Št. 98.
V Gorici, dne 7. decembra 1899.
Izhaja dvakrat na teden t Štirih IzdanJIh, in
sicer: vsaktorek in petek, jutranje Izdanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vral po pošti prejemana ali y Gorici na dom poSiljana:
Vse leto....... gld. 6-—
,   pol teta........»    3-—
•"*•    -   četrt leta .  . r\*';**.-"v¦ »—J-60-  . Posamične številke stanejo 6 kr.
Naročnino sprejema npravnistvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsakdan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer: ob nedeljah pa od y. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnin« *o ne oziramo.
»PRIMOREC" izl(AJa„eLodvisnoiod «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld." l'u20. *"*"
«Soča» in «Frimorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči5 na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
S O Č A
TečaJJflUK.
(Večerno izdanje).
Z urednikom je mogoči 12. dopoludne ter od 2& in   praznikih   od   9.   < se nahaja v Gosposki i
»opisi naj se poSJ^Pfim^gSa i »t v u.
Jraročnma, reklamacije m druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuištru.                                              r    j j     o
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo.                   ______
Oglasi in poslanic«
se racunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 ki-., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. -Večje črke po prostora.
Naročnin«, in »glase je plučati l«<«.o Gorica.
„U«rSSkii TIskarna" A. GabrSžek tiska iu zalaga razen «Soče» in »Primorca, še »Slovansko liiijižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obse2uih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se racunijo po 20 kr. petit-vratica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in iml.
»Trgovsko - olirtno flruštvo".
»v.
Naša organizacija in naš — kmet.
(Dalje).
3. Naše sadje, zelenjava, krompir. — Deželica goriška slove daleč po svetu zaradi svojega sadja, in sicer posebno radi zgodnjih vrst. Kupčija je tudi dovolj živa, toda veliko preveč je tujih posredovalcev, da glavni dobiček ne ostane v slovenskih žepih. Kar velja, o klipčiji na debelo z maslom, isto velja tudi za sadje. — Poleg kupčije s svežim sadjem bo treba osredotočiti v slovenskih rokah tudi obrt in trgovino s suhim in poslajenim sadjem (kandide). Tu je dovolj prostora in zaslužka za nekaj slovenskih tvrdk. Kupčijske zveze s slovanskim severjem so nam zagotovljene.
Poglejmo še, kaj je pisal dr. Karal Pečnik že v začetku I. 18(.>8. o kupčiji z našim sadjem na Jutrovem:
> Egipet in sploh Jutrovo nima sadja. Jablane, hruške, orehi, črešnje itd. sicer bujno rastejo, rast se vendar hitro ustavi, drevje ostaja pritlikavo. Naše sadno drevje cvete tu januvarja in  februvarja,         cvet
vendar odpade popolnoma, sadu torej ne prinaša. Proti severu je Grško in Mala Azija, kjer raste neka vrsta jabolk in hrušk, ki niso priljubljene, trde so, skoro lesene, okus in sok ni prijeten. Trgovina s sadjem v Egipet seveda ne more imeti one važnosti, kakor trgovina z lesom. Egipet je sicer jako bogata dežela, •-- ima pa le 10 milijonov stanovnikov. Pri vsem tem bi bilo torej lahko razpečati vse slovensko sadje v Egipet, — in še premalo bi ga bilo. Od kod pride sadje v Egipet? Iz Amerike (severne), Marseille, Trsta, Hamburga itd. Slovenski Štajerci imajo prav lepo in okusno sadje. Prodajajo ga na Nemško. Veliko tega sadja pride po kupcih v Hamburg in o d tod po nemških parobrodih v Egipet. Odisejeva pot! — Zadruga za razprodajo sadja bi se lahko osnovala slično kot zadruga za les (morda se dasti sadna in lesna zadruga istih krajev zjediniti). Na vsak način bi se dala samostojna zadruga za razprodajo sadja s prav malim kapitalom osnovati (1000 «- 2000 gold.), in kmet bi ponajvečkrat za svoje sadje še enkrat toliko dobil kot zdaj, celo pri najhujši konkurenci vsekakor več kot zdaj dobi. Pripomniti moram vendar, da cene sadju niso tako stalne kot pri lesu. Dostikrat pride po več parobrodov, ki imajo le sadje naloženo; cene seveda padejo, vendar le toliko, da bi zadruga še vedno velik dobiček odnesla.
MARCO  V1SCONTI
Zgodovinski roman
¦58-
Jtalijanski napisal "Commaso (Srossi.
(Dalje)
«Kavno imenitni možje* iščejo denarjev med blatom in v kalužah!» je ugovarjal uni izCeruglia. »Videl sem že marsikaterega, ki je moral prav nizke službe opravljati, če je hotel priti kaj naprej l No, pa zat6 še nočem trditi, da bi bil Marko kdo ve kako na slabem. A ravno zato\ da bo mogel Še nadalje biti velikodušen in darežljiv, potrebuje denarja bolj ko kdo drugi. In pa pride včasi tudi taka prilika, da morajo ve-likaši še posebno razsipati, kakor na primer, kadar jim kako krilo zmeša pamet. Če morejo tedaj globoko zajeti iz kake ljudske blagajnJee, storijo to vrio radi tudi velikodušni gospodje, vzlastičejim gospodarji biagajnice posipajo pot s cvetlicami ter zaljšajo zi-dovje hiš s preprogami*.
Če naše sadje pretrpi po pet kupcev, ki vsak svoj dobiček v žep vtakne, če pretrpi dolgo pot v Nemčijo (s carinarino vred) in od tod iz Hamburga v Egipet, če redi tukaj veletrgovca in malega prodajalca, bi bil direktni izvoz naših zadrug vsekakor jako lukraviten za naše sadjerejce.
Posebno gredo tu: jabolka, hruške, orehi, lešn:'", črešnje (osobito plemenite vrste). Slive in vse druge vrste, posebno takozvanega južnega sadja, rasto v veliki obilici v deželi.
Posebno priljubljene so tu zgodnje č r e š n j e, ki prihajajo jedino iz Trsta. Cena jim je gorostasno visoka, Če pride avstrijski parobrod v nedeljo v Egipet, so do ponedeljka navadno že vse razprodane, vse se piplje po njih. Druge dneve v tednu jih po navadi tudi za zlato ni dobiti. Parobrod prepluje iz Trsta v 37« dnevih, črešnje je torej prav lahko spraviti sveže v Egipet. Zadruga za razprodajo črešenj, ki bi eo ipso le 1 2 meseca delovala, bi se vsakakor dobro obnesla. Pozne črešnje najdejo konkurenco .
Tako nam odpira oči g. dr. Pečnik celo o kupčiji s sadjem v prekomorju. Iz njegovih trditev vidimo, da naše sadje se tudi res izvaža v Egipet, toda mi Slovenci nimamo od te kupčije nikakega dobička, pač pa ptujci. V ostalem je kupčija tudi s severnimi deželami jako živa. Saj se pošiljajo n. pr. naše črešnje celo v daljno Rusijo, a Slovenci nimamo dobička od take kupčije.
Kakor s sadjem, tako je razvita trgovina z zelenjavo. Vsporeduo s prvo se dd urediti Slovencem v korist tudi druga.
Važno mesto v trgovini z našimi deželnimi pridelki zavzema k r o m p i r. Goriška okolica prodaja navadno ves svoj zgodnji krompir kar na debelo ptujim pre-kupcem, ki prihajajo ob istem Času nalašč v deželo. Vsa nemška mesta dobivajo naš zgodnji krompir od velikih prekupcev. — Tudi to trgovino s svojim pridelkom moramo Slovenci bolje izkoristiti sebi v prid.
Toliko v par besedah o tej trgovini. Kako vse to urediti, bo hvaležna naloga mož, ki jej obrnejo svojo • pozornost. Na tem mestu smo hoteli le pokazati, koliko je še dobrega kruha, kateri morejo pograbiti pridne slovenske roke. V okrilju našega društva se bodo proučevali trgi po Evropi in v zamorju, da na podlagi zanesljivega sta-tistiškega gradiva lahko vzbudimo v do-m a č i h rokah vso to veliko trgovino..... Ali naj se to zgodi potom izvoznih zadrug ali proste trgovine, o tem bo treba po razmerah posebe presojati....
4. Seno in drva. — Naši kmetje vozijo seno v Gorico ali v Trst in tu ga morajo prodati cesto za vsako ceno, ker nekateri prekupci cesto računajo na to, An
da
Italijan je čutil, kako mu je pri teh besedah kri vskipela, a zatajeval se je, da bi ne prišlo do spopada. Ker ste ga roki srbeli, je s hitrimi koraki premeril sobo, da bi se s tem gibanjem nekoliko potolažil. Ko se je tak6 pomiril, kolikor se je dalo, se je zopet poprijel govorjenja rekoč:
«Kje ste dlje časa pili, v »mračni kleti« ali v «mačjem kotu» ? Danes si moral že prav pridno dvigati kozarec, ker takšne praviš».
. »Kar mene zadeva>, je nadaljeval Nemec, «ne poznam na svetu druge stvari, da bi mi srce ganile, razun svojega mošnjieka. Vendar, dasi nisem tega nikoli sam skusil, spoznavam jaz takoj tiste uboge neumneže, ki umirajo za kako deklino. In če bi bil ti videl gospoda Marka v Cerugliu, kjer ni bilo kaj delati — se ve, kadar je treba bojevati se in glave snemati, je vse drugače — a če bi ga bil videl tam, pravim, bi bil moral ne le ti, ampak tudi vsak bedak hitro uganiti, da je on doma pustil svojo zvesto udano. 0e se je jahalo kam, se je že moralo obrniti proti Ponte Petri ali pa proti svetemu Marcelu, in on je vedno tužno gledal
kmetic mora seno hitro prodati in se vrniti   Hkem delu naših goratih krajev stoji kmečki
Z Živino domnv.  7nani  crt nam  », naUA i„:    i tr^nnAn^u:  -i,-::*     *_t._i__ JTL .IJ .      .     '
z živino domov. Znani so nam v nebd kri-čečMučaji! -To kupčijo bo treba urediti! Potrebna je torej velika tržnica s senom. Kar je sena v naši deželi, ga lahko dobro prodamo v Gorici in v Trstu ter morda vojaškim zalogam. Ako bi se pokazalo, da ga imamo odveč, bo treba delovati raje na pomnožitev živinoreje ali pa izvažati ga"na jutrovo. Iz naših Alp gre že zdaj seno čez Trst v Egipet; enako z Notranjskega. Seveda ga je treba s stroji stiskati (da ne porabi preveč prostora na parnikih in jadernicah!)
Podobne zazmere vladajo v kupčiji z drvi, katerih pobliže ne bomo opisovali.
r>. Trgovina z lesom. V naši deželi sicer nismo najbogatejši na tem pridelku, ali imamo ž njim precej razvito trgo-vinp, o kateri nikakor še ne moremo reči, da je že na višku svojega razvitka.    -
Poglejmo, kaj je pisal v Soči že v začetku I. 180«. g. dr. Karol Pečnik:
Trgovina z lesom je za slovenski narod velevažno vprašanje. Slovenskemu Korotanu, Soški dolini, Gorenjskemu in veČini slovenskega Stajerja je prodaja lesa prvo življensko vprašanje. Naša lega pri morju, lahka, hitra in cena parobrodarska zveza naših morskih pristanišč s kraji na jugu iu vzhodu Sredozemskega morja, ki n i m a j o les a, je to trgovino znatno razvila.
Vrnem se v svojo rodno vas na Koroško. Kako se zdaj izvršuje ta trgovina, koliko dobička prinaša naši narodni masi, kmetom? Kmetic proda svoj les sosedu, ki je srečen posestnik žage. Žagar prodaja deske in stebre trgovcu, recimo v Beljaku. Trgovec v Beljaku jih prodaja veletrgovcu v T oiu «ii Gorici. Tržaški trgovec jih izvaža čez morje in proda veletrgovcu, recimo v Aleksandriji, ki ta les zopet oddaja, recimo veletrgovcu v Kahiri (Cairo). Egiptski vele-trgovec ga oddaja malim arabskim trgovcem po deželi, -- in ti ga šele prodajajo za vsakdanjo rabo. Naj zdaj Še kdo reče, da slovenski kmet ni najčlovekoijub-nejše bitje na svetu, ki pusti celo vrsto Nemcev, Lahov in Arabcev živiti in bogatiti se o svojih.pridelkih.
Karavanske in Julske Alpe imajo obširne gozde, ki v srečo naših kmetov hranijo za hude čase zaklad, ki se da hvala naši legi blizu morja, kjer železnična pre-voznina ni predraga, vsaki čas spraviti v denar. Les je zbok geografiške lege našega ozemlja glavno, specifično slovensko narodno bogastvo, glavni in najgotovejši pridelek več kot jedne polovice celokupne slovenske ljudske mase. Da kmetu toča poljske pridelke pobije, da mu slabo leto sadje in vino uniči, da ga bolezni spravijo ob živino, — kmet, ki umno gospodar! z gozdom, bo vedno znal uteči največji potrebi. V ve-
proti Garfagnami in Lombardiji. Poznalo se mu je, da bi bil najraje zletel Čez Apenin in pogledal malce v tisto svoje gnezdo onostran Pada. Zvečer pa seje šetal cele ure sam pod ob?ki, ali pa je na oknu ljubkoval z luno! Misli si! Vojak, pa zijati v luno! Mora biti pač neumen ali zaljubljen. In pa tista večna zamaknjenost, ki se kaže na njegovem obrazu! Da bi bil že kak pisatelj, še  še.....  Pojdi, pojdi!  vjel se je
droHeg.... in pa ti povem še nekaj......»
Kdo ve, koliko časa bi bil še nadaljeval, toda Italijan, ki je bil že preveč razjarjen, mu je segel v besedo rekoč: »Slišim zunaj žvenkati z orožjem; mora že biti zastavonoša Virlimbacca, ki se ga jo nocoj napil kakor sod*. Šel je tedaj urno stražit k vhodu, ki je bil na vrhu stopnic. Na to se je tudi Nemec iz luceanske posadke postavil na svoje mesto. A tisti iz Ceruglia, ko ni imel več nobenega, da bi ga poslušal, ee je vsedel v svoj kot ter zopet začel spati.
Mi ga hočemo pustiti, naj mirno počiva, in se vrnemo v Milan, da bomo videli, kaj se godi tam.
Vse vasi naše okolice, katero so 1 bile neposredno pod oblastjo   Viscon-
gospodarski aksijom takole: Kmet," ki ima gozd, to je, ki ž njim premišljeno gospodari, se ohrani; — in kdor ga nima, ali ga nepremišljeno prodaja, pride prej ali slej na boben. V specifično slovenskem narodnem gospodarstvu naše kmečke mase je prodaja in gospodarstvo z lesom na j vi t al nej še vprašanj e. Vsi drugi prirodni zakladi, če so tudi na slovenski zemlji, so žalibog po veliki večini v rokah tujčevih, — in nas Slovence torej ne zanimajo v toliki meri. Koroški slovenski kmet n. pr. jemlje po navadi '/• vseh letnih dohodkov iz svojega lesa in drugo polovico iz prodaje živine. Če pa živina nič ne da, ali celo poljski pridelki nedostajajo, mora pokriti les vse stroške. V mnogih krajih sosednih dežel bo isto razmerje, posebno tam, kjer ni ne vina ne umnega sadjarstva, Les služi torej polovici slovenskega naroda v nadomestilo proti raznim nesrečam in je torej najvažnejši specifično slovenski prid elek....
Celo Jutrovo nima lesa ne za pohištvo, ne za stavbe, nima niti jedne žage. Potreba na lesu od strani Jutrovccv je torej reelna, stalna in se korakoma povzdiguje s potrebami napredujoče omike. Oni kraji na severu Sredozemskega morja, ki imajo najkrajšo, najcenejšo in najhitrejšo parobrodno zvezo z jugom, si pribore* nadvlast in obdržč največ dobička. Mi Slovenci s Trstom smo brez dvojbe v prvi vrsti, imamo jedno najboljših postojank; žal, da so naši slovenski ljudski ekonomi popolnoma prezrli toli važno in vitalno vprašanje našega naroda.
Dežele, ki les v prvi vrsti uvažajo, so Egipet, Arabija, Sirija, Sveta dežela, Tripolis, in francoska severa Afrika. Središče vse ju-trovske lesne trgovine je Aleksandri] a, ki ima toli velikanske zaloge lesa, da bi jih nazvaii lahko predmestje za se. Od tod se les prevaža po vsem Jutrovskem. Les v Alek-sandrijo prihaja iz Odese (ruski, sibirski in deloma gališki les), Carigrada, Soluna Reke, Trsta, Benetek (in drugih laških mest), Ženove, Marseilla in jako znaten del iz Švedske in Norveške.
Slovenski les bo prehajal brez dvojbe in brez izjeme ves v Alek-sandrijo prej in slej. Pota ima različna. Koroški les gre večinoma mimo Beljaka, Pontebe in Vidma v Benetke ali druga laška mesta, in se tam ukrca na laške ladje na Jutrovo. Drugi del gre mimo Trsta ali pa Reke na Jutrovo. In tretji povsem majhni del gre po Dravi in Savi do Črnega morja in odtod na Jutrovo....
tijev ali pa pod njihovim vrhovnim gospodstvom,*so morale po kneže-vej volji ali pa po fevdnih prepisih plačevati davke z denarji in živili, robotati, streči z vprežno živino in dajati vojake. Vendar so se vse te dolžnosti spolnovale kolikor toliko, da ali tudi ne, kakor so nanesle okoliščine, moč ali volja tis toga, ki je uka^Vval, in pa tistih, ki bi imeli ubogati; in večkrat je kak baron, grof ali opat zaprl vrata svojega gradii, in stanovniki kakega trga ali gradišča so dvignili mostove pred svojimi vrati ter sprejeli s puščicami tiste, ki so bili odposlani pobirat desetino, mitnino in vsakovrstne druge davke.
Naj se je Azzone, kateri je bil prva leta svojega gospodovanja takč malo priljubljen in močan, še tak6 trudil in krvavo potil, da bi naredil kaj denarjev, jih ni mogel nikoli toliko vkup spraviti, da bi cesarju popolnoma splačal tisto svoto, katero mu je bil obljubil za dobljeno dostojanstvo. A ko se je spravit s cerkvi}b, je imel vsega v izobilju.
(Dalje pride).
Slovenski les preko Trsta, Benetek in Reke je dobil zadnja leta mogočnega koi> kurente v švedskem, ruskem in sibirskem
*»«* TO--JC kot severni les trpežnejši, finejši m se tudfjiraže plačuje. Tu preti torej vsako leto aktttnejLa kriza našemu lesu, trgovine v Trstu to= silno občutijo in skušajo, d a si ne znižajo dobička, tlačiti ceno pri kmetu." Da gre to še par desetletij tako naprej, bo moral kmet svoj les skoro zastonj oddajati in ves dobiček pojde raznim kup-čevalcem v žepe. Tu je vsekakor dolžnost slovenske inteligence, posebno naših psevdo-ekonomov in socijalnih izvedencev, narodni slovenski masi, ki v temnem tava, priskočiti na pomoč. Rusi so jako agilni, ruski parobrodi na Sredožemnem morju se vsako leto množe, med Črnim morjem in Aleksandrijo plujejo n. pr. mogočni parobrodi >Orel<, Carica Olga , ^Cihačove m dr. Najinteresantnejše je pa, da gre del sibirskega lesa letni čas po reki „Obi in Jene-seju v Ledeno morje, obkroži Skandinavijo,-in pride preko Anglije in Španije v Egipet Jedina sreča našega kmeta je le ta, da so komunikacije med Sibirijo in Jutrovem jako primitivne, težavne in silno oddaljene. Der Himmelist hoch und Sibirien weit v-bodi torej povedano našim socijalnim izvedencem, da bi se kdo čez mero ne ustrašil.
Snujejo se kmečke zadruge. Glavni pridelek, ki bojo imeli razpečavati, bo vsekakor le s. Žita Slovensko ne rodi v obilju; živina ima že svoja trgovska pota, tu zadruga ne bo in.ela kaj opraviti; ostane tedaj le še vino in sadje, ki ima pa po večini le krajeven značaj in ne dosega nikakor važnosii trgovine z lesom. Kaj bo torej z lesom?
Vse dobro za Slovence pride iz nebes in z Dunaja , to je neka vrsta tajnega programa neke vrste naših voditeljev. Prvi del stavka, ki vpošteva globoko ukoreninjeni krščanski čut v našem narodu in nas je od nekdaj vodil in tolažil, je dober; zadnja pritiklina, ki so jo ustvarili nekateri naši politiki, \r. slaba. Jaz pravim: »pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal«!« Pustimo up, da mora priti vsaka incijativa z Dunaja. Kaj bo torej z lesom?
Hočem biti malo hudomušen. Vse pri nas teži na Dunaj. Pri kmečkih zadrugah bodo vsekakor nosili nekaterniki prvi zvonec (venia verbo). V kolikor jaz poznam naše gospodarske izvedence, ni nemogoče, da svetuje kdo, postaviti zadružne zaloge na Dunaju. Saj imajo naši »onorabili« tam tudi državni zbor. Če pojde tudi slovenski les na Dunaj, se bo tam laho razprodajal. Kdo ne bi poznal peklenske moči naših gorjač!? Posebno ta »artikel« pojde. Če se začne gospoda v zboru zopet »ravsati«, bo Wolf imel priložnost, praktično študirati izvrstnost našega blaga...«
Dr. Pečnik ima prav! Mi Slovenci vidimo še vedno le ?od ust do nosa<, trgujemo drug drugemu pred očmi ter z nesmiselno konkurenco uničujemo cene in pošteno trgovino, ki bi nas lahko dobro redila. Zato se tudi ni čuditi in ni preveč zamerjati onim, ki se norčujejo z načrti našega »Trgovskega in obrtnega društva < glede na prekomorsko trgovino. Že iz dosedanjih podrobnostij v prelepem načrtu, ki se snuje v našem društvu, je razvidno, da je mogoče jako razširiti našo trgovino veliko čez dosedanje meje.... Tekom jednega samega človeškega rodu se da veliko storiti, toda ne smemo čakati, da vse to -pride samo po sebi«, ker že narave tok sili na to, marveč treba je ta tok pospešiti in napotiti po stalnem načrtu....
V smislu vspodbujanj g. dr. Pečnika v Soči< se je pričela letos na Kranjskem neka akcija, ki utegne spraviti trgovino z lesom na pravi tir. Enako bodo morali storiti naši veletržci na Goriškem.
6. Trgovina z deželnimi pridelki. — Dokler te trgovine ne bomo imeli, ne bo mogoča v Gorici niti velika narodna zaloga n. pr. s kolonijalnim blagom. To čutijo posebno naši trgovci na deželi, k: sprejemajo od ljudij blago za blago ali se sploh Davijo v manjšem obsegu s kupčijo z domačimi pridelki (fižol, maslo, jajca, orehi, slanina itd.) in vozijo to v Gorico na prodaj; navadno oddajajo vse veletržcu s kolonijalnim blagom, ki sprejme vse, da si le ohrani odjemnike na deželi. Da tvrdka Resberg-Trudnova ne vspeva, je glavni vzrok prav ta, ker ne sprejema v zameno deželnih pridelkov. Ko se bo torej snovala v Gorici narodna veletvrdka s kolonijali, bo treba zvezati ž njo tudi trgovino z deželnimi pridelki. Ako bo moglo naše ljudstvo prodajati po poštenih cenah vse svoje pridelke, mu bo potom take trgovine veliko bolj po-magano nego z larnentacijami o propadanju kmetijskega stanu in s snovanjem gospodarskih zadrug ali konsumnih društev, za katere ni ne prave potrebe ne sposobnih močij, da bi jih vodile.
Že iz teh podrobnostij o delokrogu našega društva je razvidno, da je mogoče neizmerno neposredno pomagati našemu "kmetu do boljše prihodnosti prav s povzdigo proste trgovine, izpustivši izpred očij one velike koristi, katere bi imel posredno od organizacije trgovskega tn obrtnega stanu vsled predrugačenega politiškega položaja, ki mora čim prej slediti__
Marsikaj bi spadalo v ta del naše razprave, kar povemo pozneje, ko bomo raz-
pravljali o povzdigi naše — obrti, na kar čitatelje že zdaj opozarjamo.
Tudi naš kmet torej lahko z zaupanjem pozdravlja organizacijo trgovskega in obrtnega stanu na tak<5 zdravi, tafcd reelni podlagi!
POPIS L
V  Gorici, 4. decembra. (»Soča« in učiteljstvo. — Konec). Boj nekaterih učiteljev proti »Soči" danes, od aprila sem, — je nesmisel in očitno voda na mlin večnim neprijateljem učiteljskega stanu. — Saj je »Soča* šele od aprila prosta okov, ki so jo lani silile, da je vedno ostreje odbijala učiteljstvo od sebe l »Soča* je veljala za glasilo naših vodilnih krogov* in to je tudi res bila. Jaz sem bi! v najožji družbi .narodnega vodstva", do katerega sem kazal veliko več lojalnosti nego ga je zaslužilo.... sebi v očitno škodo. Zat6 je tudi »Soča* odbijalanapadenamašeposlance7 iz »učiteljskih krogov* in zagovarjala našo ofieijalno politiko.... Zašel bi veliko predaleč, ako bi našteval, kak6 in zakaj so prišli v »Sočo* razni članki in dopisi. Tudi je »nevarnost", da bi mi zopet »Goričani* besno odgovorili s člankom o »ovadušfcvu*. Naj rečem torej le toliko v splošnih besedah, da »Soča* je zavzela znano stališče nasproti uči te Ijslvu vsled pritiska tistih mož, katerih vpliva se je oprostila po letošnjem razkolu. Podrobnostij naj ne navajam.
Kaj sledi iz tega dejstva? Gotovo to, da: ono učiteljstvo, ki je še po razkolu »Soči* nasprotno, se bori proti nedolžni lupini, oklenivši se sovražnega jedra! Nasprolstvo »Soči* po razkolu je nesmisel, ki si1 stopnjuje v greh proti učiteljskim interesom, odkar so nekateri učitelji stopili v službo »Gorieanov" in v družbo »krščanskega socijalista" kaplana Dermastie. Ti učitelji so se vsled neke slepe jeze proti papirnati »Soči" zvezali s tistimi življi, ki so zakrivili bivše »grehe* v »Soči". Koliko pametnejše bi bili storili, ako bi bili hoteli spoznati, da je tudi za učiteljstvo le prav in koristno, ako se je »Soča* otresla vpliva ljudij, ki z učiteljstvom niso nikdar pošteno mislili. Namesto tega spoznanja pa sem doživel bridko razočaranje, da so se učitelji združili s tistimi ljudmi, ki so tako-rekoč vodili vojno proti učiteljstvu, da bi tako z združenimi močmi uničili »Sočo", ker se je otresla komande teroristov in hotela uvesti tudi stvarno kritiko, položivši veliko kadilnico v kot. — Skratka : Po razkolu je bilo mesto za svobodomiselno učiteljstvo le v krogu „Soče* in nikjer drugod, najmanj okrog »Gorice", kjer so zbrani vsi tisti, ki so v prejšnjih časih nasprotovali vsakemu svobod.;« jemu gibanju med učiteljstvom.'*Ja z sem debelo gledal to zv.-zo mjradikalnejših učiteljev z najčrnejšimi nazadnjaki, ki so vihteli prej gorjačo nad prvimi; debelo sem gledal, ko je pripeljal v Gorico za urednika »Gorice" g. Petra Medveščeka tisti mož, ki je-tekom let priobčil v »Soči" e Io vrsto napadov nanj: ta dva sta si ležala v prijateljskem objetju, Medveščok pa je zlorabljal one njegove dopise, da je dokazoval tn oj o »nesramnost" itd. Ali je mogoče večje perfidnosti spletkarske usode! ? Ako bi jaz take reči povedal in neoporečno dokazal, bi mi isti Medvešček zabrusil v obraz le psovko: ovaduh! — kakor je storil v drugem slučaju!.............................
Naj končam! Vsak razsoden učitelj lahko vidi, da je »Soča" od aprila sem prosta nekih spon, ki so jo prej tiščale....; od takrat je tudi v učiteljskem vprašanju vse drugače nastopala. »Soča" pospešuje tudi na vso moč organizacijo trgovskega in obrtnega stanu, jaz sam pa govorim na vseh shodih v prilog učiteljstva.... Nasproti temu pa je gotovo kakor amen v oeenašu, da učiteljstvo ne sme pričakovati resničnih simpatij od strani »P r. Lista" in »Gorice«. Tej klerikalni družbi je dobro došia pomoč nekaterih učiteljev, češ: hiif, was helfen kana! da se le enkrat znebimo teh »Sočanov" !
Drugih komentarjev ne pišem. Učiteljstvo naj samo sodi in izbira.
A. Gabršček.
Iz Kobariškega Kota, 3. decembra. (Zaupnica). — Redki so dopisi iz naše krejske županije v cenjeni »Soči". Danes naj se pa oglasim jaz zaradi zaupnice, katero je sklenilo naše starešinstvo po dolgotrajni agitaciji vikarijev Fona in Se dej a. Med agitacijo so padali tudi lepi priimki »potep*, in »slepar". (Prav po „Gori-čanski" oliki! Uredn.) — Naši starašini, ra-zun petih, so tako na kratkem privezani, da se dajo vloviti za vsako dobro -besedico iz ust »nunčevih" ali za »pudelč* šnopsa. — Zato je vredna tudi zaupnica le »pudelč" šnopsa! Kar je možakarjev, ki kaj veljajo in razumejo, ved6 vsi, za kaj se gre in so proti zaupnici. Glas nezavednežev je za to priliko sicer štel, velja pa le ,,pudelč* šnopsa! Za na prej se že pomenimo, ko bo čas za to I
Starašini v Borjani so takč kratki, da jim je vse med, kar govori vikar Sede j. Ali niso še prepričani, da on dela le — za sebe, kmet pa naj zopet sam malo več misli in se ne pusti »za norca imeli", tudi od g. Sedeja ne!
V   »Soči" je bil omenjen tudi »mežnar-tajnik". Resnici  na  ljubo  moram povedati,
da je nedolžen prt vsem tem; onniagUoval >a zaupnico, proti tudi ne.......
Za župana imamo moža, zidarja, ki pravi, da bi šel raje 3 leta v Gradiško meti »restante* nego d.t je za župana, tak strah ima pred svojo častno službo. Umevno torej, da ga imata imenovana vikarija na vrvici, kakor psička.
Podžupan v Staremselu je mož, ki vsakih 5 minut spremeni svoje »prepričanje". Tudi za to zaupnico je najprej glasoval, pa ko je videl, da je 5 starašin odločno proti, je rekel: »Skoro da bi bilo bolje, ako bi bil z vami potegnil!" Če bi bil kaj vreden, bi bil poskrbel, da bi se zvonik vendar enkrat že dozidal, ker ga zidamo že 3 leta, da kamenje nadlego dela okoli  cerkve.
Bo.janci pa bi bili imeli raje pokazati svojo »kunšt* v pravdi s Seljani. Prišla je eeld komisija, dr. Egger cel6 iz Gorice, a nazadnje so vzeli Seljani še več sveta nego so ga prej imeli. Stroški so pa bili veliki. Po krčmah znajo zabavljati, storiti pa niči____
ali Krejci pa bi morali vendar enkrat že poznati našega g. Jakoba, ki od pogreba hitro leti v hišo po denar, ker se boji, da bi kaj »fitov* ne zgubil. Denar, to je njegov »ideal", katerega nabira obilo med nami, ni torej treba, d?, bi nam še povsod ,ko-mandiral*. Se morda še kaj oglasim! (Prosimo. Uredn.)                              Išči tega.
Iz Kreda pri Kobaridu. — Na nedeljo 26. novembra t. 1. je bila sklicana občinska seja. Na dnevnem redu je bila: »zaupnica grofu Goroniniju", katero je pa predlagal g. tajnik in ne g. župan. G. tajnik je govoril nekako tako-le proti stara-šinam: Kakor je Vam znano po časopisih, da je grof Coronini odstopil, ker je nastal razpor na Goriškem. Da bi se ta razpor polegel, skušajo občine poseči vmes z zaupnica m i. In kakor veste, v Trstu imamo tudi grofa za namestnika, in tako bi bilo prav, da bi tudi mi imeli grofa za poslanca; saj kjer je bila kakšna sila, so le tega grota naprej potiskali".
Na to se oglasi starašina Ant. G e n-čič, ki je pojasnil, zakaj da je odstopil grof Coronini, in zahteval, da naj razpor sami poravnajo doli v Gorici, potem naj se napravi zaupnic a. In zraven jo tudi zahteval, da naj sejo plača tisti, ki jo je zahteval, za kaj takšnega seje ni bilo potreba na občinske stroške. — Za tem sta se oglasila še dva starašina, ki sta tudi zahtevala, da naj goriški razpor sami poravnajo, potlej (lamo zaupnico.
Na to se oglasi g. župan, ki pravi, da kdor ni za zaupnico, naj vstane gor, in vstane jih pet proti enajstim.
Tako je bila sklenjena 'zaupnica. P.: rečem: samo besedo »zaupnica" so sklenili, drugega nič. Kakšna da bo zaupnica in kaj je ta zaupnica, vseh enajst starašin tega ne ved6 in niso tudi zahtevali kaj takšnega. Saj se je že marsikaterega vprašalo, ki je bit za zaupnico, da kakšno zaupnico ste napravili, pa pravijo : ne vem kakšno!
Torej vidite, dragi čitatelji, da niti tega ne vedd, »/a kakšno zaupnico so glasovali*.
Zdaj se ne ve, kakšna da je Krejske županije zaupnica in v kateri kcvaenici so jo skovali. Po priložnosti še kaj, g. urednik, ako bo potrebno.                               Občin ar.
Dostavek uredništva.— Ta dopis nam je došet od priprostega kmečkega obči-narja. Popravili srno le par jezikovnih hib, drugače je ostal dopis nedotaknjen. Brez dvoma je čist odsev resničnega položaja. — Tudi drugi dopis iz iste občine nam je došel od prostega občana. Dokaz, kak6 se naše ljudstvo giblje v zdravem smem......
Ta dopisnik pripoveduje, kak6 je tajnik predlagal zaupnico v seji. Gosp. tajnik in učitelj Ivan Ivančič pa nam piše, da za zaupnico ni prav nič agitoval in da je bil čisto nepristransk; v seji je spregovoril toliko, kolikor je bil po službi dolžan. Dalje piše doslovno;
»Starašini, ki mi more reči in dokazati, da sem ga nagovarjal za zaupnico, sem pripravljen odstopiti celoletno tajniško plačo. Res je pa, da sem bil zadnjega tržnega dne v Kobaridu (20. nov.) trikrat silovito napaden od starašin (vemo, od katerih!! Ured.), češ, da sem jaz zakrivil, ker ni še starašin-stvene seje in se je s tem zaupnica zavlekla. Kred, 2, dec. 1899. Iv. Ivančič*. — Resničnost o nepristranosti g. tajnika nam potrjuje še posobe — županstvo.
Ako je temu tako, tedaj so občinarji krivo tolmačili ono, kar je storil g. učitelj kot občinski tajnik...... S tem bodi reč poravnana. Sicer ga opravičuje tudi drugi dopisnik v današnji številki.
Dostavljamo še, da nas »Sočanov* prav nič glava ne boli radi te zaupnice. Upamo, da bodo občinarji prihodnjič bolj previdni pri volitvah v starašinstvo!
DomaČe in razne novice.
Osebne vesti. — G.Matej F a bij a n, c. kr. sodni pristav v Ajdovščini, je imenovan c. kr. okrajnim sodnikom v Kobaridu. G. Henrik Lasič, c. kr. sodni pristav v Tolminu, je premeščen v Ajdovščino.
Smrtna kosa. —Umrla je včeraj po dolgi mučni bolezni gospa Ana Krajnik v Kobaridu, soproga bivšega nadučitelja. Pogreb   bode jutri  ob   i1/,   uri  popoludne.
Žalujočim  preostalim  naše. iskreno   sož.ilje.
V Ljubljani je umrl g. Ivan Perdan. dež. poslanec, predsednik trgovske in obrtne zbornice ter znani ztlagatelj vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda. Pokoj njegovi duši!
Veleposestnikom ! — Dasi smo dobili uradni »L* Osservatore Triestino" šele včeraj v Gorico, smo vendar pohiteli r-o vzgledu prejšnjih let, da podajeino danes v prilogi uradni izkaz volilcev v prvi volilni skupini velikega posestva. Opozarjamo p. n. gosp. veleposestnike na ta izkaz, zlasti ker se je število voliecv po davčni reformi, po kateri je bil znižan zemljiški in hišnorazredni davek, skrčilo na 205, dočim je bilo pri splošni volitvi I. 1895. še 289 in J. 1894. pri dopolnilni 305 volilcev. Ker ute; ne biti -marsikdo izpuščen, in ker je vsa rečjak > važna, prosimo pozornosti!
Prihodnjič objavimo imena tistih, ki so bili 1. 1895. še vpisani v tem izkazu, ali jih letos ni več.
—i- .Goriška Jjudska posojilnica" in div Gregorčič. — Tak je naslov članku v zadnji »Gor.* Ko smo ga prečitali, se nam je res kar milo naredilo okoli srca zaradi — dr. Gregorčiča l Neradbvoljno se nam jn izvil vzdih: Za Kriščevo voljo, ali tako nizko je že padel ta naš toliko slavljeni dr. Gregorčič, da potrebuje tak6 smešne kadilnice v svojem listu ? In po vrhu še takd za lase privlečena polemika o posojilnici in dr. Gregorčiču !
»Gorica" prav iščs prilike, da smeši sebe in svoje krušne očete!
Članek naglasa najpoprej, da za »Goriško ljudsko posojilnico" nima dr. Turna kdo ve kakošnih zaslug, ker deluje pri njej s pomočjo dobro plačanih uradnikov, dočim so jo drugi rodoljubi vzdrževali v najhujših časih (smešno! znali niso, kakor dr. Turna I) brez uradnikov in brez plačila.
Na tak uvod je priobčil dr. Gregor-č i č pismo, katero je dobil od posojilnice l. 1893. Občni zbor 30. marca istega leta namreč ni več izvolil dr. Gregorčiča v ravnateljstvo, ker je bil državni polanec. Naravno, da je na občnem zboru spregovoril predsednik dr. Tonkli nekoliko zahvalnih besed. Še bolje p.i je hotel izkoristiti to priliko v prospeh svoje politične stranke — tajnik Andrej Gabršček, ki je sestavil na dr. Gregorčiča posebno zahvalno pismo. In to pismo tega toliko preklinjanoga Andreja Gabrščeka je natisnil dr. Gregorčič v svoji »Gorici*, da dokaže svoje zasluge za posojilnico, katerih mu iti nikdo odrekal, š.j več, da bi dokazal, da je storil za prospoh nafto posojilnice več nego •—¦ dr, T u m a.
Ne bomo ponatiskovali fraz, katere jo trosil Andrej Gabršček v obilni meri, marveč poglejmo si stanje, katero je pustil dr. Gregorčič koncem 1. 1890., ker do tistega leti je v resnici deloval največ kot denarnica!' pri posojilnici-
L.'1890. je bilo torej.- deležev 15.870 gld., hranilnih vlog 58.990, izposojil 81.502, reservnega zaloga 3399, prometa pa le 103.603 gld. (Več prometa je zdaj vsak mesec!!)
Že v 1. 1890., posebno pa v I. 189T. in 1892. je opravljal Gregorčičeve pošle — Andrej Ga bršček 1
Še 1. 1894., ko ni bilo dr. Turne. ~je bilo poslovanje naše posojilnice strašno revno: hranilne vloge 109.552, rezervni zalog 9801, promet 150.182. — Pač uprav škandalozna mizerija za prvi zavod goriških Slovencev.
Že 1. 1895., ko še je bolj "zavzel za posojilnico Andrej Gabršček (— »Soča* je naibolji dokaz za to 1 —), se je povzdignil promet na 255.861. Ko je pa začel delovati v posojilnici dr. Turna s svojo ne-umornosljo in znanjem, se je začel silno dvigati ta naš prvi denarni zavod. L. 1896. je bilo že prometa 506.864, leto pozneje 818.361, leta 1898. pa kar 1,247.445: letošnji premet bo zopet večji. Lani je bilo: deležev 42.840, hranilnih vlog 545.621, rezervnega zaloga (očitnega) 20.617 gld. Pač velikanski napredek, dasi je dr. Turna ustanovil tudi rTrgovsko-obrtno zadrugo" ! — Pod dr. Turno je posojilnica kupila posestvo sedanjega »Šol. Doma" in dvoje hiš v Go-spodski ulici; ta posestva v Gorici se neizmerne važnosti za vse Slovenee v tej deželi ! — Čitatelji naj torej primerjajo sami Gregorčičevo ali Turnovo dobo v posojilnici! Ali vprašimo: kdo je dr. Gregorčiču odrekal zasluge, katere si je bil pridobil svoj čas? Saj so ga one zasluge — povzdignile do časti, katere zdaj uživa! Zaradi tega pa smemo tudi po vrednosti ceniti zasluge dr. Turne! Ali to je, kar boli dr. Gregorčiča: Vajen je pač bil, da so šle vse zasluge tudi drugih mož na njegov rovašl
*% Takd krasno se  razvijajočo posojilnico
pa jo bilo neobhodno potreba dvigniti iz nižine primitivnosti na višino dobro urejenega denarnega zavoda. Z notranjo uredbo izza časa Gregorčičevega bi ostala posojilnica še vedno neznaten zavodič, skrit tam v Židovski ulici v Tonklijevi »kleti*. »Goriška ljudska posojilnica" je danes po svoji notranji uredbi vse nekaj drugega nego je bik za Gregorčičevih dob. Ta prememba pa je bila neobhodno potrebna, ali priti je moral šele dr. Turna, da jo je izvršil. Umevno je, da so morali priti v posojilnico — uradniki, in skrajna perfidija je, ako »Gorica* to dejstvo naglasa nekako proti dr. Turni, ko govori z največjo pohvalo — zanj! V posojilnici je danes dela ze več uradnikov, ki se plačujejo
skoro da z uradni no, katero zaslužijo. Le z dobro izvežbanhni uradniki je postavljeno poslovanje posojilnice na trdna tla 1 Saj so nGoričani" iskali za svojo spletkarsko »Centralno posojilnico" takoj uradnika, še predno so priCeli!
»Goriška ljudska posojilnica*1 je danes naš prvi zavod v deželi! Po Gregorčič-Fer-filovem receptu pa bi jo danes prekosila kmalu tudi šempeterska in, biljenska; tolminska, cerkljanska*^rkobaViSIfa pa: bi brle daleč nad njo. In da je danes to, kar je v vsem svojem sjaju, se ima zahvaliti izbor* nemu organizatorju dr Turni, kplerega je imenoval isti dr. Gregorčič še 17. aprii.- t. I„ da je izborni naš — Finanzminister!
Zla volja intrigdtttov sasfida.l.ahko škodi tudi najboljšemu denarnemu zavodu, zlasti ob letošnji splošni denarni draginji. Vemo tudi, da JSoriCanska", banda ni imela srčnejše žtlje, kakor to. da bi spravila našo vrlo posojilnico v zadrege. Zalo so tudi naši »mag-nali" odpovedovali večje hranilne vloge,~ali hilo jim je pijslreženo. Nesli so denar v tuje zavode. Ako izvemo natančneje imena*... jih objavimo!
Zakaj je  priobčila   »Gor.*   oni  nespametni članek,   povemo  prihodnjič.  Odgovorimo jej tudi po zasluženju. (Konec pride).
Predavanja. — V kratkem se — kakor čujento — priredi tu v Gorici prav zanimiv ciklus predavanj. Upamo, da bo vse res tako, kar se govori l Namen je prav lep, 3lvar tudi, kakor že danes lahko konstatiramo. Veseli nas, da tudi Slovenci v Gotici spoznavajo veliko važnost predavanj za prosveto naroda. Mi želimo celemu podjetju mnogo sreče. Ob jednem pa tudi zagotavljamo prire-jevalcem svojo podporo. Le naprej! »Kar more, lo mož je storili dolžan!"
„Ur. Pavlic« — burkež". Pod tem naslovom je priobčila „Gor". člančič, ki je nekatere brumn« dušice presenetil, češ: glejte „Gor.", ki je proti dr. Pavlici! ~ Na to rečemo:
Dr. Pavlica je nekaternikom okrog „Gor," le v toliko neljub boter, ker je raznesen glap, da je določen za kandidata v V. kuriji, ko se bodo naši klerikalci pulili za Gregorčičevo dedsčino. Mi „Sočaniu bomo skrbeli za to, da delajo račun brez krčmarja.
V  oslalem pa je ,.Gor." zavrnila dr. Pavlico le radi dvoumnosti, ker v šaljivem dolu svojega govora ni hvalil ,.Goričanov", namreč jih je dozdevno zufrkoval enako, kakor „Sočunou. Ako bi dr, Pavlica no bil tako nejasen v tem delu govora, bi ga bila „Gor." prezirala, češ: že opravi bratec „Prim. List" svojo dolžnost. Sicer se „Gor" ni dotaknila jedr.i Pavličevega govora. In to govori jastJo dovolj!
Mesto c. kr. sodnega kaiiecllsta t Cerknem je razpisano, in sicer je vlagali prošnje do 5. jan. 1900. pri okrožnem sodišču v Gorici. Razpis v «Osservatore Trie-slino" za to mesto v Cerknem, torej za čisto slovenski kraj, pa je objavljen samo v ~-laščini. Naša okrožna sodnija izvaja torej ravnopfavnost takd, da razpisuje službe za čisto slovenske kraje le v lašeini, prav kakor da bi Cerkno stalo tam kje za Cervinjanom! — V razpisu se rabi za Cerkno izraz »Cir-ehina* ! — Ker je trdil dr. Verzegnassi v drž. zboru, da Slovenci na Goriškem hočejo vse italijansko posloveniti, ga vprašamo, kako pride slovenski kraj Cerkno do imena „Cir-china" ? Ali radi tegarker hočejo Italijani vse slovensko poitalijančiti ali radi tega, ker Slovenci hočejo vse italijansko posloveniti ?!
V  šempaski občini vlada velika ne-volja radi tega, ker je starašinstvo v zadnji seji izvolilo občinskim obhodnikom Frana Pi-ršiča. ki je posestnik, voli v 2. razredu, ima samo 1 olroče, ter ni potrdilo Blaža B a t i č a obhodnikom. ki je siromak ter je po smrti prejšnjega obhodnika Aniona Ba-ttča že opravljal v polno zadovoljnost službo obhodnika. Persič ima dosti posestva, Batič skoro nič, torej bi "bilo bolj prav, ako so izbrali slednjega* obhodnikom, ki je znan tudi kot pošten in ugleden mož. Peršič je bil nekaj cerkovnik, ali je bil odstavljen, — današnji dan pa je ta mož ljubljenec žup-nika-župana Grča, in zj.to je bil določen občinskim obhodnikom. Grčeva stranka je glasovala zanj, navzoči člani Faganelove so bili proti!
Tako se postopa ni ^katoliški podlagi" !
Strašna »surovost". — Človekoljubna in vseh delikatnih ozirov polna »Gorica* se zgraža nad našo -surovostjo % ker smo rabili v Gorici razširjen naslov „e. kr. leben-dige Leiehe* za politikujoče revše, kije bilo znano po Ljubljani z imenom Suholazec. Kaj moremo mi za lo, ako je v Gorici zgubilo lepi naslov Suholazea?! — Kar se pa tiče „Hirovosli% naj »Gorica* pometa pred svojim pragom, kjer je surovosti tak6 polno, da vsi »Goričani* s Suholazcem vred vtonejo v njih. Suholazec sam pomaga pri surovostih v »Gor.", saj tiči cel dan v tiskarni, naj torej prenese tudi svoj goriški naslov, tiskan enkrat v »Soči«.
«j d s t a v e k: Neki „!: r o,: a š k i ž n i-»'ar«, }y st0ji v okrilju slavnega , 'oginega* odseka, pridno zabavlja po gostiln« • o dr. Tumi in Gabrščeku. Tako je te dm rekel proti nekemu gospodu: »Da bi bil h; dič vZel dr. Turno in Gabrščeka, pre> no sta prišla v Gorico*i To je gotovo velika surovost* izgovorjen« javno, ali »Goi aa"
poreče sigurno, da smo mi surovi, ker smo zapisali to, kar je izpregovoril njen pristaš! Ti znajo, kaj ne?!
V Čepovauu so si mnogo belili Ia.se, kdo neki je pisal v »Gorico" oni famozni dopisožupniku-županuin slučajno deželnem poslancu Grči. Naposled so prišli do sklepa, da ga je spisal najbrže lepi profesor izpod Cavna, ki je tudi le slučajno častni občan ,,čftUovanski't (Dopis nosi tak podpis). Poslanca za okraj goriške;;okolice sta namreč oba tovariša v enakih težavah", ker obema se je že omajal stolček, katerega se tiščita kakor klopa. Zato pa drug drugega ,,troštata'\ kakor vesta in znata. In tako nas-je tudi lepi profesor pošiljal v .Cepovan vpraševat, ako hočemo vedeti kakd imeniten mož je župnik Blaž Grča. Toda v Cepovan hoditi, je nevarno, ker bi nas utegnilo dok .ti le kako razočaranje. Mesto lepih novic bi izvedeli, kako je Blaž Grča 1. 1889 rohnel proti istemu lepemu^ profesorju in -tretjemu ^tovarišu v~ enakih težavah", dr. Aleksiju Rafaelu Rojcu, češ, da sta — framazona.
Ali pustimo jih zdaj v prijateljskem objemu, če tudi je dr. Rojic še tam poleti divjal proti „škofovskemu hlapcu" Grči, in vprašajmo raje: Čemu pa bomo hodili gori v Gepovan vprašat, kakošno imenitno pridobitev je doživel goriški okraj z župnikom Grčo, mi bi radi to izvedeli tu na planem?! Morda je pa lepi profesor sam vedel, da tu na planem bi živ krst no vedel povedati kaj v prilog župnika Grče ?! To bo! Zato pa, volilei: le v Cepovan 1 Lopi profesor vas še pogosti v svoji vili, ako pridete o počitnicah!
Goriški Slovenci ? državnem zboru.
—  Edini naš zastopnik na Dunaju je bil izginil le za dva dni iz Gorice, ko ga je »Soča" okarala; od sobote je pa zopet d o m a. Menda je šel koncem meseca le po nezasluženo dijete na Duuaj. Služiti 10. gld. na dan poleg ceh* profesorske plače brez službe in sedeti doma, je gotovo prijetno »delo".
Dr. Gregorčič je torej tak6 dobro plačan in ima 24 ur prostega časa na dan, da vodi v Gorici črno vojsko proti dr. T u m i in vsem tistim rodoljubom, ki nočejo ponižno stati za njim z veliko kadilnico in mu hozano vpiti....
Toliko časa ni bilo državnega zbora, a zdaj, ko vendar enkrat zboruje, je eden poslanec zbežal v Afriko,   drugi  pa sedi doma
in mu kuje zaupnice..... Tnkd smo zastopani
goriški Slovenci na Dunaju 1
Dr. Pavlica — v  Kanalu. — G. dr.
Jos. Pavlica bo imel baje prihodnjo nedeljo javen shod v Kanalu. Vezal bo zopet svoje krščanske-socijalne otrobi, iz katerih ne more biti nikdar kruha za goriške Slovence. O tem, kar je govoril na shodu delavcev v Gorici, mu je nekaj že odgovoril slov. trgovec; mi mu odgovorimo obširneje v eni prihodnjih številk, da bodo jasni in čisti računi med nami. — Kar se tiče našega kmeta, naj čita v „S o č i" razprave na I. mestu, posebno pa v številkah tega tedna. O položaju delavcev bomo govorili v kratkem. Zato svetujemo našemu kmetu in delavcem, naj ne pričakujejo boljših časov iz — s e-menišča, odkoder naj bi nam dajali dobrih duhovnikov, ne pa apostolov jeze, sovraštva in razpora! Kmetje in delavci naj se raje oklenejo organizacije trgovcev in obrtnikov, ker le v njih družbi, v vzajemnem delovanju ž njimi dosežejo boljših Časov v tej deželi, drugače  ne!
Dr. Pavlici seveda nikdo ne more braniti, da prireja shode po deželi. (Dr. Turni, ki   je   poslanec,   so   sedanji   »Goričani" za-
merjali......) Ali svoje somišljenike naravnost
svarimo, naj se ne dajo. speljati na led od sofistov iz semenišča! Mi nastopimo proti njihovim konfuznim naukom ž vso odločnostjo, kajti sposobni niso za dobre vspehe, marveč le v to, da se pojmi zmešajo in otemni pogled v sistematiško delo, katero moramo Slovenci pričeti, ako si hočemo pridobiti boljšo prihodnost!
Toliko Kanalcem za dohodnico dr. Pavlice.
Novo notarsko mesto. — Ker se je ustanovila v Kobaridu okrajna sodnija in je bil notar Kotnik premeščen iz Tolmina v Komen, ostane za Tolmin le eno notarsko mesto, drugo pa pride v Kobarid. To novo mesto je že razpisano, in je vlagati prošnje do 20. t. m.   na notarsko  zbornico.
—  Umevno je samo po sebi, da to notarsko mesto mora dobiti 1 e Slovenec. Menda je dosti, da je v Tolminu Lah za notarja, v Kobarid mora priti Slovenec 1
Važne poštne odredbe. — »VViener Zeitung" je priobčila naredbo trgovinskega ministerstva, s katero se z novim letom uveljavijo nekatere važne premembe sedaj veljavnih poštnih določeb. Dosedanja do-stavnina, ki se je plačevala na deželi za dostavljanje pisem, se odpravi, istotako dostav-nina za dostavljanje časnikov. Tudi nekatere poštne pristojbine se premene. Dopisnice, ki so doslej veljale 2.kr., bodo veljale odslej 5 vinarjev, pristojbina za tiskovine, ki je znašala 2 kr., bo v prihodnje znašala 3 vinarje, za priporočena pisma bo plačevati namesto dosedanjih 10 kr. pa 25 vinarjev. Tudi za mejnarodtii promet so se določile nove takse in i/dajo se tudi povsem nove poštne vrednostne znamke v kronski veljavi.
Društvene vesti.
»Beseda" za „ŠolskI Boni" b6de v nedeljo dne 10. decembra v dvorani slovenske Čitalnice" v Gorici. Vspored: 1. domovini", češki napev; poje možki zbor. 2. „Daj mi, dekle, pušeljc!" (narodna), harmo-niziral in za koncert priredil Stanko Pirnat; poje možki, ženski in mešani zbor. 3. „Igra Pike",, šaloigra. v enem dejanji. Poslovenil Miroslav Vilhar. ČseBe:' Baron Rochferrier, Zan, njegov sin -— Mercier, trgovec — Roža, njegova hči. Godi se v Parizu pri gospodu Mercier-u. 4. „Po zimi iz šole'1, glasbil P. H. Sattner; poje možki zbor. 5. „Kdorse poslednji smeje", gluma v enem dejanji, poslovenil Ivan Kalan. Osebe: Gospa' pl. Podgorska, mlada vdova— Henrijeta, nje hišina,Karol pl! Trnovski, posestnik — Natakar. Godi se v Baden - Baden-u. Vspored bode zvrševalo čitalnično, pevsko in igralno osebje. Začetek ob 7. nri-Jn pol zvečer. Vstopnina 30 kr. za" osebo. — Sedeži na divanih; I. vrste po 80 kr., II. vrste po 60 kr., III, vrste po 50 kr., IV. vrste po 40 kr., na stolih V.-X. vrste po 20 kr. Listki za sedeže bodo na prodaj na dan „Besede" pri čitalničnem čuvaju "1n zvečer pri blaga j niči. Cisti denarni dohodek se izroči „Solskemu domu". Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje veselični odbor,
V Gorici, dne 5. decembra 1899.
»Slovansko pevsko društvo" y Trstu vabi na H. koncert z opereto »Čevljar, baron", kateri bo v nedeljo, dne 10. decembra 1899. v redulni dvor. gledališča »Politeama Ros-setti" (uhod Via Chiozza). Na koncertu sodeluje vojaški orkester pešpolka štev. 47. baron pl. Beck iz Gorice. Začetek ob 7. uri zvečer. Razpored: 1. Schubert: »Slovanske pesmi", potpouri, godba. 2. D. Jenko: »Što čutiš Srbine tužni", zbor. 3. Kling; „Krieger-fest", Ouvertura, godba. 4. Smetana: Sek-stet iz opere „Prodana nevesta'% izvajajo: gospa Ema Barlelj, g.čne Eufemija Piščanc in Zofka Zornikova, gospodje Srečko Bartelj, Ivan Umek in Prunk Josip. 5. Zaje; Zbor iz opere »Zrinjskj", godba. 6. »Čevljar baron", opera v 3 dejanjih. Vstopnina za osebo 1 krono. — Sedeži v prvih dveh vrstah po 1 gld., v drugih 3 vrstah 80 nvc., ostale vrste po I krono. — Sedeži so na prodaj v kavarni Commercio, a na večer pri blagajni.
Za »družbo sv. €lrlla in Hcicda" je prejelo naše upravnišlvo: O priliki svatbo gospodov Andreja Mrevle in Franca Saksido ter pri gospoj Frančiški Mlečnik v Oornbergu se je nabralo v društveno pp.sico K«d.3"30. — Tolminska Ciril in Metod darujeta o priliki odprtih inošnjičkov pri kupovanju cigaret 2 kroni. Skupaj gld. 4*30.
Razgled po svetu.
Dr. Fran Sinolka, mnogoletni predsednik poslanske zbornice, odlični poljski rodoljub, je umrl v ponedeljek v L v o v u. Rojen je bil 5. nov. 1810. v Kaluszu v Galiciji« 1. 1836. je bil promoviran doktorjem prava na Ivovskem vseučilišču. Kmalu potem je postal odvetnik. Zapletel se je bil v po-litiške agitacije, radi katerih je prišel v sodno preiskavo, in konec je bil ta, da je bil kot veleizdajica in zarotnik obsojen na smrt. Cesar pa ga je pomilostil, ali izgubil je bil doktorat in pa pravico, izvrševati odvetniko-vanje; pa tudi to je dobil nazaj. L. 1848. je stal na čelu narodno-politiškega gibanja med Poljaki in pod njegovim uplivom je bila 19. marca ist. 1. sestavljena adresa Poljakov ter odposlana cesarju. Dne 26. jun. je bil poklican na to v državni zbor, kjer je bil najprej podpredsednik, potem pa predsednik. Bil je izvoljen opetovano v dež. in drž. zbor, kjer je užival od vseh strank simpatije.
Posebno za Galicijo ima Smolka neven-ljivih zaslug, ker se je potegoval ves čas za njeno avtonomijo. Njegov doprsni kip se na-I haja v stebrišču državne zbornice.
Proračunski odsek avstrijske delegacije je imel 4. t. m. sejo, v kateri so ostro prijemali Goluchowskega. Kram a f je rekel, da trozveza je brez pomena, da služi samo v korist Italiji in Nemčiji. Grajal je vlado radi postopanja glede na dogodke v Srbiji ter izjavil, da C>ihi ne bodo glasovali za budget. Stransky je dejal, da hiti Go-luchovvski od blamaže do blamaže, kritikoval je vladno postopanje glede Krete, Crnegore, Srbije trdo, da Goluchowski ščiti Milana, katerega je imenoval ničvrednega pustolovca, Kathrein je rekel vmes, da obžaluje, da imenuje tako očeta srbskega kralja na kar je odvrnil Stran«ky: To naj obžaluje njegov sin ne vi. Barnreilher in Funke sta zagovarjala zvezo. Goluchovvski je odgovarjal le na kratko, h koncu na predlog poročevalca Dumbe pa mu je večina izrekla zaupanje!
Položaj na desnici je tak, da vsak hip desnica lahko razpade, ker Poljaki in Nemci niso uneli za češko obstrukcijo, temveč baje silijo celo Cehe, naj kapitulirajo pred levičarji glede na pogajanja. Tako se glasi en del časnikarskih poročil o položaju na desnici, ali to vendar ni kar tako verjetno, saj so nam zagotavljali   še   pred   par dneri,
da desnica je solidarna, da se ni bati, da razpadel Ali so bila tista poročila samo — pohtiški humbug?l
*x ?PraTIM* P°S*JanJa med Cehi In levičarji, da bi se omogočilo redno delovanje v drž. zboru, so splavala po vodi, ker Nemci ostajeno pri svojem binkoštneiri programu. Cehi bodo nadaljevali obstrukcijo, in konec bo ta, da pojde državni zborzop^t kmalu na počitnice, ako ne pride prav kaj izvenrednega vmes!
V   parlamentu vlada neka tišina, vse stranke čutijo važnost momenta, vse čutijo, da nastopi lahko kaj zgodovinsko pomenljivega.
V  tiskovnem odseku so govorili med drugim tudi o spremembi tiskovnega zakona, kateri je zastarel. Prav skrajni čas bi "bil, da se da tisku svoboda, kakor mu pritiče,
V  odseku za premembo § 14. je bil pri novem glasovanju po reasumiranju razprave sprejet predlog, naj se § 14. popolnoma odpravi. Poročilo o tem je prevzel posl. Kaiser, potenj ko so se temu branili dolgo časa bas tisti, ki so se v enomer zaganjali v omenjeni §.
V  ogerski državni zbornici je odgovoril ministevski predsednik S zeli na interpelacijo glede prijavljanja rezervistov na kontrolnih shodih, da isti niso bili kaznovani, ker so se prijavili v motornem jeziku, marveč ker niso poslušaii vojaškega povelja.
Lepo se je izvil!!
Kuga preti. — Danes popoludne pride v Trst Llovdov pamik .Berenice«, ki je okužen, ker na njem se je pripetilo veft slučajev kuge. Delajo se res priprave v laza-retu pri sv. Jerneju, ki merijo na to, da bi odstranile nevarnost, ali kdo ve, če bodo te priprave zadostovalo; očistili so skladišča, spalnice za mornarje, priredili sobe za razkuževanje, uničili podgane, ki so najbolj nevarne za raznesitev kuge, itd. Na ladiji je kave, ki je vredna 2 milijona gold., in za izkrcavanje je najetih že JU)' delavcev, ki m ves čas karantene ostanejo v luzarotu kakor tudi zdravniki. — Nevarnost je velika, in v vseh pristanih, kjer je bila ladija, niso pustili nikoga na kopno j najboljše za odvrnitev preteče nevarnosti bi bilo: ladijo potopiti!
Državni zbor. Poslanec Silen;} je v svojem večurnem govoru povdarjal, da sedanji vladi ne more dovoliti proračuna, Omenjal je zvilanje davku na sladkor, uvo-denje novega clvilnopravdnega reda, kar nalaga državi novih bremen. Med njegovim govorom je došla v* drž. zbor vest o smrti dr, Smolke, Govornik jo zahteval, da sme pretrgati govor ter ga nadaljevati v prihodnji seji aH predsednik tega ni dovolil, Kasneje se je predsednik spominjal umrlega Smolke v toplih besedah. Poslali so deputacijo k pogrebu, desnico zastopa Po v še.
Posl. Udržal je dolžil vse dosedanje vlade sovraštva proti Slovanom. Na Češkem so ni nič zgodilo za uravnavo rek in melijo-racije, industrija in kmetijstvo trpi. Funke je izjavil, da levica se bo bavila kasneje s proračunom. Skala je zatrdil, da Cehi ne dovole Glarvjevi vladi nikakih potrebščin, dokler ne dobe svojih pravic. '-¦ Potem je bilo na dnevnem redu nadaljevanje prvega čitanja proračuna za 1. 1900.
Kako skrbi pravosodni minister Kindiugc? za koroške Slovence. Sed?j, ko je osrečil štajerske Slovence z imenovanjem Wurmserja predsednikom celjskega sodišča kljubu temu, da je bil med ogromno slovensko večino v celjskem okraju Wurmser zapustil izza prejšnjega svojega tamkajšnjega službovanja najžalostnejše vtise, je obrnil g. pravosodni minister svojo pozornost na koroške Slovence. V Velikovec pride za sodnika listi Rotschek, ki je bil radi svojega slovenofobstva svoj čas prestavljen iz Šmarja na Štajerskem v Slovenjigradec ter potem disciplinarnim potom v Železno kapljo. Od tu ga je r.pravil Kindinger po prigovorja-nju nemških nacijonaicev v Velikovec. Okraj Šteje 12731 Slovencev in samo 4746 Nemcev in vendar so poslali tje takega moža. V Pliberk je prestavljen iz RožekaPirker. Okraj šteje 17.206 Slovencev in s.uno 3860 Nemcev. Vprašamo, kako bo tam uradoval Pirker, ki ne zna niti besedice slovensko 1 Slovenci na Koroškem so torej ukleti, imeti sodnike in jih plačevati, čeprav jih ne razumejo!
Zadnji čas je pač, da tudi slovenski državni poslanci pokažejo Kindingerju, kar mu gre, kakor so to storili Cehi, ker s takim postopanjem pač do skrajnosti žali ves slovenski narod!
Tu.:-Lpi8. — N.t novo ustanovljenem otrošlieii: vrtcu v Tržiču na Kranjskem se razpisuje služba otroške vrtnarice s 360 gld. letne plače. Prosilke n.g vlagajo svoje pravilno opremljene prošnje pri podpisanem vodstvu do 20. decembra 1899. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Dalje v prilogi.
Seiden-Daiaaste 75 Kr.
}>is 11. 14-65 p. Mei. — sowio scliwarze, weisse und farhige Henneberg-Solile von 45 kr. bis a 14-65 p. Met. — in den modernstea Geweben, Farben und Dessins. An Private porto- und steuerfroi ins Hans, Muster umgeh&id.
G. ITeuneberg'3 Seldeu-Fabrlkeu [k u. k. Hofl.] ZrtRiGH.                            (5)
Razni agenfje,
dotikajoči se najširših ljudskih krogov, vdobč vspesen
in   stalen   zaslužek.   Ponudbe pod   „V. S,  Z. :99fa
do inscratiie pisarne Jana Gregra t Pragi,
Jindrissko ulice it. IS.
____________}; Tisti del občinstva, ki Se ni
imel prilike spoznati s posknšnjo velikih prednost^ Kathreiner-Kntipove sladne kave, jo smatrajo Se vedno za navadno pržen ječmen, kakor so ga rabili na kmetih in za otroke v prejšnih časih. V splošno korist se torej se zgodi, ako se opozarja na to, daje Kathrei-nerjev izdelek prava sladna kava, katera sama in pn pravici aaslnži lo ime. To namreč, da dobi Katkrei-nerjeva sladna kava po novoizdmlienera proizvajanju z nekim izlečkom iz kavinega sada duh in okus bo-bove kave, je največ pripomoglo k temu, da se jo ta izdelek udomačil in priljubil danes že po vses državah, in postal potemtakem svetoven artikel prvo vrste. Kathreinerjeva sladna kava se rabi večinoma kot primes kbobavi kavi.In v tej uporabijo prav izvrstna, ker zboljša njen okus, ga stori prijetnejšega in odpravi objednem njene zdravju škodljive lastnosti. Pa tudi brez bobove kave, močno skuhana in prirejena z mlekom in sladkorjem, ima Kathreinerjeva sladna kava izvrsten okus, in jo otrokom in bolnikom že splošno zdraviško priporočajo. Združuje prujubh>ni okus bobove kave s jako važnimi zdrailnimi lastnostmi domačega sladuega izdelka, in ima veliko vrednost in neje-dnako družino. Dobi se povsod, toda pristna samo v znanih izvirnih zavitkih in s podobo župnika. Kneippa kot varnostno znamko .in z imenem 9Katbrei-nnr*. Na to je treba posebno paziti, ker se imenuje slabše ponarejena kava večkrat napačno , Kathreinerjeva kava na vago", katero se mora torej vselej iz lastne koristi odkloniti.
Razglednice
krasno dovrgeiteodao-25 gld. 1000.
Naroeila sprejema Anton Jarklc, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi svet na razglednicah.
OGLAS.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-letnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovalnicah utež oJvoril
v Semenlšk! ulici štev. 8
astno zalogo z lxrf»lovalnlco tehtnic raxno-vrstnlh sistemov In višin«, v kateri izvršujem vsa naraella, ki spadajo v lo stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dati slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, šivalne stroje in slične reči.
Imam glavno zalogo kolos prvih amorl-fcansklh sistemov, katera so pripoznana isaj-koijsa. — Vedno pripravljen na izvršitev se belež udani
KAKOL KOMEL,
10—6                              v SemeniSki ulici Številka 8.
i kupuje najboljšo muzlka-lloito Instrument«'?
^^Lm.              To je dandanes važno vprašanje,
O^RIm Poskusi naj se vkupiti v tovarni muzlka-H^Hf ličnih instrumentov: Fr. BrOeknar _^^PV" v Sehflnbaohu pri Eger na Češkem, VaV^V—. Prepriča so vsak, da tam najkol]« vkupi. _BT|Hn1           Večkrat   odlikovana   na   mnogih
V^iBnV razstavah. •  banani            ttosll, po gld. % 2-50, 3, 4, 5, 6.
Gosli za orkester z dobrim glasom, po gld. 8, 10, 15.
Solo-gosli z izvrstnim glasom. Priporoča se posebno umetnikom. Po gld. «0, 30, 40, 50, 80, 100.
Citre iz javorja,   po gld.   0,  750, 850, 10.
Citre iz paBsandra,  po  gld. 10, 12, 15, SO.
Citre*iz palisandra s strojem, po gld. 20, 25, 30, 40, 50 do gld. 150. Nadalje, vse muzikalične instrumente, strune in TSe pritikline se prodaja najceneje in z jamstvom. (Kar ne ugaja se lahko vrne). Hustrovani ceniki zastonj in franko. Stare gosli umetnikov se kupujejo ah zamenjajo z novimi.
SIHIMLEVA
V Giriei — Nunska ulica 14-16 —V fiirici
Prodaja-nica
edina mehanična popravtfalnica
____      šivalnih strojev
Brez konkurenca! V zalogi se na-, haja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za Čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puike
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Np Ivovski razstavi s prvo ceno  - srebrno svetinjo
at.Br
Tnam azoran telDvamlh priprav
jos. itindtS-a,
v Pragi ua S^iiovu
(Praha-Smichov) Vinohra^ska ulice čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolsklh In Šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-očih spričal domaČih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmeme, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
Navadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice poSijja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                 —8
Poprave izvršuje po najnižjih eensh.
JLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaSke potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cl.)              Sis-karno Jrk na parilo,               fP. cL
Velika zaloga
vsakovrstnega usnja ter vseh drugih čev»
Ijarskih protrebščin
v Kojskam št.  95 in v Gorici na
Komu št. 16,
vse Iz lastne tovarne v Rnpi.
Se toplo priporoča
Andrej Jakll, tovarnar kož v Rupi.
p-« protinu u,
revmatizmu
je najvspešniše, najgotoveje in najugod-niše sredstvo
Zoltanovo mazilo
za protin in revmatizem.
Steklenica velja 1 gW.
in si dobiva v lekarni 4 vime ga zalagatelja
Bčla Zoltan
v Budimpešti V.
Na tisoče zahvalnih pisem in spričeval dokazuje, da  to čudovito mazilo
v malo dneh popolnoma in gotovo ozdravi
tudi najstarejše bolezni nrotina in rev-matizma, celo pri onih bolnikih, ki so se zaman trudili, da bi si v kopeljih pridobili zdravje.
M izarsta Ma"
v SOLKANU pri Gorici
je  otvorila  1.  maja t. 1. v novih prostorih gos p. Otona Lenassija
mehanično tovarno vsakovrstnega pohištva
ter strugarskih izdelkov.
Izdelovalo se bode z najnovejimi stroji vsako delo, spadajoče v mizarsko in stru-garsko obrt.
V svoji veliki zalogi v Solkanu, kjer se bode prodajalo na drobno in debelo, ima v veliki izberi najmoder-neje izdelanega pohištva za spalne in sprejemne sobe ter za salone. — Nadalje ima v zalogi vsakovrstne strugarske Izdelke.
Pismena naročila je pošiljati direktno na tovarno, kjer se izvršujejo točno in solidno.
Tovarna se nahaja nad Lenassijevim mlinom, zaloga pa v hiši štv. 8 v prostorih "Uršulink".                                                          !
Jaz Aiia Osillag
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorejr-Iasm; dobila dem jih vsled 14 mesečne vporabe svoje
samoiznajdene pomade. To so najslovi-tejše avtoritete priznale za jedirs- sredstvo, ki ne provzroea izpadaDja las, posšpešuje rast istih, poživlja Iasnik, posšpešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivlje-njem do najvišje starosti. Cena lončka 1 gld.. 2 gld., 3 gld., 5 gld. Pošiljam po pošti »rak dan, ako se znesek naprej poSIje ali pa s poštnim
povzeijem po vsem avetu iz tovarne, kamor
se požujajo vsa naročila.
»»«•
Ana Osillag
Duiibj 1., SeilergasBe 5.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica it 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijaiij po jako nizkih cenah.
Trna zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka>.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po poŠti od 5 klg. naprej. Ohljuhuje točno in hitro postrežbo.
LMHHT. CAPSICI COUPBS.
b RleMcrfirat Mam« v Pr«|l pripoznano kot izvrstno bol ublažujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploSno prUjabljeuo 4om»fo zdravilno sredstvo vedno ie v orlg. stekle-nieah z nnSo zaščitno znamko' s „81-DROM" namreč, iz R1GHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaSčilno znamko.
Ririrttrjtia lekarna „pri zlatem Iwh" t i»ka(;i.
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
t Stolni ulici št. 2. t Gorici
priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v S*                Gorici in ?. dežele.
Prodaja Clrll-Metodovo in Kneippovo
sladno kavo v zavojih.
Zaloga žvaplank družbe sv. Cirila in
Motoda.
t!
M
i
191  predmetov za samo
2. gld. 10 kr.
1 krasna pozlačena ura, jamčena tri leta.
1 pozlačena verižica.
1 krasen etui za smodke.
1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom.
1 notes vezan v angleško platno.
1 oprava zapestnih gumbov iz double-zlata I. vrste.
1 oprava naprsnih gumbov iz doublc-zlata I. vrste.
1 par uhanov iz  double-zlata I.  vrste z  vdelanim biseri.
1 zelo koristna pisalna oprava.
1 toaletno milo prijetne vonjave. 1-2 najboljših jeklenih peres. '2,r> fmih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 101 kra.sr.ili predmetov razpošilja za samo 2 irold. 10 kr. (ura sama slane toliko) Švicarska  izvozna hiša
H. SCHElJEli, Kršim
J<iNefy.?i»Hse štv. 46.
Kar ne upnjn s<> sprejpnm nsiznj v >i-kn 8 ilnij, Hustrovnnl coni ki zastonj in franko.
kSXXLLmXL3.
***
Kava družbe sv. Cirila in jMetoda I
Cenjena gospodinja!
-kSXXS«SXX
Ne rlajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zsihtevjijte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, lo jo h čiste eikorijske in sladove tvarine napn»vljen;i domača „Kava" in »Sladna kava družbo sv. Cirila In Motoda".
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinil v Ljubljani.
"3gy5Rffg{fcg    Sladna kava dražbe sv, Cirila In Metoda i    Hr žflRlfffiiiW
»Krojaška zadruga"
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga
TiatiTHtiifi itiifaUiriua llap
za ženske in možice oblake
za vsaki  stan in  vsaki letni čas
JH»«y    v največji izberi «"9(j§
kakor • sukno* platno, prtenina, Chiffon, oksfoii, srovico, vsahovrstnc preproge in zavese, namizne prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce «jager» itd. itd.
Vso po najnižjih cenah.
Gene so stalne brez pogajanja! ¦
W
w
w
w
^le^se^^seesee«
Novoporočenei pozor!
Štejen si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici.
Anton Breščak
v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironeolijeve.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki stan. Pohištvo je po najmouernejih slogih, posebno spalne jedilne in poselne sobe so po Nemškem slogu odlikovanih 1'migojevih delavnic v ulici Ponte nuovo in via Leori, kalere so lep§e in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in BudapeStanskih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
Sprejema se naročila in izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem času.
Bogata zaloga podob na platno in šipo različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsafee velikosti. Različno pohištvo, kakor: taoletne mizice, različna obešala, preproge za okna i. t. d. Različne stoike iz trsja in celulojda, posebno za jedilne sobe. lazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbero ter razne tapecarije.
Reči, kati -s se ne nahajajo v nalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. - Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
essess S5&@s@@@s§se@@@@@@@se@ii5©fi