OBNOVLJENA IZDAJA LETO VII. ŠTEV. 36 (362) KNJIŽNICA VIA GEPPA N« TRIESTE •Liisi miaja vsaKo soboto zjutraj. Pos^Mzna'itopipR/aO lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvoindS4^|Uitt^<o, po zagotovitvi dela. slal-zaposlcnosti ter težnji po it viene m zaslužku. Slovenci se zavedamo, da mo-posebno danes braniti svoj p rodni obstoj in kulturni raz-g| j. Branili ga bomo edino z »ledno in vztrajno borbo, ob lil pori italijanskih demokracij* Enih množic tržaškega ozemlja sMf vse611 naprednega ilalijan-j)i -ega ljudstva, v borbi za spo-Povanje pravic, ki nam pripa-lafitjo po Londonskem sporazu a.Jt’u ter za uveljavitev določb Vebovanih v Memorandum in "osebnem statutu. Uspešnost •in Im zajamčena v prvi vrsti ut* "I aktivne in enotne borbe sph tržaških Slovencev. Zato Je enotnost velikega pomena ter 8Oi je nujno potrebna, jr Komunistična partija je za s*1 pVila vse svoje moči, da se h* Hotnost Slovencev, kot zatirane rj, ^eionalne manjšine, snuje in hjuje na skupni podlagi. Prioli' odevali smo si, da bi našli pra-; ' 'Inn organizacijsko podlago t ' itera bi stalno krenila in o--1 'ogočala aktivno enotnost. V to *rho smo se posebno zavzeli A»- novem položaju, ki je nastal sporazumu, smo razne pobude St '" Londonskem M /''diligali smo ruz.oe puuuuc, iei. °1 smo se tudi pridružili vsem jjii- '"im pobudam, katere so vo-V "e v enotne akcije, čigar cilj r Ustvarjal pogoje, ki združil' J"i" slovensko ljudstvo. [a ^ Med raznimi pobudami je tre- omeniti, da je bila najvzor-I j*a nabrežinska enotna mani-pbieija ob priliki slavitve pet 'Petletnice prve stavke nabre ""«kih kamnosekov, ki se je tr*ila na pobudo komunistov. V novem položaju, ki je na-'NI po Londonskem sporazumu se je osnoval odbor občin-P'li svetovalcev, v katerem so !!l9,opane vse slovenske politi-I'e struje, kjer so zastopani vsi .Inverici našega ozemlja. Ta od-V hi moral postati aktivnejši pogumnejši, imeti sedež in 'ionizirano tajništvo, da bi po-lal usmeritelj in voditelj slo- je ta edini in najprimer IjŠi predstavljajoči organ, ka-Wmu bi se odzvale vse slovenje množice, če bi pospešil in spolnjeval delovanje. Toda če preučimo tradicional-n delovanje, želje in težnje ""venskega ljudstva, bomo u-*n*ovili, da je najugodnejše poseje delovanja, kjer bi se Innovala in dosegla enotnost, 'burno in prosvetno področje Paludi ic ®e d° dmes kul-j- "» prosvetno kot so razdeljene politi-'' struje, ter je še bolj raz-iba- 1'ljeno, kot sindikalno g— Vsaka politična struja si '"'zadeva imeti pod lastnim 1'livom kulturne krožke, dram-P'' in folklorne družine, pev-zbore, godbe, knjižnice in r"go. Tako razcepljeno delovaje gotovo ne prinaša tiste ko-'Isti našemu narodu, kot bi jo pnašalo strnjeno enotno kul-So gibanje, kjer bi se vzga-Mo ljudstvo, kjer bi prišli do baza sposobni ljudje in vodi-I ti- kjer bi bila vsa sredstva "jje uporabljena. * o bi koristilo tudi kvalitet- , biu ‘?ltu pot k združitvi, utrjevalo e- to ne gre v korist narodu, marveč mu le škoduje. Te misli zahtevajo poglobitve. Imamo primere, da se prosvetna društva združujejo. Tudi ta dejstva moramo vzeti v poštev, in na njihovi podlagi, z dobro voljo in skupnim proučevanjem se moramo zavzeti, da dosežemo enotnost našega naroda, za kulturni in prosvetni razvoj, za obrambo naših narodnostnih pravic. Pot ni lahka in tudi ne enostavna. Potrebno je zaupanje nupram narodu, ker naše delovno ljudstvo je preželo z zeljo združitve, v njem preveva d uh enotnosti, za kulturni napredek, mir in blagostanje. Enotnost vsega našega ljud-stva na kulturnem in prosvetnem področju bo ustvarila potrebne pogoje za združitev sindikalnih organizacij slovenskih šolnikov, kateri ne bi smeli o-stati osamljeni marveč bi se morali vključiti v sindikalno gibanje, ker odtrgani od spio' šnega naprednega sindikalnega gibanja ne bodo dosegli uresni čitev svojih teženj ter ekonomskih, in socialnih pridobitev. To so vprašanja, ki se postavljajo v današnjem obdobju. Tak naj bi bil način združitve, da bi z aktivno borbo utrjevali borbeni duh vseh naših rojakov, za dosego naših pravic, za naš razvoj, za odstranitev krivic in diskriminacij, ki se še danes godijo Slovencem in ki jih v veliki meri moramo pripisali dejstvu, da do danes nismo našli poti enotnosti in skupne borbe. Med nami obstoja nezaupanje zato je potrebno podčrtati, da združitev na kulturnem in prosvetnem področju ne zahteva ukinitve nobene politične struje, nobenega političnega gibanja. Vsakdo naj ohrani lastno politično prepričanje in pripadnost. Prav la proces zahteva, da vsako politično gibanje postane aktivnejše, da pride do izraza njegov značaj, da se organizacijsko utrjuje, ter vzpodbuja in bodri vsako organizacijo, da vodi borbo za lastne i-deale, da razvija zdravo in kon-strutivno polemiko, za uveljavitev lastnih načel. Tako delovanje bi poživilo vsako giba-njfl| da , lii t>e skupno vsi Slovenci borili proti tistim silam, ki ovirajo naš razvoj in ki vnašajo nezaupanje v pravične borbe. Čimbolj so opredeljena politična gibanja zatirane nacionalni manjšine, s točnimi cilji in jasnimi programi, tem lažje sc najde pot za skupne akcije, ki vodijo do enotnosti brez žrtvovanja lastnih načel. Ko se obravnava vprašanje o enotnosti, marsikdo ima pomisleke, kaj bi sc zgodilo z vodilnimi organi kulturnih in prosvetnih centrov. Podčrtati je treba: da na Tržaškem obstoja prilično toliko vodilnih kulturnih, j organov, kolikor je političnih struj To stanje ovira kulturni razvoj Ni mogoče, da bi mi prezrli, kar se danes dogaja na bazi, ko se prosvetna društva zavzemajo za združitev. Če na bazi obstojajo težnje do združitve in prosvetna društva sodelujejo in sc združujejo pomeni, da je baza prekosila v veliki meri vo- ZASLIŠEVANJE DELAVCEV IN SINDIKALISTOV NA TRŽAŠKEM SODIŠČU Tržaška javnost zahteva popolno oproščenje obtožencev Obtožence je “Celere* brez vsakega razloga napadla, ko so se vračali s sindikalnega zborovanja, sedaj pa jih obtožuje dejanj, ki jih niso zakrivili - Aretacija in zasliševanja predstavljajo v resnici napad na sindikalne svoboščine V ponedeljek so se morali zglasili na tržaškem sodišču delavci in sindikalisti, katere je «Celere» aretirala ob priliki delavskega zborovanja, ki je bilo 25. julija na trgu Venezia. Obtoženci so sledeči: Prol. Paolo Sema, Antonio Gattonar, Marcello Ghersini, Edi Facili, Hodolto Valenti, Remigio Rosin, Luigi Mucchiut, Luigi Zolli, Silvio Lauri, Fabio Muller in Giuseppe Krovat. Kot je znano so bili omenjeni izpuščeni na svobodo zaradi energične intervencije Delavske zveze in drugih organizacij še i-slega dne ko so bili aretirani. V ponedeljek pa jih je zaslišal namestnik državnega pravdni-ka. Pa velikem sindikalnem zborovanju, ki je bilo v znak so- lidarnosti s stavkajočimi varilci 'GRDA, so se kot množica drugih delavcev tudi gon navedeni vračali proti domu. Toda «Celere» je tistega večera navalila na pešce, ki so šli čez Veliki in Borzni trg ter po Korzu. Med njimi so bili ludi obtoženi. Kot je znano je «Celere» zahtevala, naj se takoj razprše, čeprav niso šli v povorki, katere v resnici tudi ni bilo. Ker pa se to ni zgodilo, in se v resnici niti ni moglo zgoditi, je «Celere» začela z množico surovo ravnati in tepsti s pendreki vsevprek, ne oziraje se če so to delavci ali ne, otroci ali starčki ali žene. Obtožnica, katero je sestavila policija pravi, da so Sema, Ghersini, Gattonar. Facili in Valenti zapadli, ker so dali pobudo za povorko, katere se je udeležilo okrog 300 oseb in ki je šla po središču mesta, ne da bi zato imeli potrebno dovoljenje, Nadalje pravi, da so Kosin. Mucchiut, Zolli, Lauri, Muller in Krobat zapadli zaradi tega, ker so se udeležili o-menjene manifestacije, ki ni bila dovoljena in ki je motila javni red. -Ghersiniju, Cattona-rju, Faelliju, Valentiju, Rosinu, Mucchiutu, Zolliju, Laun-:u, Mullerju in Krc iatu očita tudi, da so se upirali povelju, naj se razidejo. Nadalje pravi, da so Rosin, Mucchiut in Lauri zapadli, ker so se upirali namestniku tržaškega kvesto-rja, ki je dal nalog za aretacijo. Zolli je nadalje, vedno po navajanju obtožnice, zapadel ŠE VEDNO NEJASEN POLOŽAJ V SEVERNI AFRIKI G r a nduai T^nTn p a i odstopili uporniško smanie pa se Siri fNu zboljšanju vso prosvetne Indurne dejavnosti, uglajalo I '"ost. povečalo kapaciteto bi nudilo našemu ljudstvu, j"1'", nadaljnjo in široko razvi-kar bi pripomoglo, da sc I». rni rojak seznanja s kul-tradicijami Neizmerno ljubi svojo kul- an " kifc •m prosvetnimi de k, 'egn narodu, spoznava zakla- li ilne organe, da so ti postali anahronistični. To nam dokazuje, da enotno kulturno pro/ svetno gibanje na bazi nujno Že prejšnji teden se je predvidevalo, da bo dosedanji francoski rezident v Maroku Grandvai moral odstopiti. Do tega je dovedla tista politika, katere navdihovalec je bil v prvi vrsti prav on. No, in ta teden se je to zgodilo. Na njegovo mesto pa je prišel gen. Boyer de La Tour. Skupno z dosedanjim rezidentom Grandvalpm je moral zapustiti svoje dosedanje mesto tudi sultan Ben Araf. Po nekaterih vesteh naj bi Ben Araf odpotoval v Tanger. V Maroku pa naj bi se ustanovil regentški svet in sestavil novo vlado. V zadnjih dneh so francoske kolonialne oblasti poslale ' v severno Afriko nadaljnja vojaška ojačenja. Samo v sredo so pripeljali v Casablanco 2.500 vojakov in 117 tankov. Posebno napeto ozračje vlada v Alžiru,- zlasti na področju Costantine. Se vedno se nadaljujejo krvavi spopadi med domačini in vojsko. Prebivalstvo številnih vasi, ki se je pretekle tedne zateklo v gorovja, se še vedno povrnilo na svoje domove, v kolikor teh kolonialna vojska ni docela o-pustošila. Po poročilih, ki so v zadnjem zasu dospela iz Severne Afrike, so opazili na obmejnem področju Tuniza številne skupine tuniških upornikov. Po teh poročilih, naj bi ti o-pustašili nekatera obmejna naselja, vinograde' in sadovnja- ■Squilla» v zadnji številki leta 1954 objavilo članek, ki ga je napisal sekretar federacije, kateri vsebuje trditve, ki so žaljive za vlado. Aretacija spada v dolgo vrsto najrazličnejših šikan, ki jih je povzročila bivša Scel-bova vlada, V teku enega leta je politični odsek kvesture v Bologni predložil kar 50 obtožb pro.ti dvanajst,im levičarskim novinarjem in publicistom. Toda to še ni vse. V istem času je bilo sojenih 47 odgovornih urednikov stenča-sov, od katerih je bilo 15 oproščenih, 32 pa obsojenih; 37 stenčasov so oblasti zaplenile. V ponedeljek je ista kvestura aretirala še enega političnega delavca in sicer referenta za tisk pri Delavski zbornici v Bologni. Tudi v tem primeru 57 beneških Slovencev obtoženih sodelovanja v NOB Z obtožbo so prizadeti vsi pripadniki osvobodilnega in antifašističnega gibanja - Sestavljen odbor v obrambo obtožencev gre za «žalitev vlade». V torek je sledila aretacija še enega ui'ednika stenčasa prav tako pod obtožbo, da je «žalil čast vlade». V sredo so aretirali urednika lista «Pace Libertà e Lavoro», ki izhaja v Anconi. Aretirani je obenem tudi sekretar federacije KPI m pokrajinski svetovalec Anconi Tudi njemu obtožnica očita, da Je «žain čast vlade». Kaj hoče doseči s tem vojaško tožilstvo? Ali so morda obtoženci zaslužili zaporno kazen zaradi tega ker so kritizirali Scelbovo vlado zaradi njenega slabega vladanja? Po vsej Emiliji vre zaradi aretacij, ki so na dnevnem redu. V teku so številne protestne stavke. Nad aretacijami se zgraža celo buržoazni tisk zaradi tega ker se je upri nekemu drugemu policijskemu oficirju. Podobna obtožba obtožuje tudi Krcuata, kateri naj bi se prav tako upiral nekemu tretjemu policijskemu oficirju in ker da je povrh tega napadel istega s stolico. Povsem jasno je, da vse navedene obtožbe ne odgovarjajo resnici- in da zato predstavljajo pravi absurd. Resnica je čisto drugačna. Ako je kdo, ki je tistega večera motil javni red v središču mesta, potem to prav -gotovo niso bili tisti, ki so se mirno vračali z zborovanja na svoje domove. Na zasliševanju, ki je bilo v sredo, so obtoženi delavci in sindikalisti zavrnili vse obtožbe ter trdili, da ni šlo za ni-kako manifestacijo, marveč da so se vračali z zborovanja; ki je bilo na trgu Venezia. Vračanje na domove skozi središče mesta ni moglo predstavljati nobene nevarnosti za motnjo javnega reda in varnosti. To tem manj, ker je prav tistega dne vse tržaško mesto na dovolj zgovoren način manifestiralo vso • svojo solidarnost s stavkajočimi delavci GRDA s tem. da se je, lahko rečemo, v celoti udeležilo splošne stavke. Edine, ki bi omenjeni pohod utegnil motiti bi bili kvečjemu voditelji GRDA. Ker je procedura še v polnem teku, ne moremo danes o njej obširneje poročati. V teku je ustanavljanje zbora odvetnikov. ki bodo branili prizadete delavce in sindikaliste. Primer Mu bolezni t Geriti Iz Gorice poročajo, da je neki višji oficir tamkajšnjega pešpolka nenadoma zbolel za gobavostjo. Klice te strašne bolezni je prinesel iz Afrike, kjer je služboval za časa zadnje vojne. Nekaj časa so ga zdravili kot da bi šlo za navadno infekcijo, šele temeljit pregled, ki ga je opravil specialist za tropske bolezni je ugotovil, da gre za primer gobavosti. Pred nekaj dnevi je bila po več mesecih preiskav zaključena prva faza sodnega postopka proti 67 obtožencem iz Slovenske Benečije ter je bila izročena obtožba državnemu tožilcu. Sodne oblasti jih dolže cele vrste težkih zločinov: ropov, umorov, rekvizicij, odvzema svobode, veleizdaje domovine itd. V obtožbi so navedeni, da so pripadali «Beneški četi», ki da je «roparska banda, katera je kradla, ropala in ubijala». Resnica je seveda popolnoma drugačna od obtožbe. Teh 57 obtožencev se je med NOB pridružilo partizanskim odredom ter je bilo vključenih v razne edinice Briško-beneške-ga odreda, ki je bil del IX. korpusa NOV J. Njihova največja krivda je ta, da so se odločno borili proti nacističnim okupatorjem in njihovim podpornikom republikincem. A celo to tvori del obtožbe; kajti med drugimi dejanji jih obtožujejo, da so ubiii nekatere republikince, ki so skupno z nemškimi okupatorji držali postojanko v St. Petru Slovenov Obtožba «veleizdaje domovine» pa temelji na tem, da so se pridružili jugoslovanskemu partizanskemu gibanju ter so delali na odcepitvi Slovenske Benečije od Italije Vse te obtožbe so v kričečem nasprotju z določbami mirovne pogodbe, po kateri se je Italija obvezala, da «ne bo preganjala, ne nadlegovala italijanskih državljanov, zlasti pripadnikov oboroženih sil, če so v dobi od 10. junija 1940 do vstopa mirovne pogodbe v veljavo izražali svoje simpatije za stvar zavezniških in pridruženih sil, ali če so aktivno sodelovali v prid zavezniški vojski». Poleg tega pa obstaja v Italiji tudi zakon iz leta 1946, po katerem ni mogoče preganjati nikogar, ki se je boril proti okupatorju in njihovim domačim pomagačem. Tem večje je zato zaprepa- Stališče komunistov glede bazoviške proslave lastnih izobražencev, pesni-'v, pisateljev in umetnikov, "'‘pila hi se narodna zavest kar "njno potrebno na lem ozem-- tUii Torej la enotnost hi bila ,'',"nom najboljše jamstvo za tanje našega naroda, za do-" narodnih pravic. ^ustavlja se vprašanje, kaj - "l'amo storiti? K je naj začne-j "- Premislimo, preučimo vso vsa vprašanja, ki hi , r"ila Slovence v aktivno enol-. Povsod, v mestu in na Nežclju, naj se predstavniki, ,1 prosvetnih in kulturnih /"štev sestanejo, svobodno o-/"Vnavajo, preučijo in izrazi-" svoje mnenje, da vsak dà ,V"j doprinos o tako važnem jl'hisanju ter za nas Slovence v težki situaciji. Vsakdo, ki V ■*'' Pri STeu vprašanje ob-II‘J" našega naroda, mora ču-j/ dolžnost, da se otrese vsa-v ^a namena, ki hi ne bil v ko-tj* "arodu. Nihče nima pravi-prevladovati, vsakdo mora "ati, tujko posameznik, ka-ll|'r "rgunizucija, da koristi za-■ ’ 'bi naš narod nc ho še na- v,, teptan, zato da hi se Slo-I, "' tega ozemlja kulturno dvi-■Sif' ' v korist in ponos vseh (l)IIVl'hoev, da hi prijateljsko in živeli z drugimi narodi. ^ Tlnvomnrrniil <1 leL UHI i lil tlp .* pozameznih diskusij bi la.b> sklicanje sestankov, osno-VJ", odborov, ker vse bi sc tip-1-'”0 izvajati na podlagi najti, '' demokracije, predvsem pa ti,ls(!'°dlagi lojalnosti in iskre- ,‘bče naj ne izrablja lastnih ' s*"v in moči nad drugim, ker zahteva tudi enotni višji orga- ke, ki so last francoskih kolo-nizem, koordinacijskega ali stalnega značaja, kateri bi nadomesti vse druge. Proces enotnosti, ki se vrši na bazi je dal povod, da so se pojavila ta mnenja, da ti vodilni centri slovenskih kulturnih in prosvetnih organizacij bi mnogo več koristili stvari enotnosti in združitvi, če bi se umaknili in prepustili vodstvo lokalnih prosvetnih društev naj svobodno izvajajo proces združevanja na slovenskem prosvetnem področju. Poleg navedenih dejstev vzemimo na znanje in preučimo mnenju in ideje raznih prosve-tarjev ker dejstva združevanja prosvetnih društev na bazi nujno narekujejo, da jih preučimo in ila se zavzamemo za združitev vseh Slovencev. Že naš veliki Cankar je leta 1918. pozival k združitvi Slovencev s temi besedami : «Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vsakogar! Če kdaj, v teh časih je potrebno, da si zvesto gledamo iz, obraza v obraz, da si sežemo \ roke, da se strnemo v eno vrsto...». Cankarjene besede so v današnji situaciji za nas Slovence velikega pomena. MARIJA BERNETIČ PER0N1STI BODO NA NASILJE ODGOVORILI Z NASILJEM Peron bo ostal še nadalje predsednik argentinske republike nialistov ali pa domačih kolaboracionistov. -Sodeč po tem, bi se moral upor v kratkem razširiti tudi na tuniško ozemlje, kar bo povzročilo še večje težave francoskim kolonialistom v Afriki. Val aretacij v Bologni Pretekli četrtek so v Bologni aretirali sekretarja tamkajšnje federacije Italijanske socialistične stranke (PSI)-. Nalog za aretacijo je izdalo vojaško tožilstvo zaradi «žalitve vlade». Obtožba navaja, da je glasilo federacije PSI «'La Vprašanje Peronovega režima v Argentini je ta teden ponovno prešlo v ospredje na političnem pozornišču. V sredo je Peron nenadoma podal ostavko na položaj predsednika republike. V pismu, ki ga je poslal predsedniku vrhovnega sveta njegove stranke in tajniku splošne delavske zveze je med drugim poudaril sledeče; «Pozivani argentinske -državljane, ki so mi izrekli za-j upanje, naj me razrešijo sleherne obveznosti in naj sprej-mejo- mojo odstranitev od predsedništva republike. Vključijo naj me kot navadnega pe-ronista v naše gibanje. Nočem biti ovira za pomirjenje. Bil sem vedno pripravljen poslušati in mislim, da kljub temu 'la zavzemam svoje mesto po volji velike večine državljanov, zahteva dostojanstvo, da ponudim svojo ostavko. Mislim, Stalit V tilu V Čilu je v teku velika stavka državnih nameščencev. Reakcionarna vlada si veliko prizadeva, da bi jo strla s silo. Predsednik Ibanez del Campo je zahteval od poslanske zbornice izredna pooblastila in proglasitev izrednega stanja. V dneh stavke od petka do torka so aretirali 1.150 državnih nameščencev zaradi tega, ker so stavkali. V ZNAMENJU POMIRITVE V SVETU TUDÌ L.R. ROMUNIJA zmanjšala svojo vojsko V torek je vlada L.R Romu-1 je znano, je bila Sovjetska zve- nije objavila sklep, da bo do 1. decembra tega leta zmanjšala število svoje vojske za 40.000 mož. Osrednje glasilo romunske partije .Scantea» piše v zvezi s tem, da so na sklep vplivali sadovi ženevske konference, ki je prispevala k delnemu popuščanju mednarodne naoetosti. S tem, da se bo znižalo število vojske, bodo prihranjena sredstva, katera bo vlada uporabila za gradnjo stanovanj in za druge družbene in kulturne potrebe dežele. LR Romunija je tretja država socialističnega sveta, ki je sprejgl'a Sklep o znižanju svojih oboroženih sil. Prva kot za, ki je sklenila, da bo znižala svojo vojsko za 640.000 mož; njej ,ia je sledila LR Češkoslovaška, ki je znižala svojo vojsko za 34.000 mož. Tudi na kongresu Svetovne medparlamentarne zveze, ki se vrši v Helsinkih se govori o razorožitvi. O tem vprašanju je kongres izglasoval tudi posebno resolucijo, v kateri je med drugim podčrtano, da naj vse države sodelujejo pri pogajanjih za razorožitev. Resolucija nadalje poudarja potrebo po ustanovitvi mednarodne kontrole nad atomskim orožjem. da nudim s tem rešitev, ki bo v korist ljudstvu in stranki, ker bosta lahko brez mene dokončala končno fazo organizacije in decentralizacije» V pismu nadalje pravi, da se je dvanajst let boril za suverenost pravic, proti zatiranju in sleparijam ter proti izkoriščanju delavcev da je bilo zaradi tega porebno omejiti svoboščine in da je v zameno za to, peronistična stranka dala deželi socialno in gospodarsko pravico, neodvisnost in suverenost.» Glavni tajnik -Delavske zveze je Peronovo pismo prebral po radiu. Koj za tem pa je pozval delavce, naj se zberejo na glavnem trgu argentinske prestolnice ter naj prekinejo delo, ako ne bo Peron umaknil ostavke. Velikanske množice so se začele kmalu za tem pomikati po ulicah, ki vodijo na glavni trg, kjer je prišlo do velike manifestacije za Perona. Medtem pa so po radiu govoril razni voditelji peronističnega gibanja, in pozivali predsednika, naj umakne svojo ostavko. Po vsej deželi je začela vladati mrzličnost. Vse je iz-gledalo, da se bližajo državi temni dnevi. Tudi predsednik vrhovnega sodišča in drugi visoki državni funkcionarji so napovedali ostavke, ako odstopi Peron. Peronistični poslanci so izjavili, da v tem primeru zapuste zbornice Vojska je bila v stalni pripravljenosti. Okrog vladne palače so razvrstili mitraljeze in proti'etalSko obrambo. Med tem se je na velikem trgu zbralo okrog 400.000 ljudi. O-krog 18. ure se je pojavil na balkonu vladne palače Peron Množica mu je priredila veličastne ovacije. Takoj za tem pa je pričel govoriti. Med drugim je v svojem govoru dejal «-Po dogodkih 1-6. julija smo krvnikom ponudili roko sprave. Ti so dva meseca mirovali, loda pred kratkim so pričeli ponovno z nasilnimi de- 6. septembra poteče 25 let od dneva, Uo so bi'i u«!re!jeni bazoviški mučeniki. Ti so padli pod svinčenkami fašistov zato, ker so branili svoje ljudstvo, ki ie bilo razžaljeno in ponižano na najnizkotnejši način od režima ubijalcev. Vsi Slovenci in tudi Italijani morajo gledati na mučenike s spoštovanjem, četudi pripadajo neki točno opredeljeni politični tendenci. Vsa leta, zlasti pa po juliju 1948, so se vršile ob priliki obletnice ustrelitve, razne spominske proslave. Te so bile ločene, kakor so bile ločene tudi politične skupine, ki so jih organizirale. Toda za 25-letnico ustrelitve je prevladovalo mnenje slovenskih in italijanskih demokratov, naj bi se vršila enotna oroslava, zato ker so obstojali boljši pogoji kot prejšnja leta. Od oretekleca oktobra pa do danes, so se vršile razne enotne manifestacije, zlasti na kulturnem področju. Obstoja tudi neki organizem, ki je prav tako enoten. Ta se zavzema za obrambo narodnih pravic Slovencev. Torej obstojajo boljši pogoji. Zato smo pooblastili tovariše, naj se približajo drugim skupinam in jim predlagajo, naj bi odbor občinskih svetovalcev sklical veliko manifestacijo Slovencev, katera bi bila podprta od demokratičnih Italijanov. Toda naši tovariši niso imeli časa, da bi napraviti korak v tem pravcu. Izvedeli so, da je že pred časom odbor neke točno opredeljene politične tendence, zaprosil oblasti za dovoljenje za komemoracijo, ki bo 4. seotembra in ga je tudi že dobil. Ta odbor je povabil druge politične skupine, naj šli na kraj mučeništva zato, da počastimo mučenike in da tam položimo naše vence. Upamo, da prihodnje leto ne bo nihče skušat prednjačiti in da se bode vsi Slovenci združili v Bazovici za to, da počastijo svoje padle. Predsednik ČIR hudi bolan Predsednik C SR Antonio Za-potocki je pred nekaj dnevi hudo zbolel zaradi nerednega krvnega obtoka in motenj na -.rcu. Njegovo stanje je zelo resno. Zapotočki je star 70 let. Za predsednika češke republike je bil izvoljen po smrti Gottwal-da, v marcu 1953. Skoraj vse življenje je posvetil sindikalnemu gibanju. janji. Politični voditelji so spet pričeli nesramno govoriti in hujskati k podtalnemu delovanju. Ponovno so organizirali oborožene napade. -S tem so jasno pokazali, da nočejo pomnjenju in sprave, ki smo iim ju ponudiln Zato je nujen . i^^j manifestaciji. To zaključek, da bomo na nasi- | __....________,:J! Ije odgovorili z nasiljem. Z našo popustljivostjo smo si pridobili pravico, da začnemo z represalijami in da enkrat za vselej določimo smernice za našo vlado. Zato bo vsakogar, ki bo kalil mir in red v državi, lahko vsak argentinec ubil. To velja za izvrševalce dejanj, kakor tu li za tiste, ki laka navodilu dajejo. Naša naloga je, da vzpostavimo v državi red in varnost državljanov.» Nato je 'Peron sporočil svoj sklep, da umakne ostavko, toda pod pogojem, da se vsak pošten državljan pripravi na borbo proti sovražnikom in za vslljenje miru za vsako ceno. Za tem pa je še enkrat zagrozil nasprotnikom ter poudaril, da je to zadnji opomin. Pi govoru se je množica razšla in nikjer ni prišlo do neredov, Delavska zveza pa je proglasila konec stavke. Po vsem svetu se mnogo govori o Peronovi «ostavki». Mnogi sklepajo, da je bil razglas samo manever, ki naj bi izzval mobilizacijo, svojih pristašev in pokazal vso Peronovo silo tistim, ki so skušali ga onemogočiti. Po nekaterih vesteh pa naj bi bilo prišlo do sklepa o ostavki po neki burni 'seji na poveljstvu prvega pehotnega polka, med katero naj bi bilo prišlo celo do streljanja, pri čemer naj bi bil izgubil življenje celo en general Koliko pa je na tem resnice, bo pokazala bližnja bodočnost. V četrtek je argentinska vlada proglasila obsedno stanje na področju Buenos Riresa. To daje slutiti, da se dejansko že uresničuje program, ki ga je napovedal Peron v qvojem zadnjem govoru. ščenje in odpor vseh antifašistov, ki vidijo v tem preganjanju partizanskih borcev napad proti odporniškemu gibanju. To tem bolj, ker filofa-šistično in ostalo reakcionarno časopisje, zlasti v Vidmu, na vse načine podpihuje proti obtožencem in vsej osvobodilni borbi, sramoteč jih z najgiši-mi psovkami in lažnimi podtikanji, Obenem pa je to tudi napad proti slovenskemu življu pod Italijo, katerega bi radi prikazali v najslabši luči ter mu onemogočili obstoj in miren razvoj. Vsi resnični demokrati bodo zato na strani teh 57 obtožencev, ker vedo, da bodo s tem branili čast antifašistične in osvobodilne borbe. V obrambo beneških partizanov se je organiziral j?oseberi odbor, ki nam, je poslal sledeče poročilo: «Po desetih letih od zmage nad naci/ašizmom je bila te dni položena pri državnem praudniStvu obtožba proti 57 biviim partizanom Nadiške doline. Obdolženi so najbolj fantastičnih zločinov, popolnoma izmišljenih, kot veleizdaje, umorov, ugrabitve oseb, racij, oboroženega ropa, požigov matičnih uradov itd. Očitno Je, da sledi to delo pobudi in daje dolgoletnemu prizadevanju znanih krogov, ki so na tem področju sodelovali z nacističnim okupatorjem in počenjali najogabnejSe zločine nad brezbrambnim prebivalstvom in nad protifašističnim borci. To proces ne namerava samo udariti po partizanskih borcih in po ljudskem protifašističnem gibanju Nadiške doline, temveč hoče mnogo več. Prizadeti, okle-vetati in obtožiti hoče samo protifašistično borb o za demokratične in socialne pravice Italijanskega delovnega ljudstva v osvobodilni vojni. Noben antifašist, noben dosleden demokrat ne more ostati brezbrižen in pasiven spričo tega poskusa, ki ga Je torej treba z vso odločnostjo zavrniti, tako da ludi v prihodnje ne bi več prihajalo do podobnih procesoo prot1 junaškim borcem odpora, ki so se o najtežavnješth okoliščinah borili za svobodo, za demokratične pravice in za bratstvo med narodi. Na pobudo bivših partizanov in političnih preganjancev iz Trsta, Gorice in Vidma je bil ustanovljen odbor v obrambo partizanov Nadiške doline. Odbor ima namen, razširiti se z novimi pristopi in hoče spodbujati aktivno solidarnost sil odpora, antifašistov in vsega demokratičnega prebivalstva v obrambo krivično obtoženih borcev, obenem oa raz leorgiDlzailja uprave v [LIJ V četrtek so v Jugoslaviji začeli poslovati novi občinski in okrajni odbori. S tem je bilo dovršeno prvo obdobje velike reorganizacije v državi. Po novi ureditvi je v državi 1438 občin. Do sedaj jih je bilo 4121. Število okrajev pa je 107, do-čim jih je do sedaj bilo 341. Vsa Primorska je razdeljena a fu: otrokom in ne ženam. Podobi1 in prizore kot jih je opisal Lani" Hujne ko i Hjivc Ovori V Severni Afriki kot za časa nacizma. Francoski kolonialisti so domačine v mestu Philippenvillle za mestnim stadionom, kjer je vrsta trupel streljali prejšnji teden ležala več dni dol?a «General Anzeiger»; «Nemci si- cer skoro nimamo pravice, da bi izrekli sodbo o obnašanju Francije v Severni Afriki. Toda vprašanje kolektivne kazni nas zanima od blizu in sicer zaradi naših izkušenj, ki smo jih imeli v bližnji preteklosti. Spominjamo se češke vasi Li-dice, spominjamo se "strahovitega pokolja v Oradouru. Tudi če bi se našla pod grmadami trupel in v kadečih se ruševinah alžirskih vasi ena sama nedolžna oseba med tisoč krivci, bi morali biti podžigale! te represalije obtoženi zločina proti človeštvu, na isti način kot blazni podžigale! zločinov Lidie in Oradoura.» To je na- delu javno oblast» v Alžiru in VESTI IZ JUGOSLAVIJE TEŽAVE KNJIŽNEGA TRGA Na sestanku zastopnikov knjigarn in založb Slovenije, ki se je vršil v Ljubljani, je iz poročila o stanju na knjižnem trgu razvidno naslednje: _ Zaradi pešanja prodaje knjig v knjigarnah se zaloge pri založbah večajo ter nastaja videz nadproizvodnje. Knjigarne so bile do leta 1953 v sestavi založb, zdaj pa so večinoma samostojna trgovska podjetja. Z novimi ekonomskimi cenami v knjižni produkciji je pričela naraščati cena knjigam, ki je dosegla desetkratno višino predvojnih cen. Knjige zdaj kupujejo predvsem ljudje srednjih finančnih zmogljivosti, tisti pa, ki bi knjige zaradi višjih dohodkov lahko kupovali, ne čutijo potrebe po njej. Po vojni, je bilo veliko število knjižinic, ostale pa so siamo močnejše, ki še lahko kupujejo novitete. Pa tudi sredstev imajo manj zaradi varčevanja in administrativnih predpisov, ki otežkočajo podporo gospodarskih organizacij sindikalnim in javnim knjižnicam. Nedvomno je nenormalen knjigarno kot vsako drugo trgovino z blagom ter ji v skladu s predpisi odmerja kredite za obratna sredstva in predpisuje sorazmerno visoko o-brestno mero. položaj, da založbe v prvem letu po izidu knjige prodajo 30 odstotkov knjižne naklade, v naslednjih letih pa le 1 ali 2 odstotka, nato pa prodaja do-tične knjige sploh preneha. Tako se v založbah kopiči čedalje več knjig, od katerih nima nihče nikakih koristi. V vsej državi se je nabralo v skladiščih za 3 milijarde dinarjev knjig. Banka obravnava Albanske narodne noše ROMUNSKO - JUGOSLOVANSKO KULTURNO SODELOVANJE V okviru romunsko-jugoslo-vanskega sodelovanja bo sodelovala delegacija romunskih znanstvenikov v septembru na" beograjski slavistični konferenci. V načrtu je tudi zamenjava znanstvenih del med Romunsko akademijo znanosti na eni strani ter Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ler ostalimi jugoslovanskimi znanstvenimi institucijami na drugi strani. Tudi na področju glasbe bo prišld do večjega sodelovanja; še letos bodo gostovali v Jugoslaviji romunski operni pevci in glasbeniki, v teku je zamenjava plošč med romunsko radiofuzno službo in beograjsko radijsko postajo. Mimo tega so pred kratkim podpisali pogodbo, ki določa širšo zamenjavo filmov in knjig. Costantini pa je bilo odkrito poročanje vseh grozodejstev, k'i jih je Lambotte videl z lastnimi očmi in ki postavljajo francosko vlado na sramotni ,oder pred vsem| človeštvom. Z lastnimi očmi je videl požgane in do tai upepeljene vasi Ailžircev in Marokancev. Videl je brez števila trupel otrok, žena, moških in starčkov. V požganih slamnatih kočah so ležala na kupu trupla vse družine, štiri do osem oseb, bili so revni večinoma brezposelni delavci. Pred neko kočo so bila trupla družinskih članov, ki so jih francoski kolonialisti ustrelili in nato kočo zažgali, v b'izini so ležala trupla drugih Jjud[i, ki so ]j|ih ustrelili na begu. V, tesni ulici zopet kakih deset trupel domačinov, ki so se skušali rešiti pred obkolitvijo in požigom. Vas so ko-onialisti obkolili, polili slamnate koče z bencinom in jih nato zažgali. V mestu Philip-peville so ustrelili vse moške, ki so jih našli kjer koli. Nihče ni bil tiste dni varen pred golaznijo, ki sestavlja, zloglasno tujsko legijo. Streljali so na prebivalce, kot bi bili divjačina ,na lovu. Da bi pred javnostjo prikril resnico o strahotnih ubojih jé izročil guver-ner Soustelle dopisnikom listov neke vrste uradno poročilo v botte je videl in b njih poroč" tudi Georges Penchenier, d1’" pisnik «Le Monda». Kljub uradnemu molku fr8®' coskih vladnih krogov o kr?" vih dogodkih in o številu žrte^ so vesti o pokoljih vsee" podrle v svet. Francoski ^ lonializem je ostal osami)6 pred vso svetovno javnost) ' Več dežel ji- uradno prole5*'] v ? ralo proti zverinskim ub°" rn-stvom. Tako je v soboto eg1? l]'61’ tovska vlada poslala ostro P1” te testno noto vsem vladam. * s-------- pripadajo atlantskem P8*1*, , Protest je bil poslan tudi Z^ Egipt protestira zaradi up°ra’ # j be pri represijah v Sever" I # Afriki francoskih vojaških s‘“ ki pripadajo N ATO. Upora^ . teh vojaških sil — poudari’ 4 16 protestna nota — predstavil’, ko,i i sovražno dejanje proti vse' ^bu Arabcem in zaradi tega noS>) ,*■ vse članice NIATO težko odg1 vornost. Tudi birmanski par1.3, Z6'1 sodi' k, ment je enoglasno obS0 . francoski kolonializem. D**® 1 "J* ster za zunanje zadeve Id0] r0"16 nezije pa je izjavil franc ,SKe' mu odpravniku poslov, da Indonezija pripravljena P0™ *0Oic preti osvobodilno gibanje v verni Afriki. Protestne m; ad1' i® i« "ečj, festacije proti zločinom, ki d Jakost, jo zagrešila francoska v'a B doi so bile prejšnji teden v Ri nonu, 'Pakistanu in deželah. s. ZA VSAKOGAR NEKAJ- > !«>}, j. °ejJ, SOVJETSKI H AZSTAVLJ ALCI NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Na letošnjem mednarodnem velesejmu v Zagrebu bodo razstavljala tudi sovjetska izvozna podjetja. Sovjetski razstav-ljalci bodo imeli razstavljene svoje predmete iz več izvoznih podjetij in sicer razne strojne naprave za rudnike, garniture za vntanje naftnih vrelcev*, naprave za razne tovarne, optične naprave, avtomobile raznih znamk, proizvode prehrambene industrije itd. Med razstavljenimi predmeti je tudi 25-tonski kamion znamke MAZ. Velika bo tudi izbira motornih vozil, kamionov, osebnih avtomobilov in avtobusov. Med optičnimi instrumenti bodo razstavljeni precizni in elektronski mikroskopi s 100.000 kratno povečavo; dalje vrsta radio aparatov, kombajni za obiranje koruze in kombajn za žito. Ne kateri precizni stroji so opremljeni z instrumenti, ki prikazujejo na platnu, kako stroj opravlja svoje delo. Razstavljeni bodo tudi televizijski aparati s pomočjo katerih bodo lahko obiskovalci spremljali program. BEOGRAJSKO GLEDALIŠČE BO GOSTOVALO V TRSTU Beograjsko dramsko gledališče bo gostovalo prihodnjega oktobra v Trstu. Uprizorilo bo tri dela in sicer: «Legendo» od Miroslava Krleže, «Sumljivo osebo» od Branislava Nušiča in «Popa Ciro» od Stevana Srem-ca. «Pozabil si prav kovčeg svojo obleko» LUNA IN BICIKEL Osemnajstletna hčerka stoji pozno zvečer na dvorišču. Mati jo pokliče in posvari, naj vendar pride v hišo, ko je zunaj tako hladno. Hčerka pa ji odgovori «Oh mati, kaj tol hodila, ko pa luna tako lepo sveti?!» Cez nekaj časa je mati precej osorno zavpila: «Zdaj je pa dovolj. Reci tisti luni, naj vzame svoj tolcikel in se potoere domov!» v * * ribniška Breznikov Tomaž ni bil s pametjo preveč obdarjen. V mladih letih je služil za pastirja, ko pa se mu je zahotelo druge službe, je vrgel vrečo s svojim bornim imetjem čež ramo in šel beračit po ribniških vaseh. «Nuj, Tomažek, kako da beračiš», ga je ogovorila hišna gospodinja. «Vejste, preljuba mama, tak revež. sem'. Petinosedemdeset let sem že spounu, pa najnam ne o-četa, ,ne matere!» « * • PAMETEN NASVET «Pomisli, z Matijem sva se sprla in mi je grozil, da me bo brcnil. Kaj naj storim1?» «Vselej, kadar ga srečaš, se usedi!» * * » NIC POSEBNEGA Jože nagovori 'prijatelja na cesti: «Ja, France, kaj pa ga lomiš? En čevelj imaš črn, enega pa rjavega». France, čisto hladnokrvno: «To ni nič posebnega, doma imam en par takih!» * * * PRAV ZATO »jir «V svoji kritiki ste nat>5j> te- 1 — reče pisatelj kritiku — „ri- 0F*< naslov moje zadnje novele^ m ^ se(,. meren? Saj je vendar tako vlačen». ... _« .nit- ka °du, Nk Si h. v «Prav zato. Novela namreč NA VLAKU «GOSPODIČNA — nagovori^; ljivec svojo sopotnico knjiga, v katero ljeni?» ste tako za*) «Prav nič, sama neumnost»^ «Potem se pa rajši pogova te z menoj». tl' «Hvala, imam, pa že rajS1 skano neumnost». * * * USLUGA v» «GOSPA soseda; all Ibi n mogli posoditi škarje». d» «Rada. Toda uli je mogoč?; pri vaši’ hiši nimate Škarij'" g» «O, da. Toda vaše -bi rab'11 žico». * * * NEDOSLEDNOST gn,'|enskega šolstva bi bilo za-Itiujno odpraviti to nenor-Itlo in za slovensko šolo ljivo stanje s postavitvijo bvornega funkcionarja za enske šole s pripadajočim ličnim osebjem; poleg tena j bi v vrhovnem šolskem 'tu dobili Slovenci odgova-ioče število mest. To sled-je bilo že pred časom za-°vljeno delegaciji SHLP s 9ni odgovornega funkciona-ki je izjavil, da je v vr-'nem šolskem svetu v Trpet od dvanajstih mest režiranih za Slovence. Ta 'žica pa je zagotovljena tu-2/c točki Posebnega, stali ki pravi, da «mora biti 'slovanska etnična skupina žično zastopana v uprav-Položajih, zlasti še na ti-Dodročjih, kakor je šolsko Gorništvo, kjer gre še iz-Ho za interese teh prebivat *• To velja seveda tudi za 1 No šolsko vodstveno osebje, so šolski nadzorniki, rav- !?lji šol, didaktični ravna- stalno zakonsko%reditvijo »tiskih šol bo istočasno u-en tudi položaj slovenskega lega osebja, kateremu bo j!r>ana stalnost, kot to predla Posebni statut. Zato bo 'r»bno, da se v najkrajšem 11 Po izidu zakona razpiše-btečaji za stalna mesta, ki z zakonom ustvarjena bodo oni, ki imajo že da vse pogoje za določeno me-,. lahko takoj nastavljeni '*b bodo ostali, ki jim manjša kakšen pogoj, to lahko “knadii do 5. oktobra 1958 Postali stalni. Posebni sta-bdi tem zagotavlja, da do roka ne morejo biti od' , ni iz službe. Urediti pa reba ob tej priliki tudi po-'i tehničnega osebja, tajni- kov, pisarniških moči, šolskih danje angleščine uvesti nem-slug itd., in sicer na način, kot1 ščino ali francoščino, ki sta to predvideva zakonodaja za I nedvomno,, posebno še prva, italijanske šole. Da morajo vsi ! mnogo potrebnejša kot angle-funkcionarji in nameščenci ščina. slovenskih šol popolnoma ob- ' Končno je za dobro uspeva-vladati slovenski jezik, je kaj-' nje našega šolstva zelo po-pak izven dvoma; ta določba membna tudi enakost v ma-mora bili vnesena v zadevno terminiti sredstvih, ki jo prav zakonodajo. j tako zagotavlja Posebni sta- ti zakonodaji mora biti tu-, tut. Nujno potrebni so primer- 'Umski festival v Benetkah a »' v»‘ eVi -n° k»-jefl tj»’ )0J A ir»-k' ctii' ir»1 __________ at>’ lf'i \ l6, ai,susta je v teku v Belli j »h Mednarodni festival filma, l6i a!!bl^a tudi letos veliko zanl-si) h. Pro i del festivala, ki se lg(l' "ključu 2i t. m. je bil po-r*.J, »P predvajanju filmov za o-e in dokumeutarjem. Od ,sljega četrtka pa se vrstijo detraivi filmi, ki vzbuja-°*čjo ali manjšo pozornost • letošnjem festivalu je sicer lf°t/io munjše število detel, Jjar pa lahko rečemo, da je .. '“»i, udeležbe Sovjetske zveze i’ Vsiougike, Bolgarije in Polj-»^MH bolj mednaroden kot lansko 'b, , i' Razstave filmov za otroke di predvideno, kako je mogoče ustanavljati nove šole in kako spreminjati dosedanje v nove vrste; kajti več kot očitno je, da se potrebe prebival-svà* menjalo, ne glede na dejstvo, da že sedaj na Tržaškem in -Gori.škem manjkajo razni tini šol, la o Benečiji in Kanalski dolini sploh ne govorimo, kjer slovenskih šol sploh ni. Tako se Slovenci že dolgo potegujemo za dvoletno trgovsko šoio, ki je za naše razmere nujno- potrebna; z razkosanjem STO pa je odpadla tudi kmetijska strokovna šola, na Flavjah, tako da se slovenska kmečka mladina ne more pri- sestavijo imerno strokovno izpopolniti.-Glede spreminjanja šol pa je govora že v Seznamu obstoječih šol, priloženem Posebnemu statutu, kjer je določeno, da se bodo vsi dosedanji strokovni tečaji spremenili v redne triletne strokovne šole. Tudi ta določba mora dobiti v najkrajšem času izvršno uredbo, da bo to pretvoritev mogoče izvesti že z novim šolskim letom. Pereče je dalje tudi vprašanje uradnega jezika. Posebni statut izrecno priznava pravico rabe slovenščine tako v zasebnem kot v uradnem poslovanju, toda doslej so bili vsi dopisi nadrejenih oblasti s slovenskimi šolanji le v italijanščini. Z,ato je treba. da to pravico potrdi tudi zakonodaja o slovenskih šolah. Glede učnega programa smo že zadnjič poudarili, da po določbah Posebnega statuta ne sme nasprotovati nacionalnemu značaju učencev. Zato -bo odredba o učnem programu morala določiti toliko ur slovenskega jezika in slovstva, kot jih imajo italijanske šole za italijanski jezik in slovstvo. Dalje bo treba posvetiti posebno pozornost narodni zgodovini in zemljepisu naših krajev. Poleg italijanščine naj bi se na strokovnih šolah uvedla še nemščina, ki je za naše mesto najpotrebnejši jezik; prav tako bi bilo treba premisliti, ali ne bi bilo bolje tudi na srednjih šolah namesto dose- ni prostori za nekatere srednje, osnovne in strokovne šole ter vrtce; nič manj niso šole potrebne raznih učil in drugih pripomočkov!, ki jih nimajo dovolj ali pa so zastareli. Nadvse vazno je tudi vprar-sanje učnih knjig, ki pod ZVU ni bilo zadovoljivo rešeno, ker ni bilo upoštevano mnenje najboljših šolnikov niti želje ljudstva. Zato bi morala biti v ta namen imenovana posebna komisija, sestoječa iz najsposobnejših slovenskih pedagogov, ki bi pregledala dosedanje šolske knjige ter da se in natisnejo nove Učenjaki mednarodnega slovesa zatrjujejo, da bodo mnogi iz našega pokolenja priča qdhoda prve odprave na luno. Sovjetski učenjak prof. Dobronravov je izjavil, da se je prvo obdobje poleta na luno že začelo in sicer z zgraditvijo velikih radijsko vodenih raket, ki so že dosegle do 400 km višine. V osnredje je stopilo tudi vprašanje umetnega satelita. Ta bo omogočil odhod vsemirskih ladij na luno. Gornja slika nam prikazuje zamisel nekega strokovnjaka, kako bo član odprave izbiral najprimerejše mesto za pristanek na luni. Z MEDNARODNE ATOMSKE KONFERENCE V ŽENEVI RADIOAKTIVNI IZOTOPI NAM BODO nudili v bodočnosti hrane v izobilju Kot je znano, so radioaktivni izotopi kemični elementi, ki nastanejo pri fiksiranju v a-tomski bateriji. Ti izotopi o-hranijo vse kemične lastnosti prvotnega elementa, se lahko spajajo z drugimi prvinami in tvorijo enake kemične spojine (soli, kisline, baze); pri tem pa se njihova radioaktivnost prenese na spojino, ki postane radioaktivna. To dragoceno okoU-nost so znanstveniki s pridom izkoristili v najrazličnejših panogah, zlasti v medicini, biologiji in kmetijstvu. Prav v teh panogah človeškega udejstvovanja bi bila raba radioaktivnih prvin zelo omejena, ker jih živi organizmi zelo malo ali sploh ne absorbirajo, kot se to zgodi z njihovimi spojinami. Prav iz tega razloga se je raba radioaktivnih izotopov in še posebno njihovih spojin tako zelo razširila v teh, za človeško življenje tako važnih panogah. Danes je v medicini in biologiji v rabi že cela vrsta radioaktivnih izotopov, njihovih spojin in preparatov. Tako, u-porabljajo radioaktivni jod za ugotavljanje metastaze raka na predsapniški žlezi, (tiroidi), radioaktivni natrij z neverjetno natančnostjo pokaže stanje krvnega obtoka, z radioaktivnim kalijem ugotavljajo prebavno sposobnost želodca in čreveš. radioaktivni kalcij po- DO 15. SEPTEMBRA BO KOMISIJA PREDLOŽILA VLADI SVOJE ZAKLJUČKE Ustanovitev proste cone pogoj za dvig gospodarstva Vznemirjajoče vesti iz Rima - Vse dosedanje podpore Rima so samo injekcije za naše gospodarstvo - Nujna potreba izdatnejših ukrepov - Odgovorna naloga odbora za prosto cono Kot zgleda bo posebna ministrska komisija za proučitev vprašanja ustanovitve proste cone, v kratkem končala svoje delo, ki ga je začela meseca maja. Komisija je bila trikrat v Trstu, sprejela je zastopnike raznih gospodarskih organizacij, ustanov, sindikatov,* političnih strank. Na podlagi razgovorov in iznesenih teženj, so se člani ’ komisije lahko prepričali, da je Trst plebiscitarno — razen peščice podrepnikov Confindustrie za u-stanovitev proste cone. To bo morala komisija nujno upoštevati, ko, sestavlja svoje poro-šilo in zaključke svojega dela, ki jih bo predložila ministrskemu svetu. Kot se je te dni zvedelo, bo ,d>> .fli' d°' ;Ke' 1$' k udeležilo deset detel s 24 *• Sovjetska zveza je pred-lla filme «Izredna tekma», 0 Prijatelja» in «Čarobna pa-ki gta jih režirala Paščenko °eJkin. kategoriji otroških filmov 0liaesel prvo nagrado češko-l“aski film «Potovanje v pra-, »»ino», v režiji Karla Zema-jV v kategoriji slikanih filmov isJ (eCriPadIa prva nagrada sovjet-Ulmu «Izredna tekma», “'i eej" ko pohvalo sta dobila sov-.j? film «Dva prijatelja» tn r’ ■ 1 *Pripovedke psička in ma-11 ’ Poljska se je predstavila z j' ■ ^ v/ I K, P dvema otroškima filmoma: «Janezek in želva», ki sta jih režirala W. Has in J. Nasfter. Dokumentarne Ulne je razstavilo kar 21 dežel s skupno 120 filmi. Veliko pozornost in zanimanje je med temi vzbudil sovjetski barvni dokumentarij, ki prikazuje obisk v muzeju ruske umetnosti. V drugem delu festivala, ki se je začel — kot že omenjeno — 25. avgusta —in se zaključi 10. septembra bodo vrteli skupno 33 filmov iz 18 držav. Češkoslovaška bo predstavila zanimiv zgodovinski film «Jan Hus». Film vzbuja že sedaj v klerikalnih krogih okrog festivala ostre komentarje in ni izključeno, da bodo skušali doseči od organizatorjev te vsakoletne manifestacije, naj bi se film sploh ne predvajal. Posebno velik uspeh je dosegel v ponedeljek sovjetski film «Cvrček», povzet iz povesti ruskega pisatelja Čehova. Film je režiral Samsonov, ki se s tem delom prvič predstavi ptlbliki. V slavnih vlogah nastopata Lud-mila Zelikovskaja in Bondarčuk. Zanimanje sta vzbudila tudi poljski film «Moški odloča», v režiji Dako Dakovskega in jugo- 1 L ^ slovanski film iz osvobodilne borbe «Trenutki odločitve». Slednjega je režiral bivši češki režiser Frantisek Cap. ZDA so imele na sporedu med drugimi tudi napreden film, ki realistično in brez prikrivanj o-pisuje kakšne so šolske razmere v ZDA in moralno pokvarjenost ameriške mladine. Ze v nekaterih državah ZDA so imeli proizvajal-filma težkoče z mračnjaško cenzuro in to je prišlo do izraza tudi na festivalu. Dejstvo je, da film ni bil predvajan, ker le baje interveniral in se skliceval na cenzuro, ki je film že prej prepovedala v nekaterih državah ZDA, sam ameriški veleposlanik Italiji Clara Luce. C*or iz filma «Jan Hus», ki ga je zrežiral Ceh Otokar Vavra. [jJanje, ki ga film prikazuje, se je vršilo v petnajstem stole-Pragi. Duhovščina je imela vso oblast v svojih rokah, v mestu vlada strahovita beda. Jan Hus, ki je bil tudi b0n°vnik in celo predavatelj na znameniti praški univerzi, se iJ^vi po robu in obsodi korupcijo. Škofje ga zato pozovejo, «J se gre zaradi tega zagovarjat n» cerkveni koncil v Ko-6ci. Koncil je Husa obsodil. Po dolgem mučenju so ga sežgali na grmadi. omenjena komisija predložila svoje zaključke ministrskemu svetu najkasneje do 15. septembra. Slednji bo nato vzel stvar takoj v pretres — tako je namreč zagotovil minister Rossi, ki 'je bil te dni v Trstu in nato bi moralo priti do končnega sklepa. Rozumljivo je, da Tržačani nestrpno pričakujejo odločitve'let"a 1951 število zap()S|enih italijanske vlade za toliko pri- zn;2ai0 za kakih pettisoč enot. Okrepitev tržaške industrije je nedvomno velikega pomena. Toda z zaposlitvijo določenega števila brezposelnih na eni strani, se problem ne bo korenito rešile, če bo pa prišlo na drugi strani do novih odpustov. Merodajni organi, ki bodo odločali o prosti coni, naj ne pozabijo, da se je od čakovano ustanovitev proste cone. Vendar pa gotove vesti, ki prihajajo v zadnjem času iz Rima, ne kažajo nič dobrega Govori se namreč, čeprav neuradno, da nima vlada resnega namena ustanoviti proste cone 'in niti ne nuditi kakih carinskih olajšav. V zameno za prosto cono bi pomagala pri gradnji kake nove industrije postavila bi tobačno tovarno in s tem naj bi bilo vprašanje rešeno. Do sedaj sicer ni znano nič točnega. Vendar pa, če bi vest odgovarjala, bi bila zadeva zelo resna. Nova Segnljeva vlada se mora vendar prepričati, da je Tr stu integralna prosta cona prepotrebna, ker odobritev rotacijskega sklada ne more rešiti krize, ki vedno bolj zajema naše gospodarstvo. Rotacijski sklad prihaja v poštev za industrijo, dočim j"e prosta cona tisti temeljni pripomoček, da se tržaško gospodarstvo lahko končno zadovoljivo uravnovesi in da prenehajo razne pomoči, ki SO' v resnici samo injekcije. Trst pa ne potrebuje injekcij. Za premostitev težke krize so potrebni izdatnejši ukrepi in med slednje spada ustanovitev proste cone. Ne smejo tudi pozabiti, da je število emigrantov, *ki jim Trst ne more dati nobenih jamstev za jutri, vedno večje. Prosta cona je temeljni faktor za ozdravitev našega gospodarstva, ki se nahaja v o-bupnih ražmerah, čeprav bo v začetku stala državo več milijard. Vladni listi pišejo, da ;e italijanska država potrosila za Trst v povojni dobi desetine milijard lir. Toda dejstva kažejo, da vse milijarde niso dosi i zalegle, ker je šlo v re- (Nadaljevanje na IV. strani) go hitrejšo rast rastlin, kar i pomočjo radioaktivnih izoto-pomeni, da bomo namesto ene-1 pov lahko proizvajal neomeje-ga pridelka imeli v bodočno-1 ne količine osnovnih živil, sti tri ali štiri pridelke v istem Podobno vprašanje nastaja času. Radioaktivno obsevanje tudi pri spremembi rasfinsKe se je tudi dobro obneslo pril hrane v živalsko. Danes to de- varovanju rastlin pred zaje-dalci, kot pred rjo. Posebno važno je, da je s tem postopkom možno privaditi rastline, ki so' doslej uspevale samo v določenem p-nnebiu in zemlji, na popolnoma spremenjene pogoje. S tem bo mogoče pridelovati južne rastline na mrzlem severu in gozdne v pustinjah in stepah. Te možno- kaže potek sklepnega revma- so danes še v poskusni tizma (artritisu), radioaktivni ogljik pa odkriva pojave poapnenja žil (arterioskleroze). Posebno»pomemben je ogljik »4, ki ga vsebujejo skoro'vsa živa bitja. Ker s smrtjo živega bitja preneha nadaljnje absorbiranje ogjika 14, ki se začne od tega trenutka izgubljati in to zelo, zelo počasi, je fazi, bodo temeljito spremenile dosedanje obličje zemlje, človeku na bodo nudi’e hrane v izobilju. Posebno poglavje v problemu človeške prehrane je vprašanje fotosinteze. Fotosinteza ,e naravni pojav, po katerem rastline spreminjajo sončno svetlobni, vodo in rudninsko mogoče tudi po dolgih tisoč- hrano v organske snovi, oglji- ietjih z veliko natančnostjo u-gotoviti. kdaj je tisto živo bitje (človek, žival, drevo) poginilo. Tako je mogoče s popolno zanesljivostjo ugotoviti starost egipčanskih mumij, o-kostij ljudi in živali iz pradavnine, starih ‘zapiskov na prirusih, lesenih ostankov stavb in usnjenih izdelkov davne preteklosti itd. Izredno dalekosežnega pomena je radioaktivno obsevanje živih bitij, živali in posebno še rastlin. S .takšnim obsevanjem je mogoče spremeniti dotedanje dedne lastnosti, to se pravi praktično ustvariti na pr. novo rastlino z različnimi svojstvi od njenih prednikov. Seveda so te spremembe lahko koristne, mnogokrat pa tudi škodljive. Pri koruzi je z obsevanjem mogoče spremeniti njeno velikost, obliko listov, strukturo korenin in vplivati tudi na kakovost in količino zrnja, kakor tudi na druge njene lastnosti. Pri nekaterih rastlinah, kot pri pistačih (30 odst.), so dosegli mnogo večji pridelek. Z obsevanjem dosežejo tudi mno- kove hidrate (škrob, sladkor) in beljakovine. To fotosintezo pa bi človek napravil lahko tudi umetno, s pomočjo radioaktivnega- izžarevanja, ki je podobno izžarevanju sonca. Delno se je znanstvenikom to že posrečilo, vsaj kar se tiče pridelovanja ogljikovih hidratov, a še to v majhnih količinah in z zelo dragim postopkom. Toda v bodočnosti bo s cenejš.im postopkom in to s lo opravljajo živali (govedo, pršiči, perutnina, drobnica, divjačina itd.), ki uživajo rastlinsko hrano in jo pretvarjajo v beljakovine (proteine)’ in tolščo. ki so poleg ogljikovih hidratov najvažnejša človekova živila. Sedaj se znanstveniki trudijo, da bi isti zapleten postopek, ki se izvrši v živali, mogli posnemati tudi v laboratoriju in spremeniti navadno tr-vo "i sočivje v beljakovine (meso, jajca) in maščobo. Izotopi so važni tudi pri raznih drugih kemičnih in bioloških ugotavljanjih. Tako so z njihovo pomočjo proučili, kako se v telesu presnavlja kalcij, ki je izredne važnosti za človeško rast in zdravje. Ker telo neprestano izloča znatne količine kalcija, ga mora stalno nadomeščati. Ta proces obnavljanja zaloge kalcija pa se proti starosti začne ustavljati dokler končno popolnoma ne preneha in telo samo še Izloča to dragoceno prvino. U-' gotovih so z izotopi tudi, da je mleko najodličnejši posrednik kalcha človeškemu telesu, zato je tako velikega pomena za pravilen razvoj otrok, pa tudi za zdravje bolnih in zdravih. ZA NASE KMETE Kmečka dela v septembru Slovensko-hrvatska ljudska prosveta ie oreteklo nede'jo organizirala izlet v Rajbelj na Nevejsko sedlo in k Belopeškim jezerom. Na sliki vidimo skupino izletnikov na Ne\ ej-, skem sedlu. NA POLJU Izkopavanje krompirja je treba dokončati. Vsako nadaljnje odlašanje, tudi za pozne vrste, bi bilo škodljivo. To delo v septembru čestokrat ovira deževno vreme. Zato je treba pohiteti dokler so ugodni dnevi. V preveč mokri zemlji krompir gnije! Prav tako je treba v tem mesecu pobrati koruzo, ge-veda ako ta ni zelo pozne vrste. Prosto zemljo je treba preorati in jo posejati z zeleno krmo, ali pa z žitom, v kolikor se v naših krajih to izplača. Jesenske kulture: zelje, o-hrovt (vrzote) repo, korenje in dr. je treba še enkrat oko-pati.Se prej pa potrosimo po njivi nekaj čilskega ali apnenega sojitra (50 kg na ha) To delo pa je treba opravljati samo v suhem vremenu! NA VRTU — Sedaj je ugoden čas za se janje motovilca in špinače Ta kultura se zelo izplača, saj daje. zlasti v božičnem času, precej dober izkupiček V zavetne lege sejemo tudi radič in solato rezivko. Solato endivijo moramo presaditi. Tudi za presajanje brokelj in zimske glavnate solate je sedaj skrajni čas. Posebno pozornost je treba v tem času posvetiti go-moljasti zeleni (šelnu). Treba ji pognojiti. To napravi' Dagur Brandson je stopal z dolgimi, težkimi koraki po mehkem mahu, ki se je raztezal tja do Karporškc skale. Iskal je ovce, ki so jih pregrešili po zadnjem velikem odgonu s planin. Majhen, kosmat psiček je tekal poleg njega in užival zadovoljno vse divne vonje, ki si jih je privohal ob grmovju in ob holmih. Bilo ie desetič, da je šel Dagur na tako utrudljivo pot. Prvič se je bil prostovoljno javil, nato pa je postala že na,-vada, da gre Dagur, čeprav bi se bili drugi za tako pot prav lepo zahvalili. Dagurja so imeli radi njegove redkobesednosti za posebneža. Njegova mati je umrla, ko je bil star dve leti; občina se je zavzela zanj in od svojega štirinajstega leta je služil pri Torkilu na Holtu. Dagur je imel psička zelo — zelo rad. Zato sta se oba veselila dolgega potovanja po hribih, kjer poveže velika samota le še krepkeje vezi njunega tovarištva. Na vrhu Karsborga sta obstala*. Gledala sta tja po deželi, ki se je razprostirala pred njima. Daleč tam na severu, od koder sta prišla, se je videlo bleščeče morje, videli so se globoki, modri fjordi: proti vzhodu in zahodu so zapirale visoke gore, vsak razgled, na jugu pa so se dvigali mrzli in nedostopni ledeniki visoko proti nebu. Jata snežnih jerebic je hitela gruleč proti dolini. Dagur je gledal za njimi in pripomnil: «Hudo zimo bomo imeli, Lapi!» Lapi je nekoliko pomigal s svojim kosmatim repom v znak, da je enakih misli. Navadno sta se v vsem popolnoma strinjala. Nenadoma je opazil Dagur tam doli na jugu nekaj belega. Zdelo se je, kakor da bi bile ovce. Dagur je bil že dospel do tiste točke, do katere je navadno prihajal. Ze zarana se je bil odpravil z doma, toda sonce je že bilo na zahodni strani svoje poti. Ce gre še maprej, se ne more vrniti pred nočjo; in ker se ovce v temi ne dado voditi bi moral prenočiti pod milim nebom. Fo kratkem po svetu z Lapi jem stu sklenila, da izršita dano jima nalogo. Ovc nikakor ne smeta pustiti na cedilu, ko sta se bila vendar pravkar zedinila, da bo letos huda zima! Dagur je skakal od holma na holm, s kamna na kamen. Pazil je edino le na noge. Treba priti čim globlje navzdol, preden se stemni. Tudi Lapi se je zavedal resnosti položaja, kajti nič več ni tekal, nič več ni vohal, stopa! je z enakomernim korakom ob svojem tovarišu. Nenadoma je začutil Dagur mrzlo sapo. Obrnil se je in z grozo opazil najhujšega sovražnika samotnih potnikov — meglo. Na videz mirno, toda z besnečo naglico se vali megla naprej, izteza svoje lakomne jezike po gorovju, da ga požre. Kmalu bosta nebo in zemlja eno. Dagur ne vidi več niti dvajset korakov daleč. Nepopisna groza se ga loti. Ce bi videl vsaj Karsborg, potem se žo znajde. Psiček ga gleda z vprašujočim, začudenim pogledom: ali ne moreta več naprej? «Ne, psiček, sedaj gre za najino življenje. Cim prej se morava vrniti domov!» Dagur hiti v smeri, kjer si misli, da je Karsborg in ki ga meni doseči v eni uri, če... -(Hjoertur Halldorson), In ta «če» mu zledem kri po žilah. Njegove misli se zn pletajo, megla se polašča njegovih čutov, skrivnostno in grozljivo. Daljnji in nerazumljivi glasovi mu udarjajo na uho in njegovi lastni, zamolkli koraki se mu žde kot grmenje. Vse, kar pride v njegov vidik, zrase do nadnaravne velikosti. Kamni ob poti dobivajo čudne oblike, postajajo strašna bitja, škrati, pošasti, velikani. Psiček, ki teka pred njim, se mu zdi kot volk, in v prihodnjem trenutku mu le ta popolnoma izgine izpred oči. Ko je Dagur že toliko časa hodil, da bi moral biti po lastnem prevdarku že pri Karsborgu ali vsaj v njegovi bližini, se je znašel iznenada ob bregu jezera, iz katerega je prihajala reka, ki je Dagur prej nikdar ni videl. Megla se počasi vlači čez na rahlo vzvalovljeno, temno-sivo površino. Valčki pljuskajo enolično in neprestano. Ne tu ni življenja., tod ni še nikdar hodil. Dagur sede na kamen in si skuša urediti, misli. Popolnoma se je stemnilo. Pes si otresa kaplje s kožuha, preteguje se in zlha, pohiti nekoliko v stran, leže na trebuh, položi glavo na prednji nogi in se zagleda v Svojega gospodarja. Dagur. izvleče iz torbe nekaj prigrizka. Oba jesta molče, počasi in vdano, z žalostno zavestjo, da je to njuna zadnja malica in s trdim spoznanjem, da se jima prav za prav nič več ne mudi. Poiščiva si ležišče,» dé Dagur in vstane. Pes skoči nanj z veseljim lajanjem in mu liže roke. Odpravita se od tega mrkega jezera. Med skalami odkrije Dagur votlino, dovolj veliko, da se zavarujeta v njej zoper veter in dež. Počasi in pošastno razgrinja megla svojo mrtvaško odejo čez temo. Lisica zavija nekje v daljavi. Ob prvem, komaj opaznem svitu, zleze Dagur iz votline. Nobena sapa ne premakne megle, ki je postala še gostejša. Dagur se trudi, da bi zopet prišel do jezera, toda zgreši smer. Uro za uro stopa s j?sičkom ob strani, .črez gričke in po mahu, preskakuje potoke, in razpoke, vedno naprej vedno le naprej. Proti večeru, ko pričenja lakota že boleti in in ko Kagur cuti, kako mu polagoma pešajo moči, zapiha veter. Megla se razgiblje, redči se. Mrzel veter prihaja oa ledenika; že je raztrgal vso meglo in Dagur zagleda ledenik v neposredni b'ižini, obžarjenega od sonca. Hodil je torej jpžno okoli ledenika in prišel v popolnoma tuj kraj. Ta zagotovitev potre moža, ki pade na tla. Psiček že, tresoč se od mraza priplazi do gospodarja, in mu liže ranjene noge. Vrniti se po isti poti med ledeniki? Ne, tega ne zmore Dagur! Raje naprej v sedanji smeri! Stopi do reke, ki izvira iz ledeniškega jezera in ki teče v dolgih ovinkih proti jugu. Ob njej pojde vedno navzdol. Kmalu pride do potoka in najde neda- leč ‘od mesta, kjer se ta izteka v ilnate vode glavne reke, prehod. Psička vzame pod pazduho in brede preko ledeno-mrzle reke, ki mu sega do kolen in ki mu sproti mrtvi noge. Sredi reke Dagur spodrsne, omahne in pade. V trenutku ga zagrnejo valovi. Toda kmalu je zopet na nogah in doseže breg. Psa pa je voda odnesla. Brezumen od obupa teče Dagur vzdolž reke. Kliče, vpije in poskuša vliti psičku s svojim glasom poguma in moči, da priplava do brega. «Lep! Lep!» še odmeva njegov pojemajoči glas; nato pade Dagur nezavesten na tla. Sigurdur iz Tunge se je odpravil z doma, da pogleda, kaj in kako je z njegovimi konji. Tu zagleda na tleh#moža. Ubožec je zašel, si misli Sigurdur in dvigne nezavestnega tujca k sebi na konja. Dagurja polože v sobi za goste na posteljo. V usta mu vlijejo toplega mleka. Sele drugi dan se Dagur zbudi in na kratko pove, kdo je; toži n bolečni v nogah, ki so precej zatekle. > «Gotovo si imel psa s seboj», je dejal Sigurdur. «Mrtev je!» odgovori Dagur m se obrne proti zidu. Sigurdur pomenljivo pogleda svojo ženo. Ko pride zdravnik, hoče takoj odrezati levo nogo, ker se boji, da se sicer prisadi; potem ne bi šlo več samo za nogo> Dagur se tega ustraši do smrti; drugo jutro bi rad vstal in odšel, da pojšče Lapi ja. Tega pa ne pove zdravniku, prosi ga samo, naj mu pusti nogo. Zdravnik zmaje z glavo in pravi, da mora v soseščini obiskati še bolnico, na kar se vrne, da še enkrat pregleda nogo. Kmalu po zdravnikovem odhodu se utihopapita v bolniško sobo domača otroka, da si ogledata tujca. Meneč, da spi, pošepeče deklica mlajšemu bratcu/ «Snedel je svojega psa, zato mu za kazen odrežejo nogo». Na te besede se mož na postelji dvigne in otroka prestrašena zbežita, ko zag e-data njegov prepadli obraz. Dagurju pade glava v tresoče se mu roke; izbočeni hrbet mu pretresa ihtenje, ki mu jemlje zadnje moči. V tem pa nenadoma začuti, kako se ga je nekaj — usmiljena človeška roka? — nežno dotaknilo. Ko obrne obraz v tisto smer, spozna kakor skozi tenčičo Lapija, ki se je dvignil na svojem ležišču, a je še preslab, da bi zacvilil ali celo skušal priti do postelje. Dagur ga s težavo dvigne in pritisne k sebi. «Sedaj mi zdravnik more odrezati nogo, ker ni treba, da te iščem» zašepeče. Lapi razume. Trudno glavico porine do bolne noge svojega tovariša in jo prične lizati. Slaboten je poskus, nič ko tolažba, brez najmanjše pomoči. Toda Dagurin nepopisno dobro de, počasi zopet leže. Z roko gladi psičku mrzli, mokri kožušček: «Tudi ti dobiš mleko. 'Lapi!» Lapi se vedno bolj vživTja v svoje samaritanstvo in Dagur začuti .kako ga zaščemi v n igi, ki je toliko časa ni nič več čutil. , Ko se je zdravnik vrnil, je ves osupel opazoval prizor. Potisnil je psička vstran, znova potipal nogo in zamrmral začuden in zadovoljen: «Mogoče je pa nei bo treba odrezati !» mo navadno s tem, da jo zalijemo x gnojnico ali pa poo-trosimo po njivi nekaj apnenega solitra. S tem bomo pospešili raščo in debelenje. V KLETI Pripraviti je treba vse potrebno za trgatev. O tem smo pisali obširneje v eni izmed prejšnjih številk našega lista. Danes pa kliub temu ponavljamo sledeče: Preden začnemo s trgatvijo razkužimo kleti z žveplenim plinom. iS tem bomo omogočili tudi, da tio kipenje mošta potekalo v lepšem redu. V SHRAMBI Prostor v katerem hranimo pridelke moramo večkrat prezračiti. Ako so se v shrambi razpasle miši jih je treba nemudoma zatirati z ustreznimi pripravki. V HLEVU Živina naj hodi na pašo, če le vreme dopušča! Ko pa živina zaradi slabega vremena ne more na pašo, jo moramo krmiti v čim večji meri z zeleno krmo. Seno hranimo za zimo! Paziti moramo na to, da bo hlev vedno čist in zračen. Potrebno je večkratno razkuženje. Primerna razkužila so: raztopina modre galice (2 do 3%) ali pa navadne sode C5 % ). Tej razstopini primešamo še 1% razstopljivega DDT. S to mešanico po.kropimo hlev Za to delo je zelo primerna navadna škropilnica za trte. Odrasle prašiče krmimo z odpadki krompirja, s peso, z deteljo in drugo zelenjavo. Krmi primešamo nekoliko koruzne moke ali pa oljnatih tropin. ČEBELARSTVO IN AJDA '"'ebele so žele koristne ne le za to ker pridelujejo med. temveč tudi zato ker pospešujejo rodovitnost ajde. Dostikrat je pridelek ajde slab prav zaradi nepopolne opra-šilve. To delo pa v veliki meri opravljajo čebele. Zato je z dveh vidikov zelo koristno, da se v kraje, kjer so njive posejane z ajdo, prepelje čebele na pašo. Priporočljivo je, da pripeljemo od 5 do 8 panjev čebel na 1 ha površine posejane z ajdo. HRAMBA FIŽOLA V STROČJU ZA ZIMO Fižol v stročju lahko spravimo za zimo. To je zelo priporočljivo za tiste, ki ga pridelujejo, kakor tudi za cine, ki ga kupujejo. Shrnimo ga tako-le: Stročje dobro očistimo kot za kuho, potem pa ga sušimo na prepišnem prostoru, kamor nimajo dostopa sončni žarki. V par tednih se stročje dovolj posuši. Nato qa lahke' spravimo v vrečico, katero zatem obesimo v suho shrambo. Posušeno stročje kuhamo kakor sveže. Priporočljivo pa je, da ga denemo močit že večer pred kuhanjem. Obstoja še druga možnost shranjevanja fižolovega stročja. Dobro očiščeno in oprano stročje stlačimo v velik lonec, nato zalijemo s 5% slano vodo (6 dkg kuhinjske soli v 1 litru vode). 'Lonec nato zavežemo s pergamentnim papirjem in ga postavimo v shrambo. Oba načina sta enako priporočljiva. Ako se je poslu-žimo, dobimo za zimski čas ko je zelenjava še pos.ebno draga, celjeno in dobro stročje za solato. t Občinska seja na Bepentabru V soboto se je sestal na pomladanskem zasedanju občinski svet občine Repentabor. Po čitanju zapisnika je bila odobrena s strani svetovalcev klasifikacija občinskih cest in poti. V nadaljevanju je župan poročal o 17. gospodarskem načrtu. Kot je obljubil dr. Pala-mara ob priliki svojega obiska bo občina prejela za finančno leto 1955-5« kakih 16 milijonov lir in to v okviru dveh gosp. načrtov. Na podlagi pisma Slovenskega gospodarskega združenja bo občinski svet izglasoval protestno resolucijo zaradi zapore nekaterih slovenskih gostiln, ki se je izvajala pred več meseci. Dva svetovalca sta bila pooblaščena, da sestavita zadevno resolucijo. Za zemlji šče na Fernetičih, kjer je zgrajena avtobusna čakalnica, bo občina ponudila lastniku kupno ceno 300 lir za kv m. Nato se je vnela diskusija okrog vprašanja odlaganja smeti v jamo pri Fernetičih. Smeti odlaga tržaška občina. To pa povzroča neznosen smrad in oddaljuje izletnike tako, da trpijo škodo gostilničarji. Glede napeljave vo-dovodnih cevi v Vel. Repnu je bilo sklenjeno, da se strošek za izkopanje jarkov vključi v letošnji gosp načrt. Oddelek za javna dela je namreč odbil predlog, da bi to delo izvršili v okviru SKLAD. Pred zaključkom seje, so odobrili postavitev novih dvojezičnih tabel na križiščih in vstopih v vasi. Sklenjeno je bilo tudi, da se šola na Repentabru imenuje po pesniku Srečku Kosovelu. Prepustnice izdajajo komisariati ZASTOPNIKI OBČINE NA RAZGOVORU S PODTAJNIKOM RUSSO Mednarodna konferenca za luko bo meseca oktobra Ne bodo ukinili tečajev za strokovno preusposobitev Podlajnik Russo sprejel podžupana, odbornike in voditelje skupin - Izvajanja in predlogi tovariša Pogassija - V Trstu bodo gradili tobačno tovarno Vidirane prepustnice za prehod na jugoslovanska obmej-i na področja bodo odslej izda- \ prometa s Srednjo Evropo, V sredo je poslanec Russo, podtajnik predsedstva ministrskega sveta sprejel predstavnike tržaške občine. Sestanka se je udeležil tudi vladni komisar dr. Paiamara. Za tržaško občino so bili prisotni podžupan, občinski odborniki ter voditelji skupin v občinskem svetu, med temi tov. Rogassi. Predstavniki občine so razpravljali z visokim funkcionarjem predvsem o gospodarskih ter upravnih problemih Trsta in področja. Dotaknili so se vprašanja proste cone, rotacijskega sklada, pomorskih prog in ladij ter železniškega in pomorskega prometa. Podtajnik Russo je povedal med drugim, da bo mednarodna konferenca za tržaško pristanišče, ki je predvidena v Londonskem sporazumu, sklicana v drugi polovici oktobra. Zagotovil je tudi, da se bo vršila na široki podlagi. V svojem izvajanju je tov. Rogassi še posebno podčrtal potrebo poživitve trgovskega S jali posamezni policijski komisariati in to, da se prepreči prevelik naval v uradih kvesture in zamudno čakanje. Prosilci, ki so vložili prošnjo, bodo prejeli na dom pismeno obvestilo, na katerem bo navedeno pri katerem komisariatu in kdaj lahko dvignejo prepustnico. Prosta cona (Nadaljevanje s 3. strani) snici za injekcije in ne za produktivne gospodarske investicije. Zato je že skrajni čas, da se opusti ta pot, ki ne more prinesti koristi našemu gospodarstvu. Vse to bi moralo biti vladi docela jasno saj ima v' tem pogledu dovolj otipljivih izkušenj, ki kažejo, da so za "Trst nujno potrebni korenitejši u-krepi. iPri skorajšnjem odločanju o prosti coni se vlada v Rimu nikakor ne sme ozirati na prišepetavanje in pritisk Confindustrie, ki je zakleta sovražnica interesov Trsta in njegovega gospodarskega razvoja. Res žalostno bi bilo, ne samo za Trst, marveč tudi za Italijansko republiko, če bi vlada v Rimu " še enkrat podlegla koristolovskemu pritisku Confindustrije in opustila zamisel za ustanovitev proste cone. S tem bi pokazala, da koraka po isti poti, ki jo je bila ubrala propadla Scelbova vlada. Vendar odločitev še ni padla. Se je čas, da Trst dvigne svoj glas zahteve za ustanovitev integralne proste cone. Cas, ki še preostaja je treba zato uspešno in načrtno izkoristiti. Te dni bi se moral baje sestati mestni odbor za ustanovitev proste cone, ki se že več časa ni sestal. V odboru so organizacije, ki predstavljajo pretežno večino tržaške, ga prebivalstva. Zato stoji pred navedenim odborom važna in odgovorna naloga, da dvigne energično svoj glas in zahteva od vlade, da izpolni pričakovanja vseh Tržačatiov. In v tem svojem prizadevanju ga bodo gotovo podprle vse sile Trsta m med prvimi vse tržaško delovno ljudstvo. posebnim ozirom na Češkoslovaško in Kitajsko, ki sta sklenili vrsto trgovskih pogodb. Češko blago namenjeno za Kitajsko bi moralo imeti tranzit skozi Trst. Vztrajal je nato na vprašanju avtonomije ter opozoril, da Trst nima svojega zastopstva v parlamentu. Urediti je treba tudi vprašanje demokratičnih svoboščin in narodnih pravic tudi z ozirom na tržaške Slovence ter razpisati pokrajinske volitve. To so bile v glavnem točke, ki prvič se je pelo v njej v Hali- določenega števila državljanov janskem jeziku. Domačini, ki jih je ta novost nekoliko vznemirila, se upravičeno sprašujejo, čemu se ne nadaljuje s staro tradicijo. Nihče se ne bi vznemirjal, ako bi peli v kapelici tudi v italijanščini, le da ne bi odpravili slovenskega petja. Na hribu Sv. Pantaleona je namreč večina prebivalstva slovenske narodnosti in niti za časa fašizma ni bilo„ prepovedano lieti v kapelici v slovenskem jeziku. Zakaj pa letos ta sprememba? Dogovor za pomilostitev V sredo je vladni generalni komisariat sporočil, da sta jugoslovanska in italijanska vlada pred nedavnim sklenili pod-vzeti ukrepe -za pomilostitev in pripadnikov narodnih manjšin nasprotne države, ki so zaprti v Jugoslaviji in Italiji. Na podlagi teh ukrepov in izmenjanih seznamov, so oblasti obeh držav izpustile pripornike v sredo, kot pravi poročilo generalnega komisariata. Po sporazumu bodo postopoma izpuščeni priporniki iz obeh držav in sicer po postopku, ki se mora še določiti. Zahvala Novoporočenca Dora in Giordano Pečar iz Lonjerja se potom našega lista iskreno zahvaljujeta vsem prijateljem, znancem in sorodnikom za lepa darila ob priliki njune poroke. Se posebna zahvala pevskemu zboru PD Lo-njer-Katinara. Nevarnost, da bi prišlo do ukinitve tečajev za strokovno preusposobitev, je torej vsaj začasno odstranjena: V sredo je dr. Paiamara sporočil tajniku sindikata gradbenih delavcev, da imajo v proračunu dovolj denarja za vzdrževanje teh tečajev in drugih ob-oblik pomoči brezposelnim in to do konca junija 1956. Povedal je nadalje, da bodo ot-vorili s 1. oktobrom usposobit-vem tečaj za 700 mladincev. Slednji pa ne bodo prejemali nobene plače, kot se je prvotno govorilo. Dr. Paiamara je tudi zagotovil, da bodo tečaji obstojali dokler se ne izboljša gospodarsko stanje področja. Vest je nedvomno pozitivna in kot tako so jo vzeli brezposelni na znanje. Vendar pa je treba rešiti še neko drugo vprašanje. Mladinci novega tečaja bodo imeli namreč na razpolago za učenje prostore pri -Sv. Soboti, kjer je sedaj tečaj za strokovno preusposobitev z vsem orodjem in napravami. V tem tečaju je trenutno kakih 200 brezposelnih, ki so večinoma družinski glavarji, Vprašanje je treba re- šiti tako, da ne bodo oškodovani ne prvi in ne drugi. V zvezi z novo situacijo, ki zagotavlja nadaljnji obstoj tečajev za strokovno preusposobitev so udeleženci sklenili, da odstopijo vsoto, ki je bila nabrana za stroške delegacije, katera bi morala iti v Rim, delavcu Feterossi. Slednji se je namreč ponesrečil na delu v tečaju. Razdelitev 18 milijonov prizadetim v GRDA Urad za aelo" je le dni izročil obema sindikalnima organizacijama sezname za razdelitev 18 milijonov lir, ki jih je stavilo na razpolago ravnateljstvo ORDA na podlagi podpisanega sporazuma. Denar bo razdeljen, kot je bilo sklenjeno, delavcem, ki so bili prizadeti v zadnji agitaciji. Obe sindikalni organizaciji bosta poskrbeli, da bo prišlo do razdelitve denarja že v prihodnjih dneh. SPOMENICA IS.H.L.P. MINISTRU ZA JAVNO VZGOJO Kakšen naj bo zakon o slovenskih šolah Za teden --- dni — Sobota, 3. - Evfemija Nedelja, 4. - Rozalija Ponedeljek, 5. - Lovrenc Torek, ti. - Caharija Sreda, 7. - Regina Četrtek, 8. - Mali Šmaren Petek, 9. - Peter Klaver (zal ZGODOVINSKI DNEVI 1. 1939 je nacistična Nemčija hrbtno napadla Poljsko. 3. 1939 j,e začela vojna med N1 čijo na eni ter Anglijo in Ff-cijo na drugi strani. Slovensko hrvatska ljudska prosveta je naslovila ob priliki obiska ministra za javno vzgojo g. Rossija in generalnega u-pravitelja ministrstva za javno vzogojo vlogo, v kateri izraža upanje, da bodo slovenske šole čimpreje uzakonjene, kot obljubljeno s strani dr. Palamare m kar tudi zagotavlja Posebni statut, ter predlaga, naj bi zakon o uredtivi slovenskih šol vseboval sledeče točke: 1. Sole vseh vrst in stopenj .s slovenskim učnim jezikom, ki so obstajale na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini na dan 5. oktobra 1954 so priznane kot državne z vsemi u-činki obstoječe šolske zakonodaje. 2. Za vse le šole veljajo predpisi 4-c) točke Posebnega statuta — II. priloge Memoranduma, zlasti še one glede: a) slovenskega učnega jezika; b) učnih programov, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim značajem učenca. Tako bi molalo biti analogno kot v italijanskih šolah posvečeno na šolah s slovenskim učnim jezikom odgovarjajoče število ur slovenskemu jeziku in slovstvu, zgodovini slovenskega naroda in zemljepisju slovenske- jih je iznesel in obrazložil vodja naše skupine podtajniku Russu. Slednji je vzel na znanje kar so mu predočili tov. Rogassi, podžupan in odborniki. Kar se tiče avtonomije se ni hotel spuščati v razglabljanje. Priznal je, da je treba rešiti vprašanje trgovskega prometa v smislu, kot so ga postavili občinski zastopniki. Povedal je še, da se finančno ministrstvo strinja z gradnjo tobačne tovarne v Trstu. Ustanovili bodo v Rimu osredni u-rad za koordiniranje vseh vprašanj, ki se tičejo našega mesta. Kar se tiče proste cone, bo komisija — tako je potrdil podtajnik Russo — predložila svoje zaključke v teku meseca septembra. V zaključku je obljubil, da se bo še sestal z zastopniki Trsta. Pripomnil je, da je potrebno medsebojno sodelovanje in vzpodbu i na utemeljene kritike, ki bodo pomagale za pravilno rešitev vseh problemov. Novi odlok glede določanja 1 v v 1«« v v cen za razlaščena zemljišča Uspeh intervencije Zveze malih posestnikov Zakaj letos ta sprememba? Na hribu Sv. Pantaleona pri Sv. Ani stoj že desetletja kapelica posvečena istoimenskemu patronu. V njej se je enkrat na leto vršila maša, ki jo je služil duhovnik škedenj-ske fare, kateri je bila doslej priljučena kapelica. To se je godilo, ponavljamo, samo enkrat na leto, in sicer 27. julija, na praznik patrona. Ta dan so domačini v kapelici jpeli cerkvene pesmi le v slovenskem jeziku. Letos pa je bila kapelica priključena fari pri Sv. Ani in Prejšnji teden je izdal v i-dni komisar nov odlok o področju Industrijskega pristanišča v Trstu. S tem je bistveno spremenjen prejšnji odlok ZVU št. 96/53. Po odloku ZVU se je razlastitvena odškodnina ravnala po prodajni vrednosti nepremičnine, ki jo je bilo treba razlastiti, vendar so se smatrala vsa zemljišča za «kmetijska zemljišča», ne glede na to, da se je eventuelno na njih lahko zidalo stavbe. Novi odlok določa predvsem, da je pod «prodajno vrednostjo» razumeti vrednost zemljišča «v času razlastitve». Odlok razveljavlja nadalje določilo, po katerem so se morala vsa zemljišča smatrati za «zemljišča»; za zemljišča, ki jih je smatrati za «stavbna» se bo torej upoštevala njihova večjo vrednost, ki je s tem v zvezi. Postopek za določitev te vrednosti ostane isti, kot ga je določi! prej omenjeni ukaz št. 66/1953: Korporacija Indu- strijsko pristanišče v Trstu» bo označila odškodnino, ki jo namerava ponuditi za razlaščeno zemljišče; v primeru spora o vrednosti zemljišča — kot tudi v zvezi o vprašanju, če je zemljišče «stavbno» — bodo prizadeti lahko v 30 dneh vložili pri sodnih oblasteh svoje ugovore proti cenitvi izvedencev in proti likvidaciji stroškov, kot to določa člen 51 zakona o razlastitvah št. 2359 z dne 2p/|/i8 181613^ katerega omenja člen XVI zgoraj omenjenega odloka. V primeru spora o odškodnini, ki jo je ponudila korporacija, bo torej vedno moral odločati sodnik. Novi odloki pomeni, da so se zahteve, ki so jih postavili razlaščeni kmetje potom Zve- ze malih posestn'kov, vendar le uveljavile. Vladni komissr je izpolnil obljubo, ki jo je dal svojčas zastopniku Zveze malib pos estnikov. Kupna cena razlaščenih zemljišč se i j doslej določala na bolj pravični podlagi. Pričakovati je, da se bo ustanova, ki razlašča zemljišča v resnici tudi držala določb novega odloka. Kar se pa tiče razlastitev, prizadeti kmetje pričakujejo, da se bodo slednje vršile postopoma in samo v primerih resnične pcitrebe. 'Predvsem pa naj se ne razlaščajo po nepotrebnem vrtovi in vinogradi, ker se s tem povzroča velika škoda ne samo kmetovalcem, marveč tudi prebivalstvu, ki bi mu na ta način odmanjkala dnevno sveža povrtnina. Nismo več v dobi inkvizicije V Sempolaju bi se moral vršiti v nedeljo pevski koncert, ki ga je pa triaška kvestura prepovedala in to na podlagi nekega starega zakona, kateri ne dovoljuje posvetnih manijestacij na dan cerkvenih slovesnosti. V nedeljo so namreč praznovali v Sempolaju vaškega patrona. Kakor zgleda pa je vmes posegel domači župnik in se posluiil omenjenega zakona tako, da Je bil koncert prepovedan. Seveda Je zavladalo zaradi takega župnikovega zadržanja v va-st veliko ogorčenje. V znak protesta je domači pevski zbor odpovedal svojo udčležbo pri maši in tudi vaščani niso postavili oltarjev, kot Je bil običaj vsako leto. Namesto, da bi župnik vendar sprevidel, da se s takimi nastopi dejansko škoduje slovenski kulturi in da ne koristjo dobrim odnosom z vaščani, je v jezi prepovedal zboru vstop v cerkev in petje pri pogrebih na pokopališču. Seveda se Je s tem župnik še enkrat pošteno zmotil. S takimi prepovedmi pač samo odbija vernike od cerkve, kar se je sicer pokazalo že v nedeljo. Zato Je jeza In ogorčenje vaščanov -docela razum IJivo. Tako župnikovo nastopanje ne more meti nič skupnega z božjo zapovedjo in ne z vero. on 9. ilo n. sememlira Festiual m « miljah Kamnoseški delavci zahtevajo povišek Strokovni sindikat kamnose- . , .... , , . , . ških delavcev Delavske zveze! ,bro ^^nst.jo te zadnje dni ,____-,___________; I ki nas ločijo od Festivala. Se je čas, da se sprožijo vedno Kot smo smo že pisali v zadnji številki, bo Festival tiska letos v Miljah in sicer od 9. do 11. septembra. Samo še teden dni nas torej loči od velike manifestacije, na kateri bo govoril ob zaključku v nedeljo tov. Luigi Longo. Samo še teden dni imajo sekcije in celice čas za priprave, ki so sicer že v polnem teku. Tovariši in tovarišice se z vnemo in navdušenjem pripravljajo na veliki osrednji praznik tiska. Na sestankih celic se razpravlja, kako bi se največ pripomoglo, da bo Festival letos še lepši in mogočnejši. Even-tuelni zamudniki pa naj do- je poslal te dni Zvezi industrij-cev pismo v katerem je postavljena zahteva za 15°/o povišanje delavskih plač. Isto zahtevo so postavili delavci te kategorije tudi v Italijanski republiki, Zahtevo za povišek so tukajšnji kamnoseki in delavci v kamnolomih sprožili na sestankih, ki so se vrstili v zadnjem času na vseh deloviščih. nove pobude, da se pripravijo kioski, razstave itd. Najbolj živahne so seveda priprave v Miljah, kjer imajo marljivi tovariši polne roke dela s pripravljanjem kioskov, razstave iz dežel socializma, razstave naših tednikov in dnevnika, ilustriranih revij in knjig. Obeta se torej, da bo- "V unt dama Ut v svetu Tržaška kvestura je izdala uradno poročilo o normah in predpisih v zvezi z izdajanjem propustnic za prehod v jugoslovanska obmejna področja. Vse osebe, ki imajo stalno bivališče na Tržaškem ozem lju, lahko na prošnjo dobijo: 1. Propustnico za štiri mesece in za štiri mesečna potovanja, ki se bo lahko podaljšala. Veljavnost prepustnice in število mesečnih potovanj bo lahko večje, in sicer po potrebi prosilcev, kar morajo ti navesti v prošnji. V prošnji je treba navesti ime in priimek prosilca, očetovo in materino ime, rojstne podatke, bivališče, številko in datum izdaje osebne izkaznice ter občine, ki jo je izdala, obmejne bloke, občino ali občine v katere namerava prosilec potovati ter po potrebi ime in priimek ter rojstne podatke mladoletnih izpod 12. let starosti, ki potujejo s prosilcem. 2. Propustnico za eno leto, ki se bo lahko podaljšala, za neomejeno število potovanj in ki jo bodo lahko dobili samo zdravniki, veterinarji, babice, šoferji in vsi tisti, ki potujejo zaradi svojega dela. Propust-v sosednja področja večkrat niča bo opremljena s fotografijo in anagrafskimi podatki prosilca. Prošnji, na navadnem papirju je treba priložiti dve av. tentificirani fotografiji. V prošnjah je treba navesti ime in priimek prosilca, očetovo in materino ime, rojstne podatke, stalno bivališče, anar grafske podatke iz osebne iz- NA PODLAGI VIDEMSKEGA SPORAZUMA Predpisi za prepustnice kaznice s številko itd., obmejne bloke, mesta oziroma kraje, kamor namerava prosilec potovati ter seveda vzrok po-tovanja. Prošnji je treba priložiti 2 fotografiji ter dokumente, ki dokazujejo poklic prosilca in nujnost, da potuje večkrat v sosednja področja. Posestniki te prepustnice bodo morali doseči kraj oziroma občino. Propustnice bo izdajala tukajšnja kvestura, kateri je treba nasloviti ustrezno prošnjo. Vrnitev na področje stalnega bivanja se bo morala izvršiti po pravilu najkasneje dan po prestopu meje in po krajih prehoda, ki so označeni v prepustnici. Zaradi opravičenih razlogov, kot na primer zaradi dela, zdravljenja, družinskih zadev, turizma itd. bo propustnica, vedno na podlagi prošnje, lahko veljala za bivanje do enega meseca. Kmetovalcem bodo izdane propustnice, ki bodo veljale eno leto v smislu točnih določb videmskega sporazuma. V prošnjah za te propustnice morajo biti navedeni ime in priimek prijilca, očetovo in materino ime, rojstni podatki, anagrafski podatki Iz osebne izkaznice (štev. in datum izdaje), kraj oz. občina kamor namerava prosilec potovati bodisi kot lastnik zemljišča, bodisi kot najemnik ali pravna oseba; nadalje mora biti v prošnji navedena površina vsakega zemljišča in s čim je zemljišče posejano (pašnikov toliko, polj toliko, vinogradov toliko itd.), kraj, kjer se zemljišča nahajajo, lastnik zemljišča, čas pogodbe, obmejni prehodi, ime in priimek ter rojstni podatki otrok do 12. leta starosti, priimek in številke dovoljenj za prehod kme. tovalcev družinskih članov nad 12. let starosti ter ime, priimek in številke propustnic delavcev. Prav tako je treba navesti število in vrsto živine, ki jo potrebuje bodisi za delo na polju bodisi, ki jo žene na pašo ter število in vrsto poljskega orodja ter transportnih sredstev. Prošnjam morajo biti priloženi dokumenti, ki potrjujejo, da je prosilec zadostil vsem zgoraj navedenim zahtevam. Dovoljenja za prehod družinskih članov kmetovalcev in delavcev Dovoljenje je veljavno eno leto in se izdaja družinskim članom oseb, ki bodo imele propustnice za prehod kmetovalcev, delavcem, pastirjem, drvarjem itd. v smislu člena 7 videmskega sporazuma. V prošnji je treba navesti osebne podatke prosilca, številko propustnice lastnika ali najemnika zemljišča, kraj zemljišča, ime in priimek lastnika ali najemnika zemljišča ter obmejni prehod. Prošnji mora biti priložena fotografija ter katastrsko ixitrdilo na ne-kolkovanem papirju. Osebe, o katerih govore čl. 7, 9 in 10 videmskega sporazuma in ki morajo zaradi sezonskega dela ostati na drugem področju več kot en dan, bodo morale imeti še dovoljenje za sezonsko bivanje, ki bo veljavno največ tri mesece, a se bo lahko podaljšalo. V prošnjah je treba navesti osebne podatke prosilca, številko propustnice ali dovoljenja za prehod kme ‘tovalcev, kraj kjer se zemljišče nahaja, ime lastnika, poklic, obmejni prehod ter kraj in čas sezonskega bivanja. V izrednih primerih bodo osebam, ki imajo stalno bivališče na Tržaškem ozemlju, lahko izdali izredno propustnico, s katero se bodo te osebe lahko zadržale v sosednjem področju do največ 10 dni, in sicer z enkratnim prehodom na istem obmejnem bloku. Osebe, ki stalno bivajo na področjih, ki so predvideni v sporazumu in ki bi zaradi skrajšanja poti želele prekoračiti sosednje obmejno področje, lahko dobijo tranzitno propustnico, ki mora biti o-premljena sl fotografijo ter mora vsebovati osebne podatke prosilca. V prošnji je treba navesti osebne podatke prosilca, obmejne prehode, ki se jih prosilec namerava poslužiti za prehod iz kraja v kraj, vzrok tranzita ter pot, ki jo namerava prepotovati. TRŽAŠKI SPORT Kolesarska dirka za pokal «Unità» V nedeljo, 11. septembra bo v Miljah kolesarska dirka, ki jo organizira PD Frausin pod pokroviteljstvom lista «Unità». Dirkači bodo tekmovali na progi Milje, Oreh, Zavije, Milje. Progo bodo predirkali desetkrat v skupni dolžini 100 km. Nogometne tekme za «Festival» Nogometni turnir za pokal Festivala v Varšavi, je pbešel v zaključno fazo. V finale se je plasiralo šest čet in sicer Trebče, Milje, Sv. Križ, Dolina, Skedenj, Sv. Ana. V nedeljo so dale tekme naslednje rezultate: Skedenj - Dolina 2-1, Sv. Ana - Sv, Križ 5-1. MEDNARODNI SPORT FRASCATI ____ V dirki za svetovno kolesarsko prvenstvo diletantov, je v soboto zma-gai Italijan Ranucci, ki je prišel na cilj v 5 urah 36’09'' (povprečna brzina 33.635 km na uro). Drugo in tretje mesto sta si priborila Grassi in Bruni; drugi z istim časom, tretji s presledkom 4L”, FORESI HILL S — Davisov pokal si je tudi letos zasluženo priborila Avstralija, ki je porazila Ameriko z rezultatom 5-0. FRASCATI — V nedeljo je bila kolesarska tekma za svetovno pijvensitvo profesionalcev. Zmago si je tokrat priboril — proti vsem pričakovanjem občinstva — Belgijec O-ckers v času 8 ur 43’29" (povprečna brzina 33,595 km na uro). Drugi je prišel na cilj Luksemburžan Schmitz, s presledkom 1’01", tretji Belgijec Derjicke. Italija je zasedla z Nencinijem šele 4. mesto. Prvaki, kot Coppi, Magni, Bobet in še par drugih, so tokrat popolnoma razočarali. Coppi in Magni sta odstopila še med dirko. GAND — V nedeljo se je končalo evropsko prvenstvo v veslanju. Sovjetski veslači so odnesli .3 prva mesta (doublé scull, dvojka brez krmarjà, o-smerec). Po eno zmago so odnesli Poljaki, Švicarji, Argentinci in Romuni. V klasifikaciji za pokal Montu je SZ na 1. mestu z 219 točkami, RIM — Zvezna prizivna ko- misija je potrdila kazni za Udinese in Catanio, ki bosta morali igrati v B ligi. Potrjena je bila tudi diskvalifika-cija igralcev Marteganija in Pattinija. STOCKHOLM — Norveški Atlet Boysen je postavil nov svetovni rekord na teku na 1000 m, Njegov čas je bil 2:19 prejšnji rekord pa 2:19,5. MILANO — V sredo je prišla v Milan nogometna enajsterica moskovskega Dynam'a, ki bo igrala jutri prijateljsko tekmo z Milanom. Sovjetske nogometaše in spremljevalce je na postaji prav prisrčno in navdušeno sprejela množica športnikov. Dynamo bo igral B. septembra tudi v Firencah. ga ozemlja; c) spričevala, ki so jih izdale šole s slovenskim učnim jezikom, na Tržaškem in Goriškem tudi pred zakonskim priznanjem slovenskega šolstva so enakovredna spričevalom odgovarjajočih italijanskih šol v vsakem pogledu, zlasti še glede nadaljevanja študijev, dosege javnih in drugih služb in glede izvrševanja poklicev; č) te šole bodo uživale enakost v ravnanju z odgovarjajočimi italijanskimi šolami v Republiki glede preskrbe učbenikov, poslopij in ostalih materialnih sredstev, števila in položaja učiteljev. 3. V najkrajšem času naj se razpišejo natečaji za stalna učna mesta. 4. Na ozemlju, kjer živi jugoslovanska etnična skupina se morejo po potrebi in v soglasju z analognimi predpisi za italijanske 'šole ustanavljati nove šole s slovenskim učnim jezikom ali spreminjati obstoječe v druge vrste šole. V soglasju s seznamom obstoječih šol (priloga k Posebnemu statutu) se dosedanji dvoletni strokovni tečaji spreminjajo v strokovne šole v skladu z italijanskimi zakoni. 5 Vpis v te šole je dovoljen vsem stalnim prebivalcem, ne-glede na državljanstvo. 6. Vse te šole in njihovi uradi se smejo pri svojem poslovanju z oblastmi ustanovami in zasebniki posluževati slovenskega jezika. 7. V vrhovni šolski upravi zasedajo odgovarjajoče število mest slovenski funkcionarji, ki bodo dajali največ garanciji za dober razvoj in uspe-vanje slovenskega šolstva. 4. 1852 se je rodil pisatelj J’ t- . je jeta jj ko Kersnik. Umrl G. 1930 so fašisti usmrtili na Pred zovskem strelišču Bidovca, * rušiča, Valenčiča in Miloši Italija. “J- 8. 1943 je kapitulirala Italija, 9. 1828 se je rodil pisatelj 1 like Nikolajevič Tolstoj. Umrl je 11. 1910. 9. 1943 so nacisti zasedli Trsi. 0BN' II č.šen K TRST A SOBOTA: 13.3(1 Ritmični °#sto ster Franca Russa - 15.30 l’d |,,| t vor z ženo - 16.15 Kavarniški ^ ... , , ceri - 16-35 Domači odmevi - P; r,u 1 Radijska univerza -21.20 CaF-tu, I ski: Hrestač. ^ Ulne NEDELJA: 9. Kmetijska ja - 12. Oddaja za najmlajše ; , Rosnem «Muc Mic Mac v K.ra'!da M stvu rib» - 13.30 Glasba po /.eU o«,, - 17. Koncert pevskega ■ zšjTmli, «Slovenec» lz Boršta - 20.30 VI . dl: «Aida», opera v 4 dejanji l!mo PONEDELJEK: 12.55 Petin ie, duet in harmonika - 18.40 Konici Z(,| tenorista Pavla Po-kornyja, - 1- , Mamica pripoveduje - 21.41 L" lusf Koncert št. 1 za klavir in oj1' mo: ster - 22. Iz italijanske knj® tdiguil nosti in umetnosti. ., TOREK: 13.30 Glasba po ž«.la 1 - 19.15 Radijska univerza - * *’« ž Operne duete pojeta tenori»] vse i Pertot in baritonist Marjan’«:,; - 21. Radijski oder - Lini11 J 11 «Matiček se ženi» - 23. R’1 111 l»>\ Španska rapsodija. alo. |> -(,«««, j«\,..i. Nedelja, 4. sept.: «Saadija». ].. ni film MGM. " K1’ Ponedeljek, 5. sept.: se pon” |( 'Puci; Torek, 6. sept.; «Poljubi m* ,i| te» (Baciami Kate). Barvn' ^ ^ MGM. ~.-eda, ' Četrtek lj-a» ( film Universa!, Sreda, 7, sept.: se ponovi. ’"im —-, 8. sept.: «Dalnja h, «pod, 1 ja» (Terra lontana), n* Petek, 9. sept.: se ponovi. ,:,>n V tednu se začnejo pred’,u »odni ob 18. zadnja ob 20. uri. °„hl>ii;L„ deljah in praznikih začetek ^ p Oaše zadnja ob 22. uri. PROSEK —Film MGM. ,4 11,1 Nedelja, 4. sept. ob 17: se P°„n1iipl' i Sreda, 7. sept. ob 20: «P^z 'je „ - «»t® ( tar Četrtek, 8. sept. ob 17: «Igr: (L'attrice). Film, MGM. NABREŽINA Sobota, 3. sept. ob 20: r; Nedelja, 4. sept. ob 16: se P°" i Sreda, 7 sept. ob 20: «HOT » P?al Oaklanda» (La, jena di ] s 'lan,d). Film, RKO. ’-Uka v a Je Kar se tiče praznikov tiska, lahko rečemo, da so dosegli vsi, ki so se do sedaj vršili lep uspeh. Razen praznikov že navedenih v prejšnjih številkah, je bil v soboto lep praznik tiska na vrtu Ljudskega doma v Trstu, ki ga, je organizirala sekcija Sv. Vid. Burno pozdravljen od množice udeležencev je spregovoril v teku praznika tov. Vidali. V teku praznika so nabrali za tisk 13.000 lir. Tudi mladina je organizirala v nedeljo Festival tiska, ki je imel nadvse dober uspeh! Danes, v soboto bo na vrtu Ljudskega doma praznik tiska pod okrilljem sekcije Tomažič. Govorila bosta tov. Vera Žužek-Valdisteno in tov. Spa-daro. Za jutri pa so najavljeni naslednji prazniki: sekc. Sv Jakob, na vrtu Ljudskega doma: Risoni v krožku, v Vicolo Castagneto, kjer je program še posebno bogat; v Skednju, kjer bo govoril tov. Vidali Denarne prispevke v okviru nabiralne akcije so poslali: cel. Campore 26.500, cel. Rosenberg 12.000, cel. Blažina 10.000, cel. Rinaldi 7.450, -Pod-lonjer 10.000, Sv. Ivan 10.000, Sv. Vid. 50.945, Pončana 9.650. S pokvarjeno hrano se je prejšnji četrtek zastrupil 29-letni Daniele Lazzari iz Zavelj. V. bolnici so ga sprejeli na opazovalnem oddelku,; okreval bo v tednu dni. Isti dan so prepeljali v bolnico, tudi z znaki zastrupitve s pokvarjeno hrano, 29-letnega Carla Corradlnlja, ki bo okreval v največ 10 dneh. Lazzari je zau-žil v nekem, baru slaščico in pil kavo, Corradini pa se je zastrupil s pokvarjenim mesom. *** Zaradi pretepanja žene je sodišče obsodilo 49-letnega Luigia Turca na 2 meseca in 20 dni zapora in plačilo sodnih stroškov. Popravek V zadnji številki se nam je vrinila neljuba pomota, ko smo poročali, da je v Nabrežini umrl Anton Pertot. V resnici pa gre za Ivana. Do pomote je prišlo zaradi slabega sprejema po telefonu. Ko izražamo Antonu Pertotu sožalje zaradi izgube brata, mu istočasno iz srča želimo še dolgo vrsto let življenja. ""“Sedišče je prejšnji teden o-prostilo skupino 7 mladeničev, so bili obtoženi, da so svirali na sedežu MSI fašistične pesmi. Jasno bi moralo biti, da pred stavlja tako dejanje očitno apologijo fašizma, ki Je po zakonu kazniva. Preiskava, ki jo je u-vedla kvestura na podlagi, članka v «Unità», je pokazala, da je pisanje lista odgovarjala resnici. Fašisti, ki so bili na sedežu, so večinoma .potrdili, da so vrteli plošče s fašističnimi himnami. Kljub temu jih je sodišče oprostili, češ da dejanje, ni, kaznivo. Razsodba je izzvala v javnosti upravičeeno začudenje. Saj je bila apologija fašizma več kot o-čltn-a, **• V soboto sta umrli v trža-žaški bolnici 62-letna Antonija Baldassare v,d. Kogoj, in b9-letna Josipina Lavrenčič vd. Groipajč. Prva se je ponesrečila zadnje dni julija, druga, pa zadnje dni avgusta. «»* V soboto je bila izvršena v sredini- mesta in ob belem dnevu drzna tatvina. Iz avta, ki je stal na ulici, sta neznana zlikovca bliskovito pograbila aktovko, v kateri je bilo približno 2 milijona lir. Drzen rop sta izvršila v trenutku, ko je šofer, 35-letnl Albin Trojan popravljal neko okvaro pri vozilu. Avto in denar sta last tvrdke «Conservificio Triestino». *** V soboto je podlegel v bolnici težkim opeklinam 67-letnl Leopold Košuta. Oparil se je z vrelo juho že teden dni prej. *** V ponedeljek je na nabrežju 3. novembra tovornik povozil 14-letnega Carla -Nollsa iz Andrena del Pane 5. Prepeljali so ga v bolnico. Zdravniki pravijo, da boj okreval v 90 dneh. *** V stanovanju v ul. Eremo je te dni našla policija število orožja, v k.leti pa pet bomb. Stanovanje /e neki Daneluttl prepu- stil prijatelju in prvi gusta odšel v Avstralijo- v žju je pozneje obvestil Pr lja s pismom. Slednji ,ie takoj prijavil policiji. • »» Policija je te dni are^j nekega C. A., vodjo de|a t ,|r skupine -pri SELAD, in SoferJ ) Z||r F. In nekega delovodjo, o > k,lv rem pa sploh ne pove "j icj: Prijavljeni so bili sodišču, - » so se polastili 19 stotov z nega materiala in ga prodaji radi nakupa ukradenega "'(fli-i".'1 je bil prijavljen sodišču /, 'Lr neki Angelo Gobbo iz u'*' !'v- 1 cardi. - * * * V6G 'Ji , V dneh -od. 25. do 31. a *. |hJ'th se je v tržaški občini rod1' p h, otrok, umrlo je 51 oseb, " je bilo 49. »iia afcSii M« hvi Nepotrebna r; izrinila fessa \ izguba časa JJjjj* Ze več tednov je v č1 .(7 skem uradu za izdajanje ) | i r S /< % nih izkaznic velika ghe^y , va: zadnjih mesecih je namreC ^ tekla veljavnost izkazbic j |/Ml « vinu vcijavmisi -g f čini Tržačanov in zato j(> J vjl ^ p 3 letih treba zopet ob8' ,|"' Treba je čakati po e»0-'*:, 1 in tudi več, pretino Prl“p/ ideiT'nv vrsto. Ko greš dvignit ,i ljeno izkaznico, se m01 pet postaviti v vrsto *n . " |tc '‘n,, ti, sicer nekoliko t1} Sp)( prvič, a vseeno je izRu*’‘!1 * '\i: sa in zaslužka. Občin’ /jjl prava bi za takšne Pr*|ilt.C|evi !''iu. ko dodelila del svojih d* N0 nih uslužbencev, da bi s ri | lo hitreje od rok. Odgovorni urednik , ;■ ,z« RUDOLF BLAŽIČ . Založništvo «DFi/r'nci l'r,, Tiska tip. RIVA. Torre»'» \ ^ zobozdravnic*1 ambulatori Dr. A. M. Sancf ( zobozdravnik-kirur®,,), X Ustne in zobne b»** , L zobne protez® jn Sprejema od 9. do 12' 15. do 20. ur®- Ulica Torrebianca jj (vogal z ul. Carduc teJ. 37-118 % V K