Poštnina pavšalirana. s t. 45. V Ljubljani, dne 4. novembra 1920. Leto II. Izhaja vsak četptek. Naročnina: celoletno.................K 25-— poluletno . . . . ,.............„ 13— Posamezna številka..............„ !•— Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v dpžavi uravnavaj si sam I Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase...............K 1-—- uradne razglase.................... 1 "50 reklame..................» 2 — Uredništvo in upravništvo lista le v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 9 (nasproti dvorca). kmetijske stranke za Slovenijo Vsem krajevnim in okrajnim odborom! Zadnji čas je, da nam javite predstavnike za kandidatno listo in njih namestnike, ker moramo iste javiti obenem s kandidatno ilsto sodišča. Oni kraj. odbori, ki tega še niso storili, naj to nemudoma store, ker sicer bo prepozno. Ti predstavniki — za vsako volišče eden in en namestnik — sedijo na dan volitve pri skrinjici naše kandidatne liste. Oni skrbe, da se našim ljudem ne godi krivica, opozorijo vsakega na našo listo, da jo kdo ne spregleda in imajo pravico ugovarjanja pri volilni komisiji, ako bi bilo potrebno. Ker predstavljajo oni na voliščih našo stranko, morajo biti naši dobri pristaši, kmetje in po možnosti ugledne osebe. Predstavniki liste morajo biti iz one občine, v kateri se vrši glasovanje. Navesti je natančno ime, priimek, poklic, bivališče in hiš. itev.v kakor je to v volilnem imeniku vpisano, ter takoj poslati za kranjsko vol okrožje glavnemu tajništvu v Ljubljano, za Štajersko pa našemu tajništvu v Maribor. Tajništvo SKS. Naša prva zmaga. Nase stališče, da zastopaj krnela samo kmet, je zmagalo. Sicer ne popolnoma, ker *o zavezniki naših klerikalcev, radikalci, določili, da se morajo voliti kvalificirani poslanci. Ali na Slovanskem je to geslo p■. lažjo pisanem papirju za „farbanje" „zveza-nih" kmetov, se cede same ljubezni in se zgražajo nad ubogo kmetsko paro in nad brezplačnim hlapčevstvom ter odločno in na sla* zahtevajo boljše cene za stvari, ki jih mora kmet spraviti v denar. V „Domoljubu" seveda, ki je za otroke na deželi. Ker pa morajo v „Slovencu" potolažiti škriee, ki bi radi dobro in poceni jedli, zato se tam pogosto in prav milo seveda oglasijo strunice, ki na deželi ne smejo peti, ker bi se zdelo to drugače tudi „zvezanim" preneumno. Edina stvar, s pomočjo katere si mora slovenski kmet nabaviti vse svoje potrebščine za hišo in družino, je njegova živina. Ako kmet dobro ne proda tega, kar ima v hlevu in svinjaku za prodati, je za vse leto v gospodarstvu izgubljen. To stoji! Kdor je torej prijatelj, resničen in odkrit, prijatelj kmeta, ta bo delal na to, da bo kmet ta svoj glavni in najvažnejši dohodek df bro v denar spravil. Kaj pa počne SLS. v tem ozira? Dasi je bila skoro vse leto sama na vladi in ima tudi še sedaj pretežno moč, vendar ni z mezincem genila, da bi se živina dražje prodajala. Nasprotno, z različnimi naredbami je preskrbela, da se je cena mesu znižala. In še danes so veljavni ukazi vlade, da se mora telečja pečenka prodajati kilogram po IG kron, in to v času, ko veljajo kilogram riža 34 kron, kilogram sladkorja skoro že 80 kron, kilogram soli 10 kron, liter petroleja 28 kron itd. To se dogaja v času, ko mora kmetska gospodinja dati za en predpasnik 37 litrov mleka, medtem ko ga je pred vojno dobila za 5 litrov. Pa zakaj vse tako? Zaradi tega, ker hočejo gosposke stranke poceni in dobro preskrbeti svoje ljudi, seveda na stroške kmeta. Obe gosposki stranki — JDS. in SLS. — sta v tem edini, da se cena j živini ne sme dvigniti. To zadržu-i jeta umetno s tem, da predpisujeta mesarjem strahovite kazni, če bi se j drznili prodajati meso, t. .j. najvažnejši pridelek slovenskega kmeta,: dražje, kakor sta jim predpisali ti j dve stranki. S tem, da imajo mesarji vezane roke, je tudi zavezana kupčija z živino. Ali misli gospoda v vodstvu obeh gosposkih strank, da kmet-! je tega ne uvidevamo ? Ali niso „Do-jmoljubu" tega Se nič potožili? Nam ; so „zvezarji" že zaupali to skrivnost i in celo tudi drju. Verstovšku, ki jim ! je na to stokal, da te kupčije ni ino-i goče pustiti proste, ker še nimamo: ! normalnega števila živine. Resnica i jo, da ni nikjer na vsem svetu meso I tako poceni kot ravno v Sloveniji. ! Iz toga sledi, da je živina slovenske-; ; ga kmeta najcenejša na vsem svetu in da je zato tudi slovenski kmet največji revež, vse po zaslugi gosposkih strank. Da se ne bo „Domoljub" hinavsko tolkel po lažnivih prsih in dokazoval, kako se, poteza za boljše cene kmetskim pridelkom, mu hočemo pokazati, kakšno stališče zavzema v tej stvari njegov duševni otec, ljubljanski „Slovenec", z dne 15. oktobra na četrti strani, poomoč, da bi kmet ne prodal neko- i liko bolje svojega, s trudom pitane-i ga blaga kakemu tujcu, ker mu ga do-' mačin neče in ne sme plačati po ukazu — ljudske vlade. „Domoljub" pa se bo drl naprej: Mi smo za kmeta, | mi mu bomo pomagali! To je v toliko res, da mu bo gospoda kmalu pomagala do popolnega propada. I,.Samostojna kmetijska stranka" je na Slovenskem edina stranka, hI se, bori odkrito za stanovske koristi kmetskega človeka. Zato jo tudi doktor Korošec zmerja, češ da je revolucio-' narna stranka, dr. Tavčar pa mu prijazno basira. Radoveden sem, koliko kmetov bo na Slovenskem glasovalo za gosposke stranke. —J. " — Tako torej glavno glasilo Letošnja trgovina s sadjem in drugimi kmetijskimi pridelki. (Piše lvari Mrmolja.) Sadje je letos v Sloveniji povsod bogato obrodilo. Glavni izvozni trg za sadje je Pesnica pri Mariboru. Tu je centrala Slovenskih goric, kjer se prideluje veliko vsakovrstnega in najžlahtnejšega sadja Takoj, ko sem prišel v ta kraj, sem spoznal važnost tega središča ter se začel zanimati za resno ureditev izvoza. Od nekdaj sem zadruga r. Od 18ega ; leta svoje starosti dalje sem se kot kmet boril na Goriškem za izvozno zadružništvo. Doživel sem pri tem stremljenju mnogo razočaranj. Po mnogih izkušnjah se mi je posrečilo leta 1909. urediti izvozno zadrugo za goriško okolico, ki sem jo do vojne 1 sam vodil z dobrim uspehom. Ko so me kmetje tu spoznali, so se tudi začeli takoj zanimati za ustanovitev zadruge. Odgovarjal sem jim, da to ne gre kar čez noč. Treba je preje l judi spoznati In jih za zadrugo pripraviti. Da se pa tako važni trg ne prepusti kakšnim tujcem, sem pozval pesniška trgovca s sadjem gg. Švarca in Hojnika, naj se ustanovi solidna tvrdka za izvoz sadja. Odzvala sta se pozivu in tako smo ustanovili družbo z omejeno zavezo. V imenu te firme sem se brigal takoj, ko je sadje odcvetelo, za potrebne trge. Ker poznam mnogo trgovcev v Avstriji, Nemčiji in Švici, smo jim l>oslali potrebne okrožnice in ponudbe. Vršil se je razgovor tudi za odpošiljanje jabolk v Anglijo po morju preko Reke. Ko so bili razni dogovori končani, je nastala ovira od države same, ki je z visoko ".arino onemogočila izvoz in sklope pogodb. Za vse naše zgodnje sadje (češnje, marelice, ringlote in hruške) je bil edini trg Ljubljana. V sredini meseca avgusta, ko se je začelo kranjsko sadje dovažati, se je ljubl janski trg popolnoma zamašil in je odpovedal. Do tega časa se je celokupni kmetski stranki vendar posrečilo doseči znižanje carine. Tačas je pesniška družba takoj sklenila pogodbo za pošiljanje eešpelj na Dunaj in jabolk na Bavarsko. Spočetka se je oddajalo blago po nizki ceni (po kroni), potem pa so pričeli prihajati novi kupci iz Nemčije in celo iz Skandinavije, in so je cena zvišala na 1+ krone. Sadje se je pričelo izvažati v velikih množinah tudi iz Maribora, Ptuja in Slovenske Bistrice. Kranjska jabolka se bodo gotovo prodala na ljubljanskem trgu. Za shranjena jabolka bo dober trg Beograd, samo na to bo treba paziti, da se ne bo dovolil uvoz pomaranč. Krompir je letos težko izvažati. Avstrija ima nizko valuto. V Trstu in na Reki je cena prenizka (40 do 50 eentezimov). V Trst in na Reko silijo krompir sedaj iz Goriške. Tam ga nimajo kam spraviti, ker je vojska porušila domove in stanujejo ljudje v barakah brez kleti. Mogoče bo bolje spomladi, če ne bodo preveč silili s krompirjem iz Srema in Slavonije. Glavna ovira pri izvozu krompir ja pa obstoji tudi v tem, ker se zahteva s strani vlade položitev tuje valute, na katero mora pošiljatelj čakati pol leta. Pesniška družba je poslala 10 vagonov krompirja v Avstrijo, a bile so in so še pri tem takšne ovire, da se je kupec zaklel, da ne pride nikdar več kupovat v Jugoslavijo. Jaz sem letos v borbi za izvoz toliko preizkusil, da ne moram res zgražati nad našimi vodilnimi krogi, ki delajo tak nered in toliko ovir pri izvozu. Pri uradih sem naletel na ugovore: „Ni naš interes delati za izvoz, ker bomo morali mi potem drago plačevati!" Na železnicah sem naletel dostikrat na lene ljudi, ki so se svojih osem ur pretezali od dolgega časa. Kot brzovozno označeno blago se je vozilo od Maribora do Ljubljane po osem dni, da je dospelo vse gnilo. Pri protestih je uslužbenec klel: „Prokleti kmet., da bi ti vse se-gnilo. Nič ne delaš za sadje, samo ti zraste, pa toliko dobiš!" Torej vse in povsod sama korupcija, kljubovalnost in anarhija. Žulje pošilja vendar naš »Ekonom" v velikih množinah v Trst in ga plačuje kilogram po 50 vinarjev. Tudi tu je promet nereden; vozi se blago do Trsta po deset in vee dni. Za čebulo se zahteva še vedno po 2 kroni carine pri kilogramu, da jo ni mogoče izvažati. Glede napadov na mojo osebo, da kupujem sadje in da bogatim, moram pojasniti, da jaz pri družbi ničesar ne dobivam, razen če mi vrne potne stroške. Glede nadaljnje organizacije trgovine s sadjem, vinom in drugimi pridelki se bodo osnovale zadruge takoj, ko se dobi med kmeti dovolj sposobnih ljudi za vodstvo. Tozadevni sklep je storil okrožni odbor SKS. v Maribora že meseca junija t. 1. Pri skupnem vodstvu v Ljubljani pa se je temu ugovarjalo, češ, vso trgovino naj uredi in vodi ..Ekonom". Storili bomo tako, kakor bo bolje kazalo. Vedno bom med prvimi, kjer se bo delalo za splošno dobrobit kmeta ter za njega gospodarsko povzdigo in politično osamosvojitev. Iz političnih ozirov pa se ne dam zavesti na kriva pota zadružništva, kakor to delajo drage stranke. U-stvarjali bomo le, kar more biti trajno dobro in koristno za kmetski stan. Pesnica, 10. oktobra 1920 M\ tabori, shodi in Stanki. „Samostojna kmetijska stranka za Slovenijo" priredi shode v nastopnih krajih, in sicer: Dne 7. novembra se vrši volilni shod v Dobu pri Domžalah, v Radomljah, v Kranjski gori, v Ratečah,.v Ljubnem, v Pod-nartu, v Št. Rupertu. Dne 7. novembra: ob desetih v gostilni pri Jurju v Kokri in ob treh v Velkavrhovi gostilni v Preddvoru. Shod SKS. za Posavje bo dne 7. novembra po prvi sv. maši (ob osmih) v Brežicah. Agitirafte od osebe do osebe za »Samostojno kmetijsko stranko"! Kmetje, vedite, da „Kmetska zveza" ni vaša, ker ustanovili so Jo gospodje za sebe I Veliki shod obrtnikov sklicuje „Obrtna organizacija za Slovenijo" v Novem mestu v »Narodnem domu dne 7. t. m. ob pol dveh popoldne. Obrtniki, vsi na ta shod brez razlike, tudi neorganizirani obrtniki pridite sigurno! Okrajni odbor SKS. v Ptuju priredi v nedeljo dne 7. t. m. velik kmetski tabor na Florijanskem trgu pred magistratom ob devetih dopoldne. Kmetje, pridite v obilnem številu! Združene kmetijske podružnice Celja in celjske okolice prirede dne 7. t. m. ob deveti uri zjutraj v „Narodnem domu" v Celju javen shod živinorejcev, na katerem se bode razpravljalo o živinoreji, o cenah na živino in mleko. Dne 8. novembra ob eni popoldne v Kranju pri Petru Majerju. Dne 11. novembra ob enajstih pri Vidmarju v Poljanah nad SkoQo Loko in v Srednji vasi t Bohinju. Dne 14. novembra volilni shod v Begunjah pri Cerknici, v Cerknici, na Blokah, v Starem trgu pri Ložu, v Radovljici na trgu, v Zireh, v Trebiji in v skoci-janu pri Mokronogu. Dne 14. novembra: ob desetih na Lužah pri Šenčurju pri Je-kovcu in ob treh pri Matiju Kernu v Cerkljah pri Kranju. Dne 21. novembra: ob enajsti uri pri Thalerju v Železnikih in ob treh pri Šlibarju v Selcah nad Škof j o Loko. Dne 21. novembra ob desetih ▼ Stražiiču v gostilni na Ga-šteju. Kmetje pridite na te shode polnoštevilno in pokažite s svojo udeležbo, da se zavedate resnosti časa in položaja, v katerem se nahaja kmetski stan! (Sv. Križ nad Jesenicami.) Dne 31. oktobra se je vršil pri nas shod SKS. Ob lepi udeležbi sta nam poročala tovariša Pohar in Ažman in žela mnogo odobravanja. Pristopili smo enoglasno vsi do zadnjega, kar nas je bilo na shodu, in naročili list. Razvili bomo agitacijo sami, da naša kmetska zavest zmaga. Čast takim možem v visokih hribih! Popoldne se je vršilo ustanovno zborovanje na Jesenicah, kjer se je ustanovil krajevni odbor za Jesenice s podružnico pri Sv. Križu. Krepko naprej v boju za Staro pravdo in 28. novembra bo zmaga naša. (Pri Sv. Križa iia Murskem polju) je priredil krajevni odbor za Buče-čovce dne 17. m. m. prav dobro uspeli shod, na katerem je govoril župan Nemec iz Dragotincev. Zborovalci so na predlog predsednika soglasno odobrili tov. Nemca za kandidata. Nato se je izvolil krajevni odbor za Kri-ževce. Bučečovski možje stoje kot skala za našo stranko, kar so pokazali z neustrašeno agitacijo za shod. (Pri Sv. Štefana blizu Šmarja) je imela naša stranka dne 24. m. m. dobro obiskan shod. Govorili so Urlep iz Št. Jurja in domača kmetska sinova Pogeljšek Matija in Taborne Janez. Ustanovil se je krajevni odbor. (V Slovenskih goricah) so se v nedeljo dne 17. oktobra vršili sledeči shodi SKS. v Jarenini, pri Sv. Jakobu, Sv. Barbari pri Vurberku in pri Sv. Ru-pertu. Vsi shodi so bili krasno obiskani. Razen pri Sv. Barbari so se na vseh shodih pojavili klerikalni zaslep-ljenci, ki so pa vsi sramotno propadli. Gospod kaplan od Sv. Ruperta je na shodu v družbi 5 mlečnozobnežev razsajal kakor cestni pretepač. Tolkel je po mizi, da so kozarci na vse strani leteli, ter kričal kakor obsedenec nad Žnuderlom, ki mu je sleherno debato s popolnimi dokazi ožigosal tako, da je vendar gospod kaplan končno izprevidel, da je njegova kolobocija napram govorniku preslaba in krivična. Nad 200 poslušalcev je obsodilo klerikalizem kot najkriviČnejši element političnega boja. Gospodje, dajte si vendar enkrat dopovedati, da je vaša stanovska naloga vse drugo nego politična nadoblast. Kdor jemlje kmetu njegove pravice, je ropar in ubijalec, ki ne pozna pete božje zapovedi. — (Iz Gornje Savinske doline.) V našem okraju je započelo zadnji čas izredno živahno politično življenje. Po tri vrste shodov je hkrati v enem kraju. Imeli smo zadnjo nedeljo 24. okt. v našem okraju klerikalce, socialiste, komuniste, a tudi naša dična Samostojna je imela zmagoslaven pohod. Žalostno je dejstvu, da zahajajo sociji obeh struj med kmete in kmečke delavce, kjer lovijo kaline. Tak posel tem šuntarjem ni posebno težak, ker je ljudstvo strašno nezadovoljno s sedanjim grobokop-nim režimom. Jako krasen shod z živo debato smo imeli v nedeljo dopoldne pri Kolencu v Mozirju. Kmetje so z navdušenim odobravanjem sledili izvajanjem tovariša Drofenika in San-cina in odobravali, da nastopimo lastno pot v volilno borbo. Istotako inte-resanten je bil naš shod v Ljubnem popoldan v prostorih g. župana. Malo poprej so imeli komunisti shod v Ljubnem v gostilni zloglasnega priganjača avstrijskega hiperpatriota Podpečana, ki je zanesel plevel komunizma v okraj. Poslal je s svojega shoda nekaj ljudi na naš shod. Kmetje so prihajali v trumah od vseh strani, tako da je bila udeležba zares za popoldanske ure sijajna. Kmetje in kmečki delavci, katerih je bilo izredno veliko, so burno pritrjevali govornikom, ter so enodušno dali izraza prepričanju, da jc dobrobit kmetskega delavca odvizen od blagostanja kmeta. Zatorej je v korist obeh, da se medsebojno podpirata. Podpečan je dosegel ravno nasproten uspeh, kajti vsi ti so danes iz prepričanja naši pristaši. Komunisti, pomnite: na kmetih nimate kaj iskati! Med nami ni komunistov, četudi smo zbog groznih gospodarskih razmer nezadovoljneži, toda naredili bomo red s tem, da bomo volili na dan 28. nov. lc kandidate »Samostojne kmetijske stranke". Čudimo se pa našim državnim oblastim, da puste zagrizenemu renegatu Pod-pečanu tako rovariti in da se mu to delo nagradi s koncesijami. Radovedni smo, ako ima letno licenco za ples z godbo, ker se raja tamkaj kot v obljubljeni deželi pozno v noč. Dopisi. (Iz Zagradea pri Žužemberku.) V nedeljo 24. t. m. se je čital pri nas pastirski list. kateremu je naš župnik pridodal nekaj vrednih pripomb. Škofove besede pa so itak že take, da mora tudi vsak nas navadnih kmetov uvideti, da to ni božja beseda, marveč volilna agitacija, ki oneoašča sveti kraj. Zato pastirski list tudi ni prav nič učinkoval. Toliko pametni smo Zagradčani že postali. Le še dosti takih pastirskih listov, pa bodo zadnji meti nami izpregledali. Taki listi naj se pošljejo ne nam, marveč kar naravnost našim Košakom, in njihovim redkoštevilnim drugovom, ki so med vojno ljudi spravljali k vojakom, ali jih prikra jševali za dopuste, ali jim na kak drug način škodovali, kakor so mogli. Naš škof se nam je upravičeno zameril, ker je bil tako navdušen za tisto nesrečno vojsko, ki je za nami, da je blagoslavljal v boj idoče naše može in fante in jih blagroval, češ. da so lahko presrečni, ker se smejo boriti za Avstrijo. Nace Košak bi rad pri nas napravil shod, pa mu že naprej povemo, da ne bo nič opravil. Spomni naj se samo na 22. februar letos, ko je hoitel ustanoviti konsum, a je pošteno pogorel. Župnik pa naj bo previden, da ne pridemo na dan „z orglami". Šu-steršičeva stranka je imela moč zadosti časa v rokah, pa nam ni nič pomagala. Samo Vehovci so se dobro imeli in vlekli profite in časti, mi smo se pa tesa farbanja naveličali in bomo raje sami vzeli vajeti v roke. Slabše ne bomo mogli pogoditi kot so jo Šusteršič in njegova stranka, ki jo predstavljajo še danes pri nas župniki in Košiiki. (Sv. Marjeta ob Pesnici.) Kot govornica sem nastopila na taboru pri Sv. Lenartu v SI. goricah proti ženski volilni pravici. Seveda trobilo mojega rojaka (Slov. gosp.) me je takoj napadlo. Res čudno se mi zdi, da ti inteligenci res ni prenizkotno napadati in v časopise vlačiti celo ženske. Mogoče se jim zdi preneumno, da bi si drznila ziniti kmetska žena, ki je bila šest let Marijina družbenica! Zene in dekle! Med vojno so nam pridigovali: delajte in trpite, dajte zadnje žito iz kašče, zadnje živinče iz hleva, ter vsak prihranjen vinar, da bodo naši možje in mladeniči dalje umirali na vojnih poljanah. Za vsako vojno posojilo so priganjali: „Dajte in dajte, zmaga nam je gotova, kajti z nami je Bog in Marija, naša vojska je sveta. Saj imamo cesarja po milosti božji, kateri prejema vsak dan svete zakramente!" Poglejte jih, takšni so kot veter, pihajo na to stran, če je treba tudi hitro na drugo stran. Ob priliki tnajniške deklaracije so trobili: „Zene in dekleta, pobirajte podpise, za plačilo Vam bomo izposlovali splošno žensko volilno pravico!" Obljubili so nam gradove, ki jih sami nimajo. Za norca nas imajo. Da so vsaj površno izpolnili svojo obljubo, so nam dali volilno pravico za občinske volitve, v kon-stituanto pa ne. Me pa še to odklanjamo. Kaj nam bo mogel pomagati občinski predstojnik, če bo vlada tako imenitno gospodarila kot današnja? Vsak vidi, da smo ob robu gospodarskega propada. Pridigujejo nam: „Mož in žena sta eno, torej morata imeti tudi eno voljo". Zakaj se bodeta oba potikala cel dan po volišču in majhne otroke morata seveda v hišo zaprte prepustiti angelu varuhu. Mož se bo zavedal, da se v občinskih volitvah ne sme gledati na politiko, temveč da se izvoli mož, ki je res zmožen v občini gospodariti. In nam ženskam bodo seveda peli svojo staro pesem: »Izvolite si res krščanskega moža!" Slučajno bi pa naši možje postavili kandidata samostojnega mišljenja. Takrat gorje nam ženam, če ga volimo! Tako dolgo bodo pridigovali, da bodo res katero preobrnili in premotili, da se ženske začno prepirati s svojimi možmi in očeti. Navsezadnje bo še marsikateri ženski pripomogla ženska volilna pravica do par vročih klofut. Sedaj pa dobro premislite, kdo je za ločitev zakona, mi ali oni? G. Krajnc, dobro si tudi premislite, preden me drugič napadete! Mislim, da vam je dobro znan stari pregovor: »Česar hudič ne zmore, to zmore ženska". Alojzija Lipovšek. (Sv. Benedikt v Slov. goricah.) Naš župnik g. Golmilšek je izreklamairal iz vol. imenikov vse, o katerih je mislil, da bodo volili proti SLS. Svoje somišljenike je reklamiral vse, četud- iz raznih vzrokov nimajo volilne pravice, češ ti bodo volili z njim — torej mora biti vpisan in zakon je seve postranska stvar. G. župnik, ali je tako postopanje pravično, ali tako razumevate Kristusov nauk, ali Vam Vaša vest ne očita, da je Vaše dejanje nepravilno in krivično? Kako naj Vas spoštujejo Vaši župljani, kako naj verujejo Vašim besedam, ko se sami ne ravnate po njih? In občinski odborniki vseh petih občin (Sv. Benedikt, Ilova, Dfvanja, Trotkova, Sv. Trije kralji) se seveda niso upali nasprotovati g. župniku, zgodila se je njegova volja. Opozarjamo na to me-rodajne oblasti; da pregledajo še enkrat volilne imenike imenovanih občin in jih seve tudi popravijo. Gospoda župnika je sama politika, v cerkvi pri pridigi je slišati samo o volitvah. Gorje, ako bi se kdo predrznil mu nasprotovati! G. župnik, svetujemo Vam, da raje pometate pred lastnim pragom, izostalo bi Vam neprijetno presenečenje. Ako bi slišali, kaj govore in mislijo ljudje o Vas, kako Vas sovražijo, posebno tudi radi Vašega postopanja s kaplani, moralo bi Vas biti sram do dna duše. Za danes naj zadostuje to, obljubljamo Vam pa, g. župnik, da se bomo še večkrat pečali z Vašo osebo, posebno še kar se tiče poprave župni-šča, za katero morajo plačati občine 45 tisoč kron. Bilo bi želeti, da napravi SKS. tudi pri nas shod — pokazalo se bo, da naš kraj vendar ni tako zelo zaspan, kakor se govori. Pokrajinske vesti. (Naši kandidatje.) Zbor odposlancev okrajnih in krajevnih odborov ter izvoljenih članov izvrševalnega odbora iz cele Slovenije je dne 29. m. m. v Ljubljani potrdil predloge, podane po okrajnih in krajevnih odborih strankinemu načelništvu, in določila od ljudstva pooblaščenih delegatov za vrstno razpo-redbo kandidatov, glasom čigar so po volji ljudstva za volitve v ustavotvorno skupščino določeni naslednji kandidati: za kranjsko volilno okrožje: 1.) Jakob Kušar, načelnik SKS., kmetijski posestnik v Notranjih goricah; 2.) Ivan Majcen, kmetijski posestnik in mesar v Šent Janžu na Dolenjskem; 3.) Ivan Puceij, kmetijski posestnik in mesar v Velikih Laščah; 4.) Anton Kline, kmetijski posestnik in obrtnik v Gorenjem polju pri Toplicah; 5.) Anton Krsnik, kmetijski posestnik in župan na Brdu; 6.) Fr. Blažon, urar v Novem mestu; 7.) Matej Špehar, kmetijski posestnik v Dalj njih njivah pri Vinici; 8.) Fr. Demšar, kmetijski posestnik na Češnjici pri Železnikih; 9.) Ferdo Tomazin, ekonom v Šmartnem pri Litiji; 10.) Ivan Pipan, kmetijski posestnik v Vižmarjih; 11.) Jos. \erbic, kmetijski posestnik na Vrhniki; 12.) Ivan Vesler, kmetijski posestnik v Zagorici št. 23 pri Bledu. Kvalificirani kandidatje (ki jih po določilih volilnega reda moramo voliti) pa so: Janko Raj ar, višji živinozdravnik v Ljubljani (doslej v Krškem); dr. Jak. Kavčič, železniški uradnik in kmetijski posestnik v Zireh; fr. Zupančič, inže-njer in kmetijski posestnik v Št. Ruper-tu in inženjer Albert Vedernjak, ravnatelj kmetijske šole na Grmu. (Ameriška vlada je hvaležna dr. Korošcu,) ker je kot minister naročil v Ameriki več vagonov takega blaga, ki bi ga doma Amerikanci ne bili mogli razpečati. Iz hvaležnosti je poslala ameriška vlada dr. Korošcu red srebrnih insignij Rdečega križa. (Za katoličana je samo ena dolžnost,) da pomete 28. novembra s tistim, ki izrablja sveto stvar vere v svoje umazane strankarske namene, kakor to dela SLS. (Dobrote SLS za kmeta.) »Domoljub", glasilo gospodov od SLS za farbanje »zvezanih" kmetov, je ves iz sebe, ker mu je tov. Mrmolja povedal nekaj resnic. Ves zelen od jeze tuli in psuje, zraven pa našteva »dobrote", katere je SLS storila za kmeta za časa svojega obstanka. Posebno „dobre" postave za kmeta našteva kar samo s številkami. Bo že vedel zakaj! Semkaj spada zakon o davščini na prirastek vrednosti nepremičnin ali kratko rečeno: prirast-kovina. To je tisti strašni davek, ki ga mora plačati kupec, ako prikupi kako parcelo, kateri pa je toliko bolj težak sedaj, ko zaradi padle valute izgleda, kakor da je cena zemljišč poskočila. Ta zakon, katerega je že marsikateri kmet preklel, je delo Šu-steršiča in njegovih kimavcev, je „do-brota" za kmeta od SLS. .Domoljub' naj se ga torej kar nič ne sramuje in naj le na glas pove, kako je SLS odirala in še odira kmeta. Druga taka „dobrota" za kmeta je naredba deželne vlade ža Slovenijo št. 241 z dne 19. maja 1920. Ta postava postavlja kmečke gozdove pod knratelo in jemlje kmetom takorekoč lastninsko pravico nad gozdovi, ker ne smemo svobodno razpolagati z njimi. Tudi to postavo je napravila slavna SLS sama in podpisan je pod njo celo »kmet" Jan med drugimi škriri. Ker pa vlada zoper to „dobroto" SLS tudi med »zvezanimi" kmeti veliko ogorčenje, jo nekateri »Domolju-bovi" agenti po deželi kar utaje in navale — čujte! — Srbom. Na Dolenjskem se je to zgodilo! — Kateri kmet je še potreben takih dobrot, ta naj dela pri volitvah za farovško gospodo. —j. (Klerikalci bi radi izročili krnela komunistom.) Volilni oklic SLS je sestavil njen kandidat dr. Gosar, ki je v srcu prikrit komunist. Manifest je zverižil tako premeteno, da ga niti duhOvniki-voditelji niso razumeli, drugače bi se ga menda ne bili upali podpisati. Manifest namreč izjavlja, da so klerikalci za socializacijo produkcije... Kaj se to pravi? V Sloveniji producira, t. j. proizvaja ali prideljuje poglavitno le kmet. Kmetsko produkcijo sociali-zirati pa se pravi, da se zemlja vzame dosedanjim lastnikom ter bo splošna last, kakor to želijo doseči komunisti in kakor so že dosegli na Ruskem boljševiki. Torej kmetje, ki se hočete iznebiti svoje zemlje, volite na program SLS. (Dr. Korošec je podpisal proračun), in sicer brezpogojno, in ne, kakor laže »Slovenec", da šele tedaj, ko je finančni minister popustil dr. Korošcu. Vse olajšave, ki jih je pripustil finančni minister, ni dosegel dr. Korošec, kakor zopet laže Slovenec", temveč so bile sklenjene že pred dvema mesecema, toda ne na predlog dr. Korošca. Taka je resnica in »Slovenec" prav nekrščansko laže, ko pere dr. Korošca. (Dr. Korošec za zamenjavo 10 kron za 1 dinar.) Voditelji SLS (zvezarji) skušajo za vsako lumparijo in krivico, katero narede njih ministri na račun celokupnega ljudstva, najti krivca v nasprotnih vrstah in tako prikriti svojo umazanost. Pri tem ra- čunajo seveda na dober tek svojih ljudi, kateri naj bi njih gnojnico po-vžili za sladko medico. Tako so tudi za svoj rop, storjen na račun našega imetja z zamenjavo 4 krone za 1 dinar, hoteli prevaliti krivdo celo na naše rame, ko vendar vsak otrok ve, da dosedaj SKS še ni sodelovala pri nikakih naredbah in smo vedno in povsod zahtevali zamenjavo 1 za 1. Dr. Korošec pa ni bil zadovoljen z zamenjavo 4 za 1, temveč je že takoj ob prevratu v Švici izjavil proti dr. Mirku Košiču vpričo več drugih oseb, da bomo morali zamenjati 10 kron za 1 dinar. Kdo je torej kriv tega zločina? Zakaj nam ne pove tega pisec „Zločin nad domovino" ali »Primite tatu!"? (Dr. Korošec je povišat železniške tarife) za osebni promet za 100%, dasi tega niti finančni minister ni zahteval. Kmetje, če sedaj plačujete za vožnjo v mesto še enkrat toliko, kakor prej, tedaj je to delo dr. Korošca. Kako že pravi sv. pismo: „Po delih jih spoznate!" (Ne pozabite, da je bil dr. Korošec tisti), ki se je izrekel na ministrskem svetu za najbolj črn centralizem! (Zakaj napadamo najbolj SLS.?) Tako nas marsikdo sprašuje, odgovor je lahek. Ker SLS. najbolj laže, da je ona kmečka stranka. Socialpi-demokrati priznavajo, da so delavska stranka, demokrati pravijo, da so meščanska stranka, kaj bi se pa mi borili z njimi, ko njihovih pristašev prav nič re rabimo, ker smo sami dovolj močni. Vendar ne bo kdo trdil, da se je bati, da bo volil kmet meščana in pa razredno delavsko revolucionarno stranko, ki zahteva diktaturo proletarijata. Ne, te nevarnosti ni in zato bi presneto slabo vodili boj, če bi se praskali tam, kjer nas ne srbi. Ampak SLS. pravi, da je kmečka, v svojih oklicih pa se obrača na delavca, meščana, Obrtnika, razumništvo, trgovca, uradnika, doktorje itd. V svoji sredi ima pa organizirana najbolj protikmetška društva! To je politična hinavščina in zato smo proti SLS. Res je, da je imela nekdaj SLS. za seboj največ kmetov, toda to se je danes nehalo in kmet je postal samostojen. SLS. pa je danes stranka, ki hodi v ovčji obleki okoli kmeta, zato je najboljTtevhr-na in zato smo tudi najbolj proti njej! (SLS. proti kmetom in hišnim posestnikom.) Klerikalna stranka je obelodanila v »Slovencu" z dne 25. m. m. svoj davčno-politični program, kjer zahteva: „Za kritje državnih in javnih bremen se mora porabiti pred vsem zemljiška in kapitalna renta. Zalo naj se obdači dohodek iz premoženja." To je povedano jako zvito, vendar pa je naperjeno poglavitno zoper kmetovalce in hišne posestnike. Pri nas je bore malo' tako srečnih ljudi, ki bi imeli toliko naloženega denarja, da bi mogli od rente živeti. Torej kapitalna renta ne bo prišla dosti v poštev. Klerikalni davčni vijak bi torej pritisnil le zemljiško rento, t. j. dohodek iz zemljišč in hiš. Ako nočejo kmetje in hišni posestniki pasti pod nova davčna bremena, naj pri volitvah storijo vse, da ne pride v parlament toliko pristašev SLS., da bi nam mogli sklepati nove davke. (SLS za nemški velekapital.) Sumljivo so prijazni naši klerikalci z baroni Trboveljske premogokopne družbe. Knjigovodstvo te družbe bi moralo že davno priti z Dunaja v Ljubljano, a še do danes ni to storjeno. Razumemo, da nemškim baronom smrdi Ljubljana, ker bi prišlo na dan, kako mastne dobičke si delajo od naših žuljev. Pojasnila pa treba, zakaj je naša pokrajinska vlada popustljiva, zakaj so ji profiti baronov bolj na srcu kot pa koristi ljudstva. (SLS. blagoslov za slov. kmeta.) Slov. kmetijstvo je pasivno, zato je naša naloga, da naše kmetijstvo industrializiramo, če hočemo, da bo uspevalo. Kaj je v tem oziru storila SLS. ? Dr. Šušteršič je iz strahu, da se socializem preveč razvije, preprečil razvoj sladkorne industrije, kar je največja nesreča za naše kmetijstvo. (Sadovi klerikalnega zadružništva.) Najlepši uspeh klerikalnega predvojnega gospodarstva na zadružnem polju nam predstavlja stanje mlekarskih zadrug. — Polovico jih je že šlo v konkurz. druga polovica pa se zvija v smrtnih krčih. Prednjači jim Mlekarska zveza v Ljubljani, ki je v Kmetje, vpoštevajte veliko važnost, ki jo ima za vas „Ekonom"! Kmetje, vsi v »Samostojno kmetijsko stranko", ki so Jo ustanovili kmetje za sebe! likvidaciji z nekaj milijoni primanjkljaja. Leta 1911. n. pr. je imela okrog 20.000 K primanjkljaja, ki ga je založil dež. odbor iz žuljev slov. kmetov, da so preprečili polom. (Poglavitni greh ,,Kmetij»keg* tista") je ta, ker se tiska v isti tiskarni, kakor „Domovina" in „Jutro". To nam „Domoljub" v vsaki številki po parkrat očita. V isti tiskarni pa se tiska tudi .,Uradni list", ki je gla-•ilo predsednika deželne vlade doktorja Brejca. Potemtakem smo kar Štirje „liberalci" pod eno streho. (Berite št. 43 ..Domoljuba", stran 412.,) 12. vrsta, v srednji koloni od zgoraj in prepričajte se, da zahteva SLS., da krije zemljiška in kapitalna renta vsa državna in javna bremena. Ta bremena pa znašajo milijarde in zato bi bilo treba zemljiški davek najmanj dvajsetkrat zvišati. Poznate -sedaj svoje prijatelje! (»Stena je padla",) pravi »Domoljub", in mi pravimo: res je. Kdor še ni u videl, kako laže »Domoljub", ta je sedaj moral izpregledati. Četudi smo že neštetokrat izjavili, da nimamo z demokrati prav nobene zveze, dasi vedo vsi naši zaupniki in somišljeniki, da ni med kandidati SKS. niti enega demokrata, vendar laže »Domoljub" še naprej, da smo zvezani z demokrati. Kaj je naša krščanska vera res tako pozabljena, dla sme nekaznovano tako nesramno lagati »Domoljub". Kdor je kristjan, ta ne hodi z lažnjivci! (»Domovina",) glasilo meščanov, je postala dnevnik. Kmetje, vedite, da to ni naš list, temveč list demokratov in zaradi tega ravno tako proti nam kakor vsi drugi. Demokrati cepijo na deželi glasove in zato ovirajo osamosvojitev kmeta. Ne sedite sladkim besedam na lim. („Reši svojo dušo"!) Iz Brezovice pri Ljubljani nam piše preizkušen, star posestnik: Sedaj pred volitvami so tudi pri nas priredili mi-sijon pod geslom »Reši svojo dušo", toda glasiti bi se moralo: »Reši nam poslanske mandate in staro nadvlado nad kmetsko paro!" Nepozabni g. župnik Potočnik so nas učili, da se je za spoved treba pripravljati tri dni. Tako sem storil tudi jaz, ker-mi vera ni samo na jeziku. Vstal sem ob 4. uri zjutraj, čakal mašo in po maši še do 9. ure, da sem prišel v spovednici na vrsto. Mojih grehov spovednik ni dosti poslušal, temuč me je začel brž izpraševati, kaj berem, ali sem pri samostojnežih, ali berem »Kmetijski lisit". Ko sem mu odločno pritrdil, me je osorno vprašal. če se hočem odpovedati stranki in njenemu glasilu. Ker sem zanikal, mi je zabrusil, da potem nisem krščansko-katoliške vere ter ne dobim odveze. Enako se je zgodilo tudi mojemu tovarišu, ki pa je drugi dan šel k drugemu spovedniku, zamolčal »Kmetijski list" ter dobil odvezo. Jaz pa kot verni kristjan ne maram hoditi po ovinkih, temuč ostanem zvest stranki in „ Kmetij-skemu listu", a Bog mi bodi milost-ijiv. (Bog je neskončno usmiljen ter odpušča zgrevanemu grešniku tudi resnične grehe. Biti neustrašen bojevnik za stanovske pravice, to pa se gotovo Bogu še dopade, ker oniah-ljivce in farizeje je sam Kristus obsodil kot pobeljene grobove. Opom. uredništva.) (Kake ljudi imajo klerikalci!) Bivši klerikalni deželni poslanec in župan v Žužemberku, Mehove, je bil pred ljubljanskim deželnim' sodiščem žigosan kot denuncijant, sa-mopašnež in listo izpriden človek. Vse to mu je namreč očital notar v Žužemberku g. Carli in pred sodiščem svoje trditve dokazal. Vehovc je tožil g. Carlija, ki pa je bil tudi pred oklicnim sodiščem oproščen. S tem je Vehovc žigosan kot denuncijant in podlež! Takega človeka ima »Kmetska zveza" za svojega voditelja, takega človeka ima krščanska stranka. Res, daleč je pripravila SLS. krščansko geslo: »Ljubi svojega bližnjega!" (Iz Adlešifev) nam pišejo, da je začel župnik Šašelj strastno agitirati za »Kmečko zvezo", vendar kmetje ostanejo zvesti naši SKS. To so pokazali že takrat, ko niso hoteli poslušati dr. Schaubacha, dočim so našega govornika navdušeno sprejeli. Belokranjski kmet ne suče plašča po vetru, temveč je značajen. To si naj župnik zapomni ter neha s protiagi- tacijo, sicer bo slišal stvari, od katerih ga bodo ušesa bolela. (Iz Sevnice.) V nedeljo dne 17. m. m. se je vršil občni zbor tukajšnje podružnice »Kmetijske družbe" v svrho volitve delegatov za občni zbor družbe. Naši kandidatje so bili izvoljeni s 47 proti 36 glasovom KZ. Končno je vplival nagovor podružničnega načelhika (zvezar), ki je naglašal, da hočejo neki ljudje uvesti politično borbo v podružnico in hočejo neke strankarske kandidate voliti. Pred in med nagovorom pa je g. kaplan razdelil številne listke s kandidati KZ., ki hoče imeti pri družbi strankarski monopol. Zmaga je torej naša. Da bo volitev tako izpadla, si gospodje in njih prijatelji gotovo niso predstavljali. Nam pa je bil izid volitev že vnaprej znan — ker drugače ne more biti — in nam daje potrdilo, kako bodo 28. novembra naši kmetje volili. Ne jezite se torej, nego priznajte: samostojni kmetje so zmagali i n bodo povsod zmagovali. Sedaj pa le krepko naprej v boj za staro pravdo! (Sromlje.) Dne 17. t. m. smo imeli tukaj dva volilna shoda, in sicer zjutraj shod SKS., katerega se je udeležilo nad 400 ljudi, ki so z zanimanjem poslušali poročila tovariša Premelča in Ureka ter se razšli s trdnim sklepom, da bodo šli složno in neustrašeno v volilni boj za zmago pravične in poštene naše neodvisne kmetske stranke. — Popoldne pa je bil shod KZ., za katerega je pišečki kaplan g. Toplak agitiral po treh farah in nam res pripeljal s seboj svoj cvet — tri objokane punce. Na tem shodu je bilo okrog 30 žensk in niti enega domačina-zvezarja. Naš gospod župnik je po vzel besedo in povedal, da se je od lani že precej razsvitaio (edina resnica, kar sem jih tam slišal.) Gospod Skoberne pa nam je povedal, da je kandidat KZ. četrte vrste in da bo deloval le za tiste občine, kjer bo dobil večino. Siromak si predstavlja bodoči parlament kot njegov kravji hlev, kjer eni kravi lahko da sena, drugi pa slame. Ker je dr. Korošec zapovedal, da morajo njegovi sluge (kandidati KZ.) delati ' za monarhijo, si naš dični Skobeme misli takole: Kjer bom dobil večino, bom jim dal monarhijo — kjer pa me ne bodo volili, bomi jih pa kaznoval z republiko! Tako — to vemo torej že naprej — bo naše občine v brežiškem okraju gospod Skoberne, kandidat četrte vrste, kaznoval brez izjeme vse z republiko. Joj, joj, kaj vse nas še čaka, če se Brdavs — če se gospod Skoberne ne ukroti. (Načelnik okrajnega zastopa Vransko,) župnik Zdolšek od Sv. Jurja, je odstopil. Menda bodo sedaj kmetje vendar toliko pametni, da izvolijo predsednika iz svoje srede. (Železnica Poljčane-Konjice) se podaljša do Zreč še tekom t. m. (Vsem ni mogoče ustreči), pravi ljudski pregovor. Pa to le ni res, kajti SLS. pravi, da bo vse stanove zastopala in kajpada tudi vsem ustregla. Taka trditev ni samo laž, ampak naravnost napuh proti Bogu. Zato pa obrtniki vedite, da bo le tisti lahko pomagal, ki se bo samo za-te trudil, ne pa SLS., ki se samo za svoja korita trudi, ker ve, da vsem itak ne more ustreči. (V Rogaški Slatini) je priredil klerikalni kandidat Zebot vodilni shod, za katerega se je vsestransko agitiralo. Do ustanovitve naše stranke je bil okraj popolnoma klerikalen, a na Žebotov shod je prišlo le 37 vo-lilcev, a še od teh je bilo 14 nekle-rikalnih. (Obsodba urednika »Straže".) Dne 21. oktobra je bil obsojen urednik mariborske »Straže" Stupan na 400 kron globe zaradi notice »Vlada pozor!" Tam so klerikalci zahtevali od vlade, naj se Mrmolja iz-žene iz države, ker snuje ob meji državi nevarno organizacijo ter radi neke druge žalitve. Mrmolja je vložil tožbo, ker ni hotel prenesti tega, da se ga kot zavednega goriškega Slovenca dolži protidržavnega delovanja. Pri prvem zaslišanju je urednik izjavil, da ni kriv, ker ni čital notice. Zatorej je okrožno sodišče odstopilo zadevo okrajni sodniji. Na okrajni sodniji pri poznejši obravnavi je pa Stupan rekel, da je čital ono notico ter da je pripravljen prinesti dokaz resnice. Odstopil se je akt zopet okrožni sodniji in razprava naj bi prišla pred porotno sodišče. Okrožna sodnija pa je akt zavrnila, češ: kar je urednik prvo izjavil, to mora veljati. Tako je prišla zadeva zopet pred okrajno sodnijo. Ker pa je Stupan ponovil, da hoče prinesti dokaz resnice, je Mrmolja odstopil od pogajanja. Zoper »Slovenskega gospodarja", katerega urednik je Fr. 2ebot, je Mrmolja vložil novo tožbo na državno pravd-ništvo zaradi dolžitve, da je Mrmolja škodoval kmetu na davkih zaradi svojega govora v Beogradu. (Duhovnik — socialist.) Duhovnik dr. Lenard, urednik mariborske »Straže", je prestopil k narodnim socialistom ter nastopa na njihovih shodih kot govornik. (100 kron za tiskovni sklad) je izročil tovariš Dolajš, katere je nabral ob priliki shoda pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. (Iz Št. Petra pri Mariboru) nam pišejo nedavno v »Slovenskem gospodarju" napadeni godci, da niso bili nikoli pristaši »Kmetske zveze", temuč so vsi z očeti vred vstopili v edino pošteno »Samostojno kmetijsko stranko", s katero bodo tudi vsi volili. Z veseljem so sodelovali na naših taborih na Pesnici in v Šent Lenartu, ker so dobili dovolj jesti in piti ter še dobro plačo. Ko pa so bili vabljeni na sodelovanje na neko klerikalno veselico ter so zahtevali samo hrano in pijačo, jim prireditelji niti tega niso mogli dati. Ob lastni prehrani pa godci ne morejo sodelovati. (Podpisujemo.) Na volilnem shodu Primorcev je bila med drugim tudi sprejeta zahteva, da sestavi narodno predstavništvo parlamentarno komisijo, ki naj brezobzirno dožene, kdo je kriv našega poraza na Koroškem. Govore se po deželi najbolj nezaslišane reči in zato pozdravljamo korak primorskih Slovencev kar najtopleje. Posebno pa nam je simpatičen zategadelj, ker edino nepristranska, toda stroga preiskava more preprečiti, da se pono-ve taki zločini kakor so se ravno dogodili na Koroškem. Proti notorič-nim narodnim škodljivcem, in kdor je zakrivil koroški poraz je tak, se mora postopati z največjo strogostjo. To vrsto ljudi je treba enkrat za vselej zatreti v naši sredi. Zato na delo, parlamentarna komisija! (Naši vlaki na Koroško) vozijo le do Jesenic in do Prevalj, od teh postaj naprej je železnica prešla v avstrijsko upravo. mi, češ da ta zakon za njihova posestva nima veljave, je razsodilo najvišje u-pravno sodišče, da je vsa zemlja na Če-hoslovaškem podvržena reformi. (Madžari za kralja.) 80 ministrov in poslancev je podpisalo izjavo za svobodno volitev kralja. Vsi podpisani so večinoma za povrnitev Karla Habsburškega, dočim so starejši častniki za nadvojvodo Jožefa, deloma za Horthyja. (Nemčija za trgovsko zvezo z Jugoslavijo.) Nemčija/je predlagala naši vladi, naj bi se čim prej obnovile trgovske razmere med obema državama. (Grška brez kralja.) Grški kralj Aleksander je umrl. (Ugriznila ga je opica ter se je rana zastrupila.) Pravni naslednik bi bil njegov brat Pavel, ki živi v inozemstvu ter v domovini ne uživa splošnega zaupanja. Ker se je kraljevega pogreba udeležil izmed vseh vladarjev edino naš regent, raztrobili so časnikarji, da se mu ponudi grška krona. Skoraj gotovo zasede grški prestol princ Juri, najstarejši sin odstavljenega kralja Konstantina. Novi kralj se poroči s romunsko princesinjo. (Grozotno lakoto) napovedujejo poznavalci Rusije za to zimo v Rusiji. Pravijo, da bo letos v Rusiji taka lakota, ki jo je svet še ni videl in da bo po grozoti presegla vse dosedanje muke življenja. Daleč so spravili Rusijo, žit-nico Evrope, boljševiki! Politične vesti. (Drugo obletnieo naše osvoboditve) smo obhajali dne 29. m. m. Bratje Cehi so imeli praznik dan poprej. (Jadransko konferenco) so Italijani odgodili, ker pričakujejo, da se bomo pri volitvah pokazali nesložne. Kdor torej krši našo državno edinstvo ter ruje proti monarhiji, ta dela za Italijane in je narodni izdajalec. (Duhovniki vojaški obvezanci.) Ker je srbski vojaški zakon razširjen na vso kraljevino, morali bodo tudi duhovniki iti na nabore, kakor je to v vseh kulturnih državah. (Srbski tovariši nam bodijo zgled!) V Šumadiji so prignali kmetje k popisovanju in žigosanju za 20 % ^eč živine in voz, kakor so jih naznanile občine vojaški komisiji. (Zveza narodov) bo imela prvo sejo dne 15. novembra. Naša vlada bo poslala po enega Srba, Hrvata in Slovenca. Razen tega se udeleži prve seje tudi ministrski predsednik dr. Vesnič. Slovenski delegat je vseučiliščni profesor dr. Zolger. (Plače orožnikom) se povišajo za mesečnih 1200 K, za vsakega družinskega člana pa dobe 12 K na dan. (Razmejitev med Srbijo in Bolgarijo) bo tozadevna komisija končala do konca t. m. V drugi polovici novembra zasedejo naše čete Caribrod in Bosilograd. (Proračun čehoslovaske za leto 1921) izkazuje 14 milijard 104 milijonov 374 tisoč kron izdatkov in 14 milijard 107 milijonov 979 tisoč kron dohodkov, torej nad 3 milijone več dohodkov kot izdatkov. ' (Agrarna reforma na čehoslovaškem.) Ker so se razni veleposestniki, ki bivajo v tujih državah, upirali agrarni refor- Gospodarstvo. (Važne davčne olajšave.) V finančnem zakonu so se napravile važne spremembe. Davek na vino bodo plačevali le konsumenti, ne pa pridelovalci. Trošarina na sadni mošt se popolnoma opusti. Žganjekuha je prosta do šest izlivov v kotlih. Zemljiški davek se zniža od štirikratnega iznosa na trikratni iznos. Od elektrilnih žarnic izpod deset sveč se ne plača nikake trošarine. Tudi od olja ne bo trošarine, istotako je kvas prost davka. Zakon o posebnih davčnih povišanjih za Slovenijo se opusti. (Izvoz žrebet in konj.) Na predlog ministrstva za kmetijstvo in vode dovolil je ministrski tinancijski komitet izvoz 2500 žrebet iz Slovenije v inozemstvo. Od teh 2500 žrebet sme se izvoziti 500 konj, rojenih v letu 1918., 1000 rojenih v letu 1919. in 1000 letošnjih žrebet. Izvoz je dovoljen le preko carinaren v Mariboru in Borovnici. Na teh dveh postajah pregledoval bo državni živinozdravnik konje, ki se nameravajo izvoziti, na njihovo starost in zdravje. Izvoz je za enkrat dovoljen samo za žrebeta moškega spola belgijske in noriške pasme. Naslov se naproša, da to razglasi in da se o tem obveste konjerejci, ki imajo odvišna žrebeta za izvoz. (Cene sladkorju padajo.) V Sarajevu so zadnji teden padle cene sladkorju od 70 do 90 kron na 58 kron za kilogram sladkorja. (Ugodna sladkorna žetev.) V vseh državah cenijo letošnji pridelek sirovega sladkorja dosti višje kot je bil lanski, in sicer na Nemškem do devet milijonov centov več, v Češkoslovaški za dve-stopetdeset tisoč ton več, na Nizozem skem za 60.000 ton, v Belgiji za 80.000 ton in na Francoskem za 125.000 ton več. Ali bo tudi cena sladkorju povsod za toliko nižja? (Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Wolfova ulica) je zvišal obrestno mero za hranilne vloge in tekoči račun na 41/2 %. (Nova industrija.) V Strnišču pri Ptuju, kjer je izza vojne največja kolonija barak, se snuje delniška družba za izdelovanje lesenih stavb (hiš, vil, telovadnic, mostov itd.) ter za napravo novih in popravo starih železniških vagonov. Družba bo imela temeljne glavnice 30 milijonov kron. Kraj je za industrijo prav prikladen, ker ima razun mnogih barak vodovod, električno razsvetljavo in kanalizacijo. Obrtoikem — v resen preudarek! Dve stvari sta, po katerih se presoja vsaka stranka, t. j. njen program in način, kako ga uveljavlja. Po teh dveh merilih moremo pravilno presoditi vsako stranko in po teh dveh merilih iz-poznamo tudi, da je za obrtnika samo ena stranka in sicer »Samostojna kmetijska stranka". Dasi je ogromna večina obrtnikov to tudi izpoznala, dasi stoji največji del obrtnikov trdno pod zelenim praporom, hočemo vendar stvarno in mirno po gornjem načelu pretehtati SKS., da iz-previdijo tudi oni, ki še vedno delajo tlako drugim strankam. V 43. številki »Kmetijskega lista" je bil objavljen program SKS., ki rešuje vsa važnejša vprašanja tako, kakor to zahtevajo interesi kmeta in obrtnika. Samo svoje brani SKS. in noče nadvlade nad dragimi. »Bogu, kar je božjega, vladarju, kar je njegovega, vsem stanovom njihovo — a tudi kmetu in obrtniku, kar je njegovo. To je temeljna misel programa SKS. In tej temeljni misli je ostala SKS. neustrašeno zvesta, dasi so jo napadle stranke z desne in z leve z vso silo, in dasi so se ji dobrikale s sladkimi besedami. Odklonila je zvezo z JDS., prestala je napade SLS. in JSDS. in zmagovito gre v volilni boj. SKS. ima poleg programa še eno veliko vrlino, ki je drage stranke ne poznajo. Samo SKS. ima za kandidate zgolj ljudi iz naroda. To dejstvo pa je najboljše jamstvo, da bo ohranjen program tudi v naprej čisto, da se bo v resnici izvršili tudi to, kar zahteva ljudstvo. Obrtniki! Ne žalimo pa tudi nobene stranke, če rečemo, da se zbira v SKS. največ poštenjakov, ki z vso dušo nastopajo za krščansko življenje, ne samo doma, temveč tudi v javnem življenju, v politiki Ravno s tem so pa dokazali, da so oni najbolj i kristjani, ker nikjer ni poštenost in nravnost tako potrebna, ko v naši izkvarjeni politiki. Obrtniki in kmetje so se združili pod geslom »drag za drugega", podali so si bratske roke; zdaj je naloga vseh, da obrodi ta zveza obema kar največ uspeha. Zato dela obrtnik za sebe, ki podpira kmetijsko stranko in zato dela kmet za sebe, ki podpira obrtniško stranko, ker dasi se imenuje SKS. samo kmetijska stranka, je vendar v resnici tudi obrtniška. Obrtniki in kmetje, združimo se in delajmo, da bo naša zmaga tem sijaj-nejša. Ali ne samo v Sloveniji, po vsej Jugoslaviji mora zmagati misel kmetske in obrtniške osamosvojitve, kmetske in obrtniške vzajemnosti, te skupne organizacije vseh obrtnikov in kmetov. Ko se to zgodi pa vsej Jugoslaviji, tedaj je konec izrabljanja kmeta in obrtnika, tedaj je dosežena njegova zmaga. Na Slovenskem dela za to zmago SKS., zato podpirajte njo, da pomagate sebi! Obrtniške vesti. (Petrolej u obrtiike) se dobi po nizki ceni pri „Ekonomu" v Ljubljani. Novomeški obrtniki pa ga dobe na drobno pri Obrtnem društvu istotam. (Veliki shod obrtnikov t Črnomlja) sklicuje Obrtna organizacija za Slovenijo v zvezi z Obrtnim društvom v Črnomlju v nedeljo 7. novembra 1.1. točno ob 8. uri zjutraj, kar je natančneje razvidno iz lepakov. Obrtniki Črnomlja in okolice, Vinice itd., vsi na ta shod! (Obrtii vestnik) št. 17—18 prinaša o Celjskem obrtniškem programu neki sklep glede obrtnih društev in njih zveze, češ, da se je v Celju sklenilo, da naj se takoj ustanovi »Zveza slov. obrtnih društev" s sedežem v Celju. Proti temu protestiramo najodločneje, ker prvič niso smeli glasovati za Zvezo zastopniki Obrtnih društev, drugič pa je jasno, da si bodo Zvezo ustanovila Obrtna društva sama, in sicer tam, kjer bo njim ugajalo. Toliko v pojasnilo. Diktature obrtniki ne poznamo! Tovariši, pozor! £efdln£ bodo nasprotniki vseh vrat, zlasti pa SLS., vrgli na nas z vso njim prirojeno peklensko hudobijo in zlasti sedaj pred volitvami bodo z nesramnimi izmišljotinami in lažmi hoteli Erovzročiti zmedo v naših vratah. agali, obrekovali in zasramovali bodo naše voditelje, kandidate in somišljenike. Bodite na vse to pripravljeni! Vedite, da je to njih edino orožje, s katerim se hočejo še vzdržati! Poučite o tem naše ljudi! Bodite čuječi in pazite na vsakogar, ki bi razširjal kake sumljive vesti in laži, in najsi bo tudi s prižnice ali spo-vednice! Takoj si zapišite dotičmka in tudi priče ter naznanite to tajništvu SKS.! jPazite tudi na one, ki bi razširjali sumljive liste, letake i. dr. Ako bo vsak naš somišljenik tako storil svojo dolžnost, bo naše delo lahko in častna zmaga stare pravde zagotovljena. »Jugoslovanska Matica" Je naše prvo In najvažnejše obrambno društvo. 4 Obrtniki, ne pohabimo, da bomo vpoštevani samo tedaj, če bomo dobro organizirani! Primešaj krmi Mastin! V smislu odloka deželne vlade za Kranjsko ▼ Ljubljani z dne 18. julija 1899., št 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dno 28. julija 1899., št. 26.255, sinejo dietetično sredstvo Mastin, redilni prašek sa prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati, j Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašen i V Ljubljani, dne 3. avgusti 1900., mag. opr. | it. 28.561. — Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina stane 50 kron in se jih pošlje poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečic*', kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 16 kron. Lekarnan Trnkoci v LJablJanl (Slovenija) »raven rotovža. l Odvetnik dr. Leopold Boštjanciž je otvoril svojo pisarno v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 30. lJozor kmetovalci! Kdor hoče imeti dobro in hitro popravljene vseko-vrstne stroje, naj se obrne n» tvrdko Mihael Kavčič, strojna delavnica z električnim obratom v KOSEZAH pri Ljubljani št. 7. Cene zmerne. Izvršitev točna. Kompletni štedilniki vedno v zalogi. v Ustanovljeno 1903. Stampllje iz kavčuka in kovin. Katalog l'ranko. Posojilnica v Fišecah vabi vse svoje čl«ne na izvanredni občni zbor ki se vrši dne 14. novembra 1920 v društvenem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva o nameravani likvidaciji zadruge in o vzrokih takega namena. 2. Sklepanje o razpustil zadruge potom likvidacije 3. Volitev likvidatorjev. 4. Slučajnosti. Za slučaj nesklepčnosti ob določeni uri ; se vrši občni zbor pol ure pozneje pri vsakem Šivalni stroji - SV* so dospeli. Dobe se tudi posamezni deli, igle, olje za stroje, potrebščine za šivilje, čevljarje in krojače i. dr. JOSIP PETELINC v Ljubljani, Sv. Petra nasip štev. 7. W Pečati. Klišeji za tisk. V Šablone. Vzvddne tiskalnice. ^ Modeli za predtiskanje perila. IaiimI Datum-štampilje 1 lastnega izdelka. ! številu članov. Odbor. ObiačiSnšca za Slovenijo priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev po najnižjih cenah. Opozarjamo na nakup zlasti vse konsumne in nabavne zadruge in javne nameščence. Slednji se opozarjajo, da si morejo nabaviti oblačilne in obuvalne potrebščine na . . obroke samo ie do konca decembra 1.1. . . Blago solidno! Cene ugodne! uuuuuuumuwvaumwuuu%u\v4mm\\\\uuumu%\u\unuuu JJ » a. « •.. m •______\\ \\ jelov ali bukov za posekanje ae kupi. Pismene ponudbe pod „Amerikanski kupec" na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Caukarjero nabr. 6._ Pfaff Jivroie, PtiCh U° kolesa, plašče, cevi, karbid in - svetlljke = priporoma Ign. Vok Sodna ulica I e C Amerikansko strojno ^ i olje I Olje, lahko, za vretena; I olje za transmisije; ■ olje, strojno za poljedelske stroje; I olje, Btrojno za težke stroje; I Olje, za avtomobile, lahko; ■ olje, „ , izredno točko; I olje za cilindre; g oljo proti prabn. I Glavna zaloga: Medič. Rakove & Zanki. d. z o. z. I tovarna flrneia, laka ia barv prej A. Zankl££Ii sinovi. ANTON CERNE graveur Ljubljana, Dvorni trg štev. 1. rocr «§ M u u ** § u \> xx K Otvoritev trgovine. \\ u s § Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano \\ \\ manufakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom |H| v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne ^ ^ novosti, kat( re so ravno došle iz inozemstva, osobito razno volneno in SUkneno blago za dame \\ in gospode, dalje perilne barhante, flanele, cefirje, šifone, potrebščine za krojače, šivilje, \\w\x tapetnike itd. Zagotavljajoč prijazno in aolidno postrežbo se priporočamo ~ « U § i ^ U veletrgovina z manufakturnim blagom. LJUBLJANA, Mestni trg št. 10. \\ U nuuu\\\\\u\uivvvuw\uu\nu\\\\wuum\mwmn\\u\w\\\\nn\ Pnevmatike za avto in kolesa v vseh dimenzijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah M. Kuštrin, Ljubljana, Dunajska cesta št. 20; teleiiu št.470. Podružnica: Maribor, lurčiceva ulica it. 9. ______tza uuBunmP jlSKStSi essas! I Tel. int. Strojne tovarne in lifarne d. cl. v Ljubljani Dnnajska cesta št. 35 Brzojavke: »Stroj" izdelujejo stroje za lesno industrijo, kakor jarmenike, krožne in tračne žage, stružnice, freze, specialne stroje za fabrikacijo sodov, upognjenega pohištva in lesenih cvekov, Francisove in Peltonove turbine in vodna kolesa vsake velikosti. PV* Naprave za mline in žage. Projektiranje in izpeljava tovarn za lesno industrijo in električnih central. Katalog na zahtevo. i i rasnN a i i Ki 0 I Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trg 8, Voiiova uUca 1 — Podružnica v Murski Soboti obrestuje hranilne vloge is vloge ua tekoči račun s čistimi Prometa t prvih treh mesecih nad 10,000.000 kron. 4% brez odbitka rentnega davka. Ustanovljen septembra 1919. Neposredno pod driavnim nadzorstvom. Iz Havre v Ameriko samo 6 dni. Edina najkrajša črta. Vozne listke za vse linije, vozne listke za spalne vozove Simplon - Orient - Express in vsa zadevna pojasnila daje edino koncesijon. potovalna pisarna Iuan Mer v Ljubljani fopsvetska (Marije Terezije) cesta št. 13 (Koliiej). Najboljši in najcenejši razmnoževalni apapat. The Rex Co., Ljubljana, Gradišže 10. OBRTNA BANKA v Ljubljani Kongresni trg 4 Telefon št. 508 Štev. poštnega ček. urada SHS 12.051 izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s od dne vloge do dne dviga. 't L'i k. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. » Ljubljani.