Pavel Josip Safarik. (V spomin stoletnice njegovega rojstva sestavil Fr. Vidic.) S. Havni Dobrovsky, oče slavistike, je dobil muvel je bil tudi oskrbniški uradnik, sestra pa vrednega naslednika v svojem delovanju, Pavla se je omožila s trgovcem Sarkanjem v Rož- Josipa Šafafika1), katerega je dal Slovanom navi. Najmlajši je bil Pavel Josip Safafik. mali, zatirani, a žilavi narod slovaški. Že kot otroka ga je napotil neki dogodek Pavel Josip Safafik se je rodil dne 13. ve- k jezikoslovju. Priklatilo se je namreč nekaj likega travna leta 1795. v borni slovaški vasici ciganov v vas; pazno je poslušal mali dečko Kobelarovem, v Gemerskem komitatu. Njegov oče, doma izStitnika, je bil protestantovski župnik in pridigar; bil je resen , a dobro-voljen mož in je določil tudi sina za svoj stan. Govoril in pisal je slovaški in latinski, nemški in madjar-ski je umel le nekoliko. Safa-fikova mati Katarina, hči posestnika Kare-sa, je bila dobra in skrbna gospodinja, ki je vestno vzgajala svoje otroke: umrla pa je že, ko je študiral čudne glasove in besede in si jih izkušal tolmačiti. Se v poznejših letih se jih je rad spominjal in jih smehljaje se zmatral za „fl-lologiČne spomine iz mladostne dobe." Iz kraja ga je poučeval oče na domu. Z desetim letom (1 805") je prišel na nižjo gimnazijo v Rožnavo, kjer je ostal tri leta in se naučil nemščine in madjarŠčine, I..1808. vDob-šino na „ studia humaniora", 1. 1810. pa na licej v Kežmark Safafik v Kežmarku (1812). Starejši brat Jan ob vznožju Tatre, kjer je hodil v šolo do je bil oskrbnik v Kis-Korosu, rojstvenem kraju 1. 181 5. in se učil filozofije, teologije in ogerskega madjarskega pesnika Petofija; drugi brat Sa- prava. ') Jos. Jireček: „Paul Joseph Safafik" v „Oester-reichische Revue" 1865, VIII., str. 1 si.; Vincenc Brandl: „Zivot Pavla Jos. Šafafika" 1887; Josip Marn: Kopitarjeva spomenica" 1880; dr. Konst. Jireček: „ Paul Joseph Safafik" v »Politik" 1895. „DOM in SVET" 1895, št. 13. V Kežmarku je bil odgojitelj v rodbini Goldbergerjevi, kjer je imel prijetno življenje. Uplival je tedaj mnogo nanj prof. Genersich, ki je pozneje umrl na Dunaju kot profesor evangeljske fakultete, in Danijel Mihalik.