upoštevajoč razno profiliranje, izvrtine, okrogline...) B — koeficient za izračun potrebne količine decimiranega lesa za količino A. Ta se giblje minimalno od 1,5 (za letvaste elemente) — 1,9 (za stružne elemente). C — koeficient, ki upošteva škart oz. izmet v procesu strojne obdelave. Ta znaša od 10 — 20%. D — Koeficient, ki upošteva Iz razmerja pa dobimo izkoristek hlodovine do končnega izdelka tak jedilni kot, kajne«? V nadaljevaju bom poskušal natančneje prikazati pot od hloda do končnega izdelka (stola) skozi izkoristke v posameznih fazah. Dobili bomo tudi vpogled v to, koliko m3 hlodovme porabimo, da izdelamo 1 netto m3 izdelkov (stolov). < 100 , )( škart oz. izmet v procesu sušenja in decimiranja. Ta planirani škart znaša povprečno 8% (5 + 3). E — Povprečni izkoristek pri de-cimiranju. V letu 1986je znašal v decimirnici Straža 44%. F — povprečni izkoristek v žagalnici Straža (73% v letu 1986). X—potrebna količina hlodovine za netto količino A končnih izdelkov. Kako ta izkoristek praktično izgleda, pa bom prikazal z naslednjim izračunom. «.s) [f( 1 ' 1,6) - it H (V3) (•*,*> h'100 - Iz zgornjega izračuna vidimo, da za netto m3 končnih izdelkov potrebujemo vsaj 6 m3 hlodovine, izkoristek pa v tem primeru /naša 16,2%. Ce na tak način kompleksno opazujemo izkoriščanje lesne surovine vidimo, da je stanje precej kritično. Vzrokov za tako slabo izkoriščanje je več. Najvažnejši so: vsakoletno slabšanje kvalitete dobavljene surovine velika razdrobljenost posameznih faz predelave, tako da v posamezni fazi obdelave ni občutka za pomembnost vsakega koščka lesa oz. vsakega dodatnega mm lesne mase, ki se zaradi »varnosti« dogaja pri obdelavi. - zaradi prevelikega pritiska na plan in preobremenjenosti po- 20 ""11 * ir"100 j * Ts' “>o = £os (1.U-) samezmh kapacitet se manj pozornosti posveča izkoriščanju Ob težnji z velikoserijski proizvodnji in povečanju le-te se vse bolj izgubijo strokovni odnos pri ravnanju z lesom v vseh fazah in nivojih predelave. Iz zgornjega izračuna, pri katerem so upoštevani dejanski izkoristki in planirani procenti izmeta (nekateri so mnenja da so ti v praksi še bolj neugodni), vidimo, da je za reševanje problematike izkoriščanja lesne surovine potrebno sodelovanje in maksimalno angažiranje vseh sodelujočih v poslovnem in proizvodnem procesu predelave lesne surovine, brez distanciranja od omenjene problematike in morebitne užaljenosti. M. S. — R. C. Program kerakrilnih pomivalnih korit uspešno tržimo v vrsti za-hodnoevrpskih držav kot so ZR Nemčija, Avstrija, Francija, Velika Britanija in Švica. Pokazalo seje, da blagovna znamka KOLPA* KER, ki jo uporabljamo na domačem trgu, za te trge zaradi fonetične osnove ni najbolj primerna. Cimprej moramo izbrati novo ime. Ime — blagovna znamka mora biti zvočna beseda, lahko izgovorljiva v vseh glavnih evropskih jezikih. Po možnosti naj odraža aplikacijo programa, visoko kvaliteto materiala, designa in izdelave. Pri izbiri imena je potrebno upoštevati poznane že obstoječe blagovne znamke, katerim ne sme biti podobno. Z željo, da bi prišli do večjega izbora možnih imen, objavljamo sledeči Nagradni natečaj za izbiro blagovne znamke za program pomivalnih korit Pogoji: Natečaja se lahko z enim ali več predlogi udeleži vsak državljan SFRJ. Predlog(e), podpisane s šifro, pošljite v zaprti kuverti. V posebni zaprti kuverti napišite šifro, ime in priimek ter naslov pošiljatelja. Obe kuverti z oznako »predlog« in »šifra« pošljite na naslov: NOVOLES — Razvojni center Natečj za izbiro blagovne znamke Razpis traja do 15. januarja 1988. Ožji izbor najboljših predlogov bo opravila komisija v sestavi: Tone Kotar BLP, Jadranka Bartel BLP, Peter Henčič TKO in Alenka Gorše DSSS. Nagrade: 1. nagrada (za izbrano ime-blagovno znamko) kerakrilno pomivalno korito s kompletno dodatno opremo, model in barva po lastnem izboru 2. nagrada (za največ dve dodatni imeni v ožjem izboru) kerakrilno pomivalno korito, model Evita ali Diva, barva po lastnem izboru Izbrano ime (imena) bo Novoles zaščitil doma in v tujini. NOVOLES — DSSS BREZ BESED Rezultati anket z beograjskega sejma Beograjski sejem je za nami. Med 16. in 22. novembrom smo se predstavili javnosti v novi »obleki«: — Lovska soba »Otva«, — Posteljni vložek »Novoflex«, — »Strippy«, — Obogaten program »Skand«, — Program »Mignon«. Pričujoča tabela nam podrobneje prikazuje stališče obiskovalcev do naših programov. Zapisala: Pehnec Đ A/ Lovska soba "Otv: S P 0 Ali va*. soba v. jc 3CC? Ali \L£ VŠCŠ p? jc -.lvun? Ali vai všeč tv. jo irva? Koliko plačati 3to pripravljeni zn to prt? S t aro C t Šolska izobrazba DA r:s DA NE DA NE do 3.COO.OCO 3.CCO.OOO 3-90O.CC do 25 let 25-30 30-40 40-50 r.:ti rJ lot 1131 221 VSI VSI Moški: št. 53 51 2 45 a 37 13 34 13 4 9 7 10 12 G 13 26 1 10 C100)* 81,5 96,2 3,8 84,9 15, i 69,8 24,5 64,2 24,5 7,5 17,0 13,2 34,0 22,6 11,3 28,3 49,1 1,9 1C,7 Zenske: št. 12 11 1 11 1 9 3 5 7 - 2 2 7 1 _ 1 1 7 (ioo)S i8,r 91,7 8,3 91,7 0.3 75,0 25,0 41,7 58,3 - 16,7 16,7 50,3 8,3 - 6,3 25,0 8,3 58,3 SKUPAJ: št. 65 62 3 56 9 46 16 39 20 11 9 25 13 6 16 29 2 17 s 100 95,4 4,6 86,2 13,3 70,8 24,6 60,0 30,8 6,2 16,9 13,3 38,5 20,0 9,2 24,6 44,6 3,1 26,2 B/ Ležišče "Novofler S P O L išTl.pctrtf i? Kateri’ Ali ga zc imate? Ste p ipravij. lipitl ta izd. Z a k a j 7 A!i g: je {O-trxirr> lipi tl S t. a r o n t Šolska izobrazba DA NE Lato- flcx DA ne DA NE 1». 2# ' 3* ! 4* Za preventive za !d-rctivo GO 23 lc l 25-30 30-40 40-50 rad 50 le* tiSI | ESI v;: VSI Hoški: št. 45 7 37 5 2 42 17 26 7 11 3 24 13 20 6 14 14 9 1 2 I ” \7 4 (100)* 52,1 15,6 82,2 11,1 4,4 93,3 37,8 57,8 15,6 24,4 6,7 53,3 28,9 62,2 13,3 31,1 31,1 2,2 4,4 24,4 60,0 8,9 Zensko: št. 41 15 26 9 n 35 20 15 10 12 5 14 22 16 5 2 14 14 5 c 1 9 10 15 (100)* 47 ,> )6,6 63,4 22,0 9.8 85,4 48,8 36,6 24,4 29,3 12,2 34,1 53,7 39.0 12,2 4,9 34,1 34,1 12,2 14,6 '"2,0 24,4 36,6 SKUPAJi št. e6 22 64 14 73 37 41 17 24 8 53 36 44 12 16 28 23 6 3 ! 21 37 19 * 100, (25,9 /4,4 16,3 7,0 90,7 43,0 47,7 19.0 27,9 9,3 44,2 41,9 51,2 14,0 18,6 32.6 26,7 7,0 9,3 j 24,4 43,0 22,1 OPOMBE: • 1 Ker mi je prednost tega proizvoda obrazložil zdravnik • 2 Ker mi je bila prednost tega proizvoda obrazložena preko oglasa v strokovni reviji • 3 Ker mi je prednost tega proizvoda obrazložena preko dopisa oz. prospekta • 4 Nisem pripravljen kupiti tega proizvoda SAJ NI RES, PA JE... Pri nas, dragi moj, je rekel Pepček čemerno, človek nikoli ne ve, če nismo samo zato za, da smo lahko potem potihoma proti. Najlažje je ljudi deliti na dobre in pokokvarjene, pri čemer dobri vselej vedo, na kateri strani je treba biti. Pri nas sploh ni treba biti proti; dovolj je, da si vsakdo razlaga tisto, za kar smo vsi, nekoliko po svoje. Pri nas imajo politične zakonitosti še vedno prednost pred ekonomskimi. Nekateri menijo, da ne kaže okrog božiča izgubljati preveč besed, češ, daje bilo doslej vse v najlepšem redu inje vladal božji mir. Tone, ali res CPD razpada? Tega ne vemm, vendar ti zaupno povem, da se marsikomu maje stolček. A res? Meni pa je Francelj potožil, da jih nekateri že sedaj nimajo in sijih trdoglavo prenašajo od vsepovsod... Mali oglas iz nekega TOZDA: Najboljšemu ponudniku dajemo v najem ostrilni stroj »UOZA« ter brusilni stroj »Kikinda« stroji so delno preizkušeni, še novi. Nudimo tudi vse instrukcije (tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev). Šifra: novi rentabilni stroji. Dragec, kaj naj ti prinesem s potovanja? Nič, veseli me že to, da od potuješ. Izid žrebanja nagradne križanke Rešitev letošnje nagradne križanke je bilo veliko. Žal pa je bilo nekaj tudi napačnih in nekaj ne do konca izpolnjenih. Komisija je izžrebala naslednje srečne reševalce, ki bodo dobili knjižne nagrade: L Jenškovec Ludvik, Kostanjevica na Krki 2. Repše Mateja, Novo mesto 3. Markovič Jelka, TDP 4. Jakubovič Jakob, TES 5. Avbar Franci, DSSS Izžrebani reševalci bodo knjižne nagrade prejeli po pošti! ZAHVALA Ob smrti mojega očeta Luke se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem TOZD TSP za denarno pomoč in izrečena sožalja. Zdravka Vidičevič Kronika najpomembnejših dogajanj na športnem področju v letu 1987 Pred nami je kratki časovni prikaz najpomembnejših letošnjih dogajanj na športnem področju v DO Novoles. Menimo, da je bila izbira dovolj velika in daje vsakdo lahko našel tudi kaj sebi primernega. JANUAR: — izvedli smo prvenstvo DO Novoles v smučanju na smučiščih Koble v Bohinjski Bistrici. Tekmovanja in izleta se je skupno udeležilo preko sto Novolesovih smučarjev. Rezultati so bili pričakovani, ne pa tudi najvažnejši, med TOZD pa je premočno zmagal BLP pred DSSS. FEBRUAR: — 32. Fricov pokal je uspel. 120 tekmovalcev je na Gačah prikazalo solidno znanje smučanja. Ekipno pa je Novoles premagal ekipo GG Novo mesto. - na DŠI v veleslalomu je ekipa DO Novoles dosegla svoj dosedanji največji uspeh. Zmaga je med takimi smučarskimi »silami« kot so Krka, IMV, Pionir in druge, gotovo spoštovanja vreden rezultat — najbolj navdušeni planinci so se udeležili zimskega vzpona na Stol MAREC: — avtobus Novolesovih smučarjev je odpotoval v Bovec, kjer so bile organizirane zimskošportne igre SOZD UNILES. Tekmovanje je zaradi slabega vremena na Kaninu odpadlo, dobra volja pa ne. - v okviru PZS so se planinci udeležili vzpona na Porezen APRIL: — planinci so nadaljevali z izleti. Tokrat je »padla« Kriška gora na DŠI v odbojki so moški osvojili tretje mesto, ženske pa drugo - šahovska ekipa je z dobro igro potrdila, da sodi v vrh novomeškega sindikalnega šaha, saj je osvojila tretje mesto MAJ: — ponovno planinski izlet Na Koroškem so se planinci povzpeli na Peco, počivališče spečega kralja Matjaža — izvedli smo orientacijski pohod na rajonu TOZD TKO — obrat Radatoviči. Pohoda čez Gorjance seje udeležilo 12 ekip, ki so v lepem vremenu zastavljene naloge dobro rešile. Zmagala je ekipa domačinov, TOZD TKO, pred TSP in TPE JUNIJ: — udeležili smo se letnih-športnih iger SOZD UNILES v Ljubljani. Naj večja športna manifestacija delavcev SOZD UNILES je potekala v prijetnem in prijateljsko-tekmovalnem duhu. Nastopili smo v naslednjih disciplinah: odbojka, nogomet, kegljanje, streljanje, namizni tenis, šah in balinanje. Dosegli smo solidne rezultate, najbolje pa so se odrezali kegljači z osvojenim prvim mestom in odbojkarji z drugim mestom JULIJ: — osrednji letošnji šport-no-turistični odgodek. Na enotedenski izlet na področje Durmitorja (Črna gora) in Kosova seje odpravilo 45 Novolesovih planincev, splavarjev in kajakašev. Cilji izleta so bili naslednji: planinci: ogled Kosova, vzpon na Deravico, spoznati Durmitor in vzpon na Bobotov kitk splavarji: spust s splavi od Durde-vič Tare do Foče in spoznati Durmitor kajakaši: preveslati Taro in skupno s planinci in splavarji obiskati Durmitor Vse zastavljene cilje je odprava uspešno in brez nezgod izpolnila, tako da so se izletniki vrnili prešerne volje in polni zanimivih doživetij - najbolj zagrizeni kolesarji so se udeležili tradicionalnega kolesarskega maratona »Franja« AVGUST: — vsakoletni planinski vzpon na Triglav je tudi letos uspel. Vrh slovenstva je letos osvojilo 35 novolesovcev SEPTEMBER: — DŠI v namiznem tenisa Moška ekipa je zasedla peto mesto OKTOBER: — tekmovanje v malem nogometu. Ekipe desetih Novolesovih TOZD so se po nekajurnem nadigravanju »sporazumele« za naslednji vrstni red: 1. Žaga, 2. TDP, 3. BLP, 4. TKO itd. NOVEMBER: — šahovski mesec. V Kamniku je bila tretja šahovska lesarjada. Novolesova ekipa (Novak, Muhič, Medved, Majster) je zasedla deseto mesto - vsakoletni, odprti, hitropotezni, šahovski turnir ob 29. novembru. Udeležilo se gaje 16 šahistov iz DO in iz gostujočih ekip Iskre iz Žužemberka in GG iz Novega mesta. Zmaga je ostala doma, saj je prvo mesto osvojil Novak Zmago DSSS, pred Muhič Juretom iz GG in Fortuna Jožetom iz Iskre Žužemberk DECEMBER stanje v tekmovanju za najboljši športni TOZD leta 1987je naslednje. Vodi Žaga 38 točk, pred TSP 37 točk in TES 34 točk. Do konca tekmovanja pa nas čaka še šah, kegljanje in streljanje. Ali prepoznate našo vlado, ki nas je vodila skozi leto 1987 Cene Moznik se spopada s problemom odgovornosti / Tovariši, brez licemernosti in t demagogije, nekatere stvari moramo povedati odkrito. Odkrito in s polno odgovornostjo postavljam vprašanje: Roko na srce, ali kdo izmed nas resnično zasluži svojo \ plačo? Ali veste, da... - da odseso valne naprave v TDP — stara hala izpihajo 132.460 nd toplega zraka na uro da to odseso vanje (kadar ni v okvari) obratuje najmanj 16 ur dnevno da zaradi tega v eni kurilni sezoni porabimo 1.782.528 KWh toplotne energije - da to pomeni 428.492 kg suhih bukovih drv ali 156.362 kg lahkega kurilnega olja da so v začetku te naprave imele vgrajene povratne kanale, pa so se odmontirali zaradi »prepiha« da je letos spomladi bil podan predlog rešitve vračanja brez prepiha da je na osnovi pisnega predloga direktor imenoval komisijo in — da je v začetku nove kurilne sezone stvar nespremenjena. Nauk: če hočeš neko zadevo odložiti, imenuj komisijo, pa podkomisije, pa forume ... Resnica: Bukova drva so po 30.000 din, nafta za kurjavo pa po 160.000.— din. - so postale naše samoupra v-ne vesti, ki jih objavljamo v glasilu, komentirane. Odslej naprej bodite sestavljala zapisnikov sej SO previdni, kajti komentarji k napačno formuliranim vestem znajo biti sila neprijetni... (spekta-tor) naše bodičke postajajo čedalje ostrejše in s tem tudi bolj zoprne. Tako ima ur ednik glasila čedalje več neplaniranih pogovorov z neplanirano tematiko. Ven- dar, dokler so bodičke resnične in dostojanstva), bodo še naprej ne žaljive (ne žalijo človeškega frčale. novoles *» jjj p«* Srečno #% 1 \ % * ** ■ - ju iii— , , ;s '**♦ '*