2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 11. novembra 2010  Leto XX, št. 45


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 11. novembra 2010

Porabje, 11. novembra 2010

ŽUPANIJSKO 
PRIZNANJE
ELIZABETI BEDI SOÓS 
STR. 3
RAZSTAVA
STARI SORT
DJABOK 
STR. 4

6. občni zbor Slovenske zveze

Asimilacijo je nej mogauče staviti, leko go pa umilimo

Tau je bilau najbole pomembno sporočilo (üzenet) 6. občnoga zbora Slovenske zveze, steri se je pripravo 6. novembra v Monoštri v Slovenskom daumi. Delegati – od 79 ji je prišlo 76 – so prišli iz vsej porabski slovenski vesnic pa iz tisti varašov tö, gde delajo slovenska drüštva ali samouprave. Tau so Monošter, Somboteu, Mosonmagyaróvár pa Budimpešta. 
Potejm, ka je občni zbor, delo steroga je vodila sekretarka zveze Klara Fodor, opravo ništerne administracijske pa tehnične naloge, je rejč daubo predsednik Jože Hirnök, steroga podraubno poročilo ste leko v naši novinaj vsi preštejli. Po njegvom se Zveza trüdi na tejm, ka naj bi se lidgé v Porabji zavedali svoje identitete, tau ka so Slovenci, naj bi ohranjali, gučali svojo materno rejč. Za tau delajo kulturne skupine (10 vözraščeni, 6 mlašeči), za tau se vödavajo novine, štampajo knjige, se pomaga šaulam, športnim pa gasilskim drüštvam… Zahvalo se je Sloveniji (Uradi za Slovence v zamejstvu in po svetu), ka brezi pomauči rosaga matičnoga naroda bi nej mogla Zveza delati. Zveza mora v prihodnje bole najti poti do mladi lidi, do mlajšov, ka brezi mladi generacij se slovenstvo v Porabji nede moglo ohraniti pa obraniti. 
O tom je gučala delegatka z Dolenjoga Senika, predsednica Krovne šolske komisije Erika Glanz tö, stera je tapovedala, kakšno delo je opravila komisija v štiri lejtaj med šaulari pa pedagogi (organizirala je kvize, tekmovanja, slovenske dneve na šaulaj, posredovala pri pristojnih organih za vödavanje šaulski knjig ptt.).
Sama sem tapravla, kakšne plane mamo pri novinaj. Veseli bi bili, če bi leko dosegnili, ka bi naše novine malo kušeše gratale, ka bi mele najmenje 12 strani. Druga dva naša plana (vödavanje novin za mlajše pa mlade, vödavanje priloge/melléklet) odvisita od toga, kelko sreče mo meli s projekti, stere smo pripravili za Europsko unijo.  
Andreja Kovač, vodja Razvojne agencije Slovenska krajina, je notpokazala projekte, stere vodi pa dela agencija. Projekti, steri že tečejo (izobraževanje sadjarov, projekt Saused k sausedi) pa stere so zdaj notradali kak partnerge (predelovalnica za sadje, strojni park za košenje travnikov pa ogradov) pomagajo, ka naj bi se naša krajina gospodarsko tö razvijala.
Irena Pavlič pa Jožef Karba, delegata iz Budimpešte, sta se zavalila Zvezi za pomauč pri deli drüštva v Budimpešti.
Občni zbor je v dvej točkaj (predsedstvo leko imenuje podpredsednika; Zveza de leko potom toga sama tö delala videone pa filme) dopuno statut Zveze. 
Občni zbor je na tajnom glasovanji (titkos szavazás) vöodebrau predsednika, člane predsedstva (19 lidi), predsednika pa člana nadzorne (ellenőrző) komisije. Predsedniške naloge  je za štiri lejta zavüpo dozdajšnjomi predsedniki Hirnöki. 
Popodneva v 16. vöri se je začnila svečanost ob 20-letnici Zveze Slovencev na Madžarskom. (O tom več v naši drugi novinaj.)
Marijana Sukič


Nauvo vodstvo Slovenske zveze (člani predsedstva in nadzorne komisije)


Občni zbor med delom

Visoko odlikovanje
za Slovensko zvezo

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija 

VRT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA – EDINSTVENA UČILNICA V NARAVI

Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je 8. novembra v Ljubljani z redom za zasluge odlikoval Zvezo Slovencev na Madžarskem in nekdanjo poslanko državnega zbora RS, prekmursko Madžarko Mário Pozsonec. Zasluge Pozsonceve so tenkočutnost za ljudi in prizadevanje za uveljavljanje pravic prekmurskih Madžarov.
 Odlikovanje si je Zveza Slovencev na Madžarskem prislužila za sistematično skrb pri ohranjanju narodne identitete Porabskih Slovencev ter za krepitev kulturnega, duhovnega in gospodarskega razvoja Slovencev na Madžarskem.
Slovenska organizacija civilne družbe na Madžarskem se je od ustanovitve oktobra 1990 uveljavila kot odgovorna nosilka vztrajnih prizadevanj Porabskih Slovencev za lasten razvoj in za živ, ustvarjalen prostor Slovencev na Madžarskem. Zveza povezuje društva in amaterske skupine, podpira njihovo delovanje, prireja programe in jih usklajuje ter sodeluje z Državno slovensko samoupravo in lokalnimi manjšinskimi samoupravami. Pomembno skrb namenja slovenskemu jeziku, je dejavna tudi pri obveščanju in v založništvu. Od svojega nastanka izdaja tednik Porabje in sofinancira tudi vrsto knjig ter publikacij, med njimi Slovenski koledar - letopis Slovencev na Madžarskem.
S svojim močno razvejanim, načrtnim, vztrajnim in skrbnim delom za dobro Slovencev in za skupno dobro Zveza Slovencev na Madžarskem pomembno sooblikuje razmere za obstoj in razvoj Porabskih Slovencev. Hkrati pa s svojo dejavnostjo briše fizične in duhovne sledi železne zavese ter si dejavno prizadeva za nov, drugačen prostor srednje Evrope - za mirno in varno sožitje in dobro družbo, smo slišali  v obrazložitvi odlikovanja.
Po predaji odlikovanj je navzoče nagovoril predsednik R Slovenije  Danilo Türk, ki je med drugim poudaril naslednje: „Zveza Slovencev na Madžarskem je dokazala, da z osamosvojitvijo od nekdanje Demokratične zveze južnih Slovanov ni prizadejana škoda nikomur, nasprotno, da so se tu odprli novi prostori in nove možnosti uveljavljanja identitete in sožitja. In z vsemi dejavnostmi, ki nikakor niso bile omejene samo na kulturo v ožjem pomenu besede, je pomagala k temu, da ima danes sožitje nove priložnosti in nove razsežnosti.”
Predsednik Slovenije Danilo Türk je bil 10. in 11. novembra na uradnem obisku v Budimpešti. (O tem dogodku več v naši naslednji številki.)
M. Sukič

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je pripravila dva odmevna dogodka: podelitev nagrad in priznanj udeležencem literarnega natečaja Sprehajal sem se po Vrtu spominov in tovarištva in predstavitev Drugega Šiftarjevega zbornika Bosa pojdiva, dekle, obsorej. 
Območna enota Zavoda za šolstvo v Murski Soboti in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija sta k sodelovanju povabili 38 šol. Za pisanje na temo Sprehajal sem se po Vrtu spominov in tovarištva se je odločilo 15 mladih: dvanajst osnovnošolcev, dva dijaka in Nino Gumilar, študent na mariborski Filozofski fakulteti. 
Ob podelitvi priznanj mladim avtorjem na Tišini je akademik dr. Anton Vratuša poudaril pomen sodelovanja z mladimi, za kar si vseskozi prizadevajo v Ustanovi dr. Šiftarjevi fundaciji. Priznanja je učencem, dijakoma in študentu izročil minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Kulturni program so pripravili dijaki soboške Gimnazije, pel je šolski pevski zbor iz Osnovne šole Tišina. Želja vseh je, da bi bil prihodnji natečaj še uspešnejši, ali kakor je zapisala Irena Kumer: »Ob obilici literarnih natečajev, ki jih vsako leto v slovenskem prostoru razpisujejo številne ustanove in organizacije, smo lahko z odzivom na razpis zadovoljni. Pomembno je, da je Vrt spominov in tovarištva v Petanjcih v besedilih mladih ustvarjalcev zažarel kot edinstvena učilnica v naravi in da najboljši prispevki potrjujejo nadarjenost in ustvarjalnost avtorjev.«
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, mariborska Pravna fakulteta in GV-največja slovenska založba pravne literature, so založnice Drugega Šiftarjevega zbornika Bosa pojdiva, dekle, obsorej, v katerem so objavljeni prispevki različnih zvrsti enaindvajsetih avtorjev. Glavna urednica zbornika je dr. Etelka Korpič Horvat, odgovorna urednica pa Alenka Leskovic, ki je v Predgovoru napisala: »Drugi Šiftarjev zbornik je namenjen predvsem osvetlitvi problematike, s katero se je dr. Vanek Šiftar ukvarjal kot pravnik, politik, humanist, raziskovalec ali naravovarstvenik, če omenimo samo nekatera izmed številnih področij, na katerih so ostale njegove sledi. Vsebina knjige naj bi nadaljevala smer dr. Vaneka Šiftarja na začetku tretjega tisočletja in v času, ko je Pomurska regija zaradi posledic gospodarske krize spet na veliki preizkušnji.« 
Prvi Šiftarjev zbornik sta izdali Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija na Petanjcih leta 2001. Podnaslov Pravo – narod – kultura je uokviril njegovo vsebino ob 40-letnici študija prava v Mariboru in bil posvečen dr. Vaneku Šiftarju, ki je veliko prispeval k uvedbi študija prava na mariborski univerzi.
Vsebino Drugega Šiftarjevega zbornika Bosa pojdiva, dekle, obsorej (začetek pesmi Karla Destovnika Kajuha, tudi himna Vrta spominov in tovarištva) s poudarkom, ki se tiče tudi Porabja, bomo podrobneje predstavili v eni prihodnjih številk Porabja.
Ernest Ružič



Priznanja je na slovesnosti na Tišini izročil minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič 

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk z Mário Pozsonec in Jožetom Hirnökom


Drugi ŠiftarjevzbornikBosapojdiva,dekle,obsorej,sonaPetanjcih predstavili odgovorna urednica Alenka Leskovic, dr. Rajko Knez, dekan mariborske pravne fakultete, in glavna urednica dr. Etelka Korpič Horvat

Županijsko priznanje Elizabeti Bedi Soós

»Vsepovsedik pomagam, gde leko«

Skupščina Železne županije (Vas Megyei Közgyűlés) je letos vsa svoja priznanja podelila 22. oktobra (pred 23. oktobrom, državnim svetkom za vogrsko revolucijo). Med tejmi je bilau letos Priznanje za manjšine Skupščine železne županije/Vas Megye Önkormányzata Szolgálatáért Kisebbségekért Tagozata tö. Prejšnja lejta se je tau manjšinsko priznanje največkrat podelilo ejkstra, kauli 13. decembra, gda na Vogrskom svetimo den manjšin, pa na taujoj podelitvi so bili vsigdar samo manjšinci, Nemci, Hrvati, Slovenci pa Romi, steri živejo v Železni županiji. Zatok je človek vsigdar emo takšno čütenje, kak če bi tau priznanje nej telko vrejdno bilau, kak stera drugi dobijo.
Letos so manjšinci, med njimi Erži Bedi Soós, vküper z vsejmi drugimi odlikovanci leko prejkvzeli priznanje v Somboteli.
»Sploj sam nej čakala tau priz-nanje, dapa trno dobro mi je spadnilo, rada sam bila, gda sam zvejdla, ka ga dobim,« je pravla Erži, gda smo se zgunčali za intervju. »Ponosna sam tö bila, ka Slovenska zveza ceni mojo delo, dugoletno članstvo pa tau, ka sam predsednica kontrolne komisije,« je tadala gučala s smejom na obrazi, dapa kak če bi se v kauti očaj skrivala skunza. Sama tö prizna, ka so go na podelitvi malo tö polile skunze.
Erži Bedi Soós dosta lidi pozna po naši vasnicaj, vej pa že 39 lejt dela pri Splošni potrošniški zadrugi ÁFÉSZ, k steroj vcüjslišijo baute pa ništrne krčmé po porabskij vasaj tö, zatok je dostikrat na tereni, dela inventure, pomaga, tanače davle. 
Njena živlenjska paut se je zač-nila 1953. leta v Otkauvcaj, rodila se je kak sedmo dejte v velki držini. Če rejsan se Otkauvci zdaj že k Števanovcom držijo, pravi, ka je ponosna na tau, ka je iz Otkauvec. Rada se spomina svoji šaulski lejt v števanovskoj šauli: »Gda sam v Števanovce v šaulo prišla, kak vsakši drugi, sam vogrski trno nej gunčala. V šauli sam se navčila vogrsko rejč. Nej je bilau tak velko srmastvo več, dapa tak prausno smo ojdli, vsakši je gnaki biu. Te ešče nej bilau, ka enga drugoga dolazoštimajo. Dobro sam se včila, nej se mi je trbelo dosta včiti. Starištje so tak mislili, ka de mi ležej v živlenji, če do me dali vövčiti. Te je tau ešče velko delo bilau, ka se je nej vsikši üšo tadale včit. V gimnazijo v Monošter sam nej stejla titi, v Somboteli sam nej dobila internata, tak sam te prišla v ekonomsko srednjo šaulo v Szekszárd.«
Njena šaulska lejta, sploj pa čas po šaulski vöraj, je zaznamovala slovenščina, največkrat domanja slovenska rejč. »Osem lejt sam se redno včila knjižno slovensko rejč, včila sta nas Irena Pavlič pa Karel Krajcar. Po vöraj smo mi tö slovenski gunčali, nej tak kak gnes, ka gnes slovenski gunč mladi trno ne nücajo.« 
Tistoga ipa oditi 14 lejt staroj deklični iz male porabske vesi v kakši vekši varaš nej tak naléki bilau, dapa Erži kak zdaj nej, te tö nej zgüblena bila: »Sama sam bila iz naše krajine, zatok je sprvoga trnok žmetno bilau. Gda me je oče odpelo pa me je tam njau, sam zablaudila, nejsam znala nazaj v internat, steri je te zamé trno moderni biu, ranč tak kak šaula. Žmetno je bilau, ka sam sprvoga ranč dobro vogrski nej vedla gunčati. Gda so me vözvali, ka me je leranca kaj pitala, najpva mi je slovenski prišo na pamet odgovor, pa sam si te tisto ’prevajala’ v glavi. Po tistim sam zač-nila dosta šteti – ešče gnes rada berem – pa te mi je že zatok baukše üšla vogrska rejč.« 
Kak skurok vsikši mladi, steri se je tistoga časa odlaučo za srejdnjo šaulo, tak je Erži tö mejla volau pa željo, ka bi se tadala včila na univerzi, ka bi si diplomo spravila. Dapa kak šegau mamo povedati, človek plane dela zasé, Baug pa plane obrné: »Nejsam bila odličnjak (kitűnő), dapa povprečje sam vsigdar mejla 4. Tau se je v našoj šauli štelo za dober rezultat. Stejla sam se tadale včiti, sam že mejla vse potrejbne papire, stejla sam titi v Berlin, ka bi se računalništvo včila, dapa te se je v družini zgodila tragedija, brat mi je mrau, ka se je zalejo. Stariše sam že starejše mejla, šanjalivala sam ji same pistiti. Etak sam domau prišla pa doma ostala. Delo sam si včasin najšla pri zadrugi ÁFÉSZ, gde delam že 39 lejt.« 
Erži se trno dobro pozna (počuti) na delavnom mesti, kak sama pravi zatok tö, ka je leko med našimi lidami: »Na tjeden gnauk, dvakrat furtoma vöodim v baute, dosta se srečam z našimi lidami. Trno dobro je čüti, gda navekše slovenski gučijo, najbole na Gorenjom Seniki. Tau, ka vsikši ne vej, ka gučim slovenski, leko napravi špajsne situacije. Gnauk sva bila s šefom na Gorenjom Seniki, pa je eden človek fejst slovenski gunčo, ka prej ka ta tü išče, vej pa tej (pri zadrugi, op. pisca) nemajo radi Slovence. Te sam ma pa slovenski pravla, ’tašo ne gunčte, ka sam dja tö od vas valaun.’ Dja sam ponosna, ka sam Slovenka, tau sam dja nigdar nej tajila.«
Kak je Erži ponosna na svojo slovenstvo, ranč tak je ponosna na svoja dva deteta, hčerko Brigito in sina Blaža. »Brigita je končala ekonomsko fakulteto v Miskolci, potistim je šla v Ljubljano, da bi se ešče bole navčila slovenski jezik. Dja bi rada bila, če bi po gimnaziji üšla v Ljubljano študirat, dapa tak si je zmislila, ka de üšla v Miskolc, te smo jo mi nej nazaj držali. Gda je zgotauvila, je prišla nazaj domau, dobila je možnost, ka je leko delala v hoteli Lipa. Od tam je prišla potem na slovensko veleposlaništvo v Budimpešto. Sin zdaj ojdi v Sopron, on tö ekonomijo študira, dapa vse ma v nemškom geziki. On slovenski jezik ne nüca telko kak Brigita, dapa vse razmej.«
Erži Bedi je za slovensko manjšino delala že v tistom cajti, gda Slovenci ešče nejsmo meli svoje organizacije, liki je bila v Budimpešti Demokratična zveza južnih Slovanov: »Tau se je zgodilo 1983. leta. Pokojna Irena Barber me je pitala, če bi bila delegatka na kongresuši zveze. Dja sam se vzela za tau, potistim sam pa bila pri Demokratičnoj zvezi članica kontrolne komisije. Od tistoga mau delam na manjšinskom področji, samo gnauk sam vönjala 4 lejta, gda sam rodila. Pri Slovenskoj zvezi sam predsednica kontrolne komisije. Tau je lejpa funkcija, istino, ka je bole ’nevidno’ delo. Trbej vedeti, kakšen mora biti statut organizacije, pravilnik, kak se morajo djilejši voditi, kak trbej napisati zapisnik, kakšni so zakonski predpisi, če se statut glije z zakoni. Mi kontroliramo, če organizacija dela po zakonski predpisaj.«
Skurok nejga takšne prireditve, slovenskoga programa, gde Erži nej bi navzoča bila. Na njau Zveza ne računa samo kak na človeka, stera dobro pozna zakonske predpise, liki kak na ’publiko’, stera je rada med lidami pa uživa v kulturi: »V mladi lejtaj sam mejla dosta funkcij, bila sam članica občinskoga sveta Števanovci, ranč tak županijskoga sveta Železne županije, delala sam v županijski manjšinski komisiji tö. Kak človek starejši grata, menje lada, zdaj mam samo tau eno funkcijo pri Slovenski zvezi. Dapa na prireditve rada odim, vse me briga. Tau si leko privauščim, ka me moja družina pomaga pri tejm. Istina, ka je moj mauž Madžar, dapa slovenski vse razmej. On je ešče nigdar nej pravo, naj nédem, ali zakoj dém. Tau je pri nas nigdar nej problem bijo.«
Erži pa ma ešče edno velko lübezen, rada spoznava nauve kraje, nauve rosage, ne vnauža se ji po večstau kilometrov sejdeti na avtobusi ali na fligari, da bi vidla kaj lejpoga: »Tau je velka lübezen, zdaj že dosti lejt potujem. Bila sam že v Evropi, Afriki pa Ažiji. Bila sam v najmenje 30 rosagaj. Najprva sam mlajše s sebov vzela, gda so zrasli, so več nej meli časa, zdaj že par lejt z možaum potujeva. Avtone ne menjavamo, mi raj potujemo,« se smeje Erži, stera me je prosila, ka naj na konci napišem, ka se zahvaljuje Zvezi Slovencov na Madžarskom, članom svoje komisije, najbole pa svoji držini, stera go vsigdar pomaga.
Marijana Sukič 


OD
SLOVENIJE…

Razstava stari sort djabok

Sadjarsko društvo Pomurje zdaj že sedemnajsto leto organizira razstavo stari sort djabok pri sadjari Smodiši v Otovci. Od leta do leta vsigdar več je taši djabok, štere so se že pozabile ali taminaule pri nas v Porabji, dapa na razstavaj se ešče najdejo. Tau je nej málo delo, ka vsakšo leto te sorte vküppoberejo, zato ka te djaboke na več mejstaj, po več vesnicaj rastejo. Tau že mora biti zamerkano pa dolanapisano, ovak bi se pozabile, ka gde rastejo. Dobro bi bilau, če bi pri nas v Porabji kak največ tej stari sort obranili, zato ka dosta več vrejdnosti majo kak te nauve sorte, nej zaman so naši predniki, starci tak fejst skrb meli na njij. 
Nej je samo sadjarom vrejdno pogledniti tau razstavo, liki drugim tü, tistim, šteri so že pozabili, kak so vögledale pa kak so se zvale te stare indašnje djaboke. 
• Vlado Smodiš, sto je razstavo stari sort djabok vküppostavo?
»Organizator je Sadjarsko društvo Pomurje, štero dvejstau dvajsti članov ma, djaboke sem pa večinoma ge vküppaubro, razstavo je pa napravla cvetličarka Mojca. Tau leto ma dvajseto obletnico našo društvo, razstava se je pa zdaj sedemnajstič odprla. Obiskovalci si 65 stari sort djabok pa grüšek leko poglednejo.«
• Kak si pravo, zdaj že sedemnajstič mate tau razstavo, ka je pri tauj razstavi kaj drugo ali nauvo, kak ka ste do tejga mau meli?
»Vsakša razstava je malo kaj drugačna, kak je prejšnja bila, zato ka vsigdar se kakšne nau-ve sorte najdejo pa vsigdar se v drugi formi vöskladejo. Najbola pa vsigdar na tejm delamo, naj narod vidi te djaboke pa naj nedo propad-le.« 
• Najšli ste zdaj kakšno nauvo sor-to?
»Zdaj mamo edno nauvo sorto, ka smo ešče naj znali za njau. Tau je rdeči ilzer, štero smo tü v Petrauvci najšli, tau so sploj rejdke sorte, ranč tak kak paradajs. Ovak so pa te navadna sorte kak pri vas v Porabji.« 
 • Kak vpliva ta gospodarska kriza na sadjarstvo, pitam tebe kak sadjara?
»Fejst vpliva, zato smo brali djaboke, te industrijske pa fejst nizke so cene, samo sedem centov so plačali za kilo. Če delavce plačaš, tebe on bola dragšo pride, kak ti za djaboke dobiš. Te lepše djaboke se tü bola slabo kipüjejo, zato ka te velke trgovine vse od inan, iz tujine kipüjejo, naše pa nej, tau je najvekša problema. Če pa leko odaš, te za ekstra lejpo djaboko nikak dvajsti centov dobiš samo.«
• Tau se pravi za intenzivne?
»Tak slabo se leko odajo stare sorte tö, cene so iste. Te stare sorte bola cenijo samo po velki mestaj, Ljubljančani, Mariborčani, kak pa naši. Zdaj že pomali zgotauvimo, že skur vse djaboke smo pobrali. Ka je ostalo, tisto za marmelado, za sok, za sišiti pa za palinko de šlau.« 
• Kak leko eden sadjar tau krizo prežive?
»Vüpam, ka de zdaj že zato baukše malo, pa nej samo pri djabokaj, zato ka je vse tak slabo. Če stoj velko količino ma, te eške ide, dapa če malo maš, te je žmetnejše. Nej kak prvin, gda si meu dva hektara pa si lepau leko živo s tistega. Zdaj najmenje moraš meti deset hektarov, ka se ti nikak krijejo stroški. Zdaj je kriza, dapa vüpajmo, ka gnauk de tau mimo.« 
• Leko bi samo iz djabok stoj živo?
»Leko bi, samo kak sem že pravo, na velkom območji bi mogo djaboke meti. Samo te pa moraš meti kapital. Če posadiš, dvej leti moraš čakati, ka niši pridelek maš, tau te eške moraš gnojiti, rezati, škropiti, pa tau je vse denar. Če pa maš kredit, te tej obresti so tü težki. Če maš kapital, te eške nikak ide, ovak je pa fejst težko. Mi zvün sadovnjaka se eške ukvarjamo s kmečkim turizmom pa te tau dvaujo skupaj nikak ide. Sin se je tak odlaučo, ka bi bola za vino pa za turizem biu, on v tejm vidi možnost. Ne vejm, kak bau, vej mo vidli, ka prinese prihodnost.«
• Ka baude s starimi sortami djabok?
»Mi delamo na tejm, da bi ostale te stare sorte, nej samo zato, ka so bole zdrave pa odporne na beteg pa baukši okus majo, liki zato tö, ka je pokrajina, ves lepša od travniški sadovnjakov. Tau je zdaj sploj aktualno, zato ka lidge so do tejga mau samo podirali, malo so pa nazajsadili. Dobro bi bilau, če bi čim več mladi tau previdlo, ka tau je tak nej dobro pa bi znauva začnili saditi te stare sorte.«
Karči Holec 

Slovenijo obiskal romunski predsednik
Slovenijo je obiskal romunski predsednik Traian Basescu, ki se je s slovenskim kolegom Danilom Türkom na Brdu pri Kranju pogovarjal o dvostranskih, evropskih in multilateralnih odnosih. Veliko pozornosti sta namenila soočanju z gospodarsko in finančno krizo doma in znotraj EU, romski problematiki ter Vzhodnemu partnerstvu EU. Glede vprašanja Romov je romunski predsednik izpostavil, da je to evropsko vprašanje, ki je kompleksno in terja celovito reševanje. Obenem je zatrdil, da Romunija nikakor ne zanika odgovornosti, ki jo ima kot domovina Romov, a jim hkrati kot evropskim državljanom ne sme prepovedati svobodnega gibanja v Evropi. Tudi Türk je poudaril, da je svoboda gibanja temeljna človekova pravica. Oba predsednika sta se strinjala, da romsko vprašanje ne sme vplivati na vstop Romunije v območje schengna, ki je predviden marca prihodnje leto. 
Mirko Tuš ostaja najbogatejši Slovenec
Na vrhu lestvice najbogatejših Slovencev je tudi letos Mirko Tuš, ki stoji za razvejanim holdingom Tuš. A vrednost njegovega imperija se vztrajno krči pod težo dolgov, ki si jih je nabral skozi leta, ugotavlja revija Manager. Vrednost Tuševega deleža v Tuš Holdingu je ocenjena na 196,2 milijona evrov oz. 42 odstotkov nižje kot lani. Na drugem mestu je s 166,5 milijona evrov obstal Igor Lah, ki je do premoženja prišel s privatizacijskimi certifikati, tudi na tretjem mestu lestvice najbogatejših Slovencev ni spremembe, saj ga je tako kot lani zasedel Darko Horvat, ki nadzira nizozemsko skupino družb Aktiva Holdings. Njegovo premoženje je ocenjeno na 112,8 milijona evrov, kar je malenkost več kot lani. 
Potem ko je sto najbogatejših že lani skupaj imelo slabo petino manj kot leta 2008, in sicer 3,24 milijarde evrov, je letos njihovo skupno premoženje skopnelo še za dobro petino - na 2,54 milijarde evrov.


Gospaud Smodiš želi, ka bi se stare sorte djabok ohranile na Goričkom in v Porabji


En tau razstave, stero je pripravila cvetličarka Mojca Pelc iz Bodonec

Skozi Prekmurje – doživetja in izkušnje treh taborov

… DO
MADŽARSKE

Leta 2005, ko sem prvič sodeloval v delu mednarodnega arhivskega tabora, sem se ravno začel ukvarjati s kulturo, z zgodovino in jezikom svojega kraja. Najprej nisem vedel, kako mi bo udeležba na taboru pomagala pri tem, ampak konec koncev mi je dala veliko novih znanj, in smernice k lastnemu raziskovanju, ki sem jih upošteval in povezal z lastnimi tezami. Zame je najpomembnejša tema, s katero sem se vedno z veseljem ukvarjal, prek-murska slovenščina. Tudi v moji družini in v mojem okolju govorimo ta jezik, stalno berem naš časopis Porabje, ki je napisan tudi v porabskem narečju, ob tem pa tudi umetniška dela prekmurskih pisateljev.
Ko sem bil prvič v raziskovalnem taboru, sem komaj kaj vedel o slovenski književnosti med Muro in Rabo, kvečjemu le iz tistih molitvenikov, ki so v lasti naše družine. Po priložnostnem raziskovanju sem naletel na več knjig, ki so napisane v prekmurskem jeziku, in jih še nisem poz-nal. Sem se začudil, da nekatere še tudi danes berejo, predvsem tiste, ki so napisane v slovenski abecedi. Srečal sem čisto majhne otroke, ki so med sabo govorili prek-mursko.
Poleg tega sem zvedel veliko o slovenski kulturi, zgodovini, šegah in ljudeh v Prek-murju in v Porabju, tako sem prišel na zamisel, da ima ta pokrajina posebno in veliko avtonomnost, to je bilo jasno tudi ljudem, dovolj je, če preberemo Predgovor Števana Küzmiča v Nouvem Zákonu.
Poleg tega je raziskovanje dalo smernice tudi o izvoru moje in drugih porabskih družin. V vaseh pri slovensko-madžarski meji, kot v Dolencih, imajo starejše generacije neposredne sorodstvene vezi v Porabju. Iz tukajšnjih in domačih zgodb sem zvedel, da so si Slovenci, ki so ostali na Madžarskem po Trianonu vse do dobe železne zavese največkrat izbrali soproga ali soprogo iz Prekmurja, ki je takrat že pripadalo Jugoslaviji. To je minimaliziralo nevarnost asimilacije v Porabju. Asimilacija je tudi danes zelo pereča skrb pri vseh manjšinah na Madžarskem, to je problem, ki tudi mene globoko zanima.
Ker mi je dal že prvi raziskovalni tabor veliko izkušenj in inspiracije, sem takoj po njem začel s raziskovanjem: najprej sem sestavil moj rodovnik, potem sem zbiral zgodbe o Porabcih, in sem iskal literaturo o prekmurščini. Če je bilo le mogoče, sem zbiral tudi knjige, če so njihovi lastniki že umrli ali jih več niso mogli uporabljati.
Prekmurski jezik ima izredno bogato in samostojno književnost. Menim - in ne samo jaz, temveč tudi drugi - da so prevodi Svetega pisma v prek-murščino tudi v evropski kulturni zgodovini pomembne umetnine brez primere, ne le preproste kulturnozgodovinske zanimivosti, tako se ne omejujejo na manjše narečne književnosti.
Zvedel sem, da govorijo tudi gradiščanski in železni Hrvati lastni pokrajinski jezik, ki ima prav tako bogato knjižno tradicijo kot prekmurščina. Ko sem lahko videl gradivo o gradiščanskohrvaških knjigah, sem nepričakovano spoznal, da sem se s podobnimi knjigami srečal v Prekmurju. Tako napr.: Mikloš Küzmič: Szvéti evangyeliomi je skrajšani prevod iz Nove zaveze, ki je dobesedni prevod kajkavske knjige, Nikola Krajačević: Szveti evangeliomi. Gradiščanski Hrvati so že 1732. leta pripravljali svoj prevod z naslovom Horvaczko Evangyelye. Zagrebški nadškof je skrbel delno za ogrske Slovence, zato so si verniki sposojali kajkavskohrvaške izraze. Gradiščanski Hrvati so imeli stike tudi s škofom, in gotovo, da so kajkavske knjige skozi prekmurski kanal dospele tudi h gradiščanskim Hrvatom.
V drugem taboru smo omenili tudi zalsko pokrajino. Nismo bili daleč od slovenske meje, zato sem sam lahko ugotavljal, da je tudi v Őrségu in Hetésu čutiti slovanski vpliv pri imenovanjih družin, stez, hribov, poti, vasi. Moj dedek je delal kot lončarski vajenec v Magyarszombatfi. Omenil je tudi, da ima naselje  slovensko (prekmursko) ime: Soboška ves. Kasneje sem bral v neki študiji Avgusta Pavla, da je bilo s Slovenci naseljeno območje na Ogrskem veliko večje, to dokazuje, da imajo nekatera naselja imena tudi v prekmurščini oziroma mnogo krajevnih imen je slovanskega izvora. Iz mojih domačih izkušenj poznam, da v nekaterih današnjih madžarskih naseljih, kjer se govori le madžarščina, ima več družin slovenske priimke, ravno takšne kot v porabskoslovenskih vaseh, je pa tudi veliko takšnih priimkov, ki jih najdemo v Prek-murju.
V tretjem taboru smo se spet vrnili v mojo domačo pokrajino. Čutim, da mi je raziskovanje v domačih krajih dalo največ, ne le zato, ker sem tukaj vse razumel, temveč zato, ker sem zvedel nove stvari o mojem rojstnem kraju. Po raziskovanju prekmurščine se najraje ukvarjam z zgodovino slovenskega Porabja. Iz pisem v maternem jeziku, iz zapiskov v molitvenikih in pripovedovanja ljudi sem spoznal osebne zgodbe ali sem dobil informacije o krajinski zgodovini. Na Dolnjem Seniku je stari gospod svojčas še služil med jugoslovanskimi partizani. Svojo staro partizansko kapo je prepustil nam, in sem jo lahko obdržal.
Moja raziskovanja bi želel seveda objaviti, ne samo zgodovinska dela, želim pisati tudi leposlovje, pravzaprav želim dati leposlovju največji poudarek. Pišem v treh jezikih: madžarskem, slovenskem in prekmurskem. Pri zadnjem hočem upoštevati vsa naša narečja.
Akoš Anton Dončec
Verica-Ritkarovci

Viktor Orbán na Kitajskem
Prejšnji teden se je madžarski premier Viktor Orbán udeležil zaključne prireditve svetovne razstave v Šanghaju, kjer se je sestal tudi s kitajskim premierom. Po polurnem sestanku sta oba premiera izpostavila pomembnost razširitve dvostranskih trgovinskih stikov. Orbán se je udeležil tudi podpisa protokola o sodelovanju med Državno zvezo podjetnikov na Madžarskem in Kitajskim svetom za podporo mednarodni trgovini. Madžarski premier je obiskal tudi madžarski paviljon, kar je omembe vredno tudi zaradi tega, ker je nova vlada – zaradi suma korupcije – zaustavila izplačila generalnemu izvajalcu madžarskega paviljona, ki zaradi tega ni plačeval kitajskim podizvajalcem. 
Protivladne demonstracije v Budimpešti
Na načrte vlade, da bi okrnila pristojnosti Ustavnega sodišča, so se opozicijske stranke odzvale z demonstracijami. Po novi ustavi naj Ustavno sodišče ne bi imelo pravice revidirati zakonov, o katerih se ne sme razpisati referendum, to so predvsem proračunska in davčna vprašanja. To potezo vlade so opozicijske stranke ocenile kot kršenje načela pravne države, zato so organizirale protivladne demonstracije.
2. novembra se je na vabilo Demokratične charte zbralo večtisoč ljudi, govorniki – med njimi tudi bivši premier Ferenc Gyurcsány – so protestirali predvsem proti ustavnim spremembam, ki so jih ocenili kot napad na pravno državo. Profesor ekonomije Tamás Bauer je zbrane spomnil, da je bila Demokratična charta pred leti ustanovljena, da bi zaščitila pravice manjšin, danes se bori za zaščito vseh nas, kajti ogrožene so naše pravice in tudi naše dostojanstvo.
3. novembra je organizirala demonstracijo pred stavbo Ustavnega sodišča nova parlamentarna stranka LMP, naj tej demonstraciji se je zbralo le kakih tisoč ljudi. Predsednik stranke András Schiffer je poudaril, da se mora Ustavno sodišče zaščititi zaradi tega, da bi lahko zaščitilo ljudi od prevlade. Ustavnega sodišča ne potrebujejo pravniki, temveč ljudje.


Akoš Dončec študira v Szombathelyu


Rad zbira knjige v stari prekmurščini, na fotografijisvetopismo

Damo na znanje za Drüštvo porabski slovenski penzionistov

Drüštvo tau leto štrto, z enim slejdnjo, svojo srečanje pripravla za nedelo 21. novemb-ra 2010. Program srečanja na konci leta je fejs povezani z božičnim svetkom pa s tejm, ka lidgé ešče lepše pa baugše želenje majo eden do drügoga. Predsedstvo pod vodstvom predsednice Elvire Mešič je že program vküp postavilo 18. oktobra, naj pri cajti majo členi vse informacije. Ali kak se tau dostakrat ma zgoditi, zdaj tü nede ginau tak, ka smo se vsi spozabili od toga, ka je slovenska meša mejsečno furt tretjo nedelo zadvečerek v varaškoj katoliškoj cerkvi. Od toga so se ešče v cirkvi drüdji tü spozabili, za tau de té zadvečerek ešče vogrska meša tü. No, zdaj pa naj vsi leko mamo svoje programe, aj nej trbej datume zamenjavati pa aj eden drügoga ne mautimo, smo mogli svoj program prejk naprajti. Tak brodim, ka je sveta meša v slovenskoj maternoj reči več vrejdna od vsega drügoga. 
Drüštvo svojo srečanje na konci leta furt v varaškom Slovenskom daumi má, stero de letos tü od 14. do 20. vöre držalo. Lüstvo z vasnic má reden avtobus, tak se leko vsikši pripela tak nota kak domau. Program se začne z djilejšom, gda se račun dá od letošnjoga dela pa na kratko od dela zad-nji štiri lejt v gounči predsednice Elvire Mešič, od gazdüvanja pa Margite Korpič. Svetešnji tau se začne z adventnim koncertom, s sterim drüštvo podari Mejšani pevski zbor Vladimir Močan Drüštva upokojencov Murska Sobota. Drüštvo vsakšo leto ma brigo na tau tü, naj svoje lidi leko podari na božične svetke, letos pa ešče do nisterni drügi lidaj tü ma doužnost, tau naprej ne želejmo vöprajti, naj bau presenečenje (meglepetés). Od 15. vöre de pogostitev v restavraciji Lipa, stera v časi prvin mora biti, drüštvo poskrbi za kompletno večerdjo svoji lidaj, za vse piti pa vsakši sam. Potejm se pa lepau napautimo na slovensko mešo, stera se začne v 16.30 vöri v katoliški cerkvi. Vejmo, ka v cerkev vsakši pri cajti rad pride, za tau smo na 16. vöro zapovedli posaba avtobus pred Lipo, steri lüstvo dvakart leko gora odpela na parkirišče pri šauli Széchenyi. Že zdaj lepau prosimo mlajše penzioniste za porazmenje, naj se prvo paut leko pelajo bola starejši, ka njim več časa trbej. Po svetoj meši, stera drži ponavadi trifrtale vöre, de avtobus lüstvo ranč tak nazaj pelo v Lipo, gde ji muzikant Ludvig Nemec iz Slovenije že kumar čaka. Večer do 20. vöre je pa čas za tau, naj se vsakši leko vönagonči, vönapleše, vse dobro zaželej drügomi pa vküper kaj lejpoga zaspejva. 
S programa smo vönjali delavnice, tau, ka bi eni leko red-li adventne vejnce, drügi bi se leko včili svete pesmi, bi si pripovejdali zgodbe pa vice... Tau tü želejm na znanje dati, ka smo zaprosili nisterne ženske, naj pomagajo pripraviti božični dar za vse lidi v drüštvi zadjen keden pred srečanjom. Tau de delavnica, stero de vodila Anica Čičai, stera tau znanje ma v malom prsti, njene roké hvali tau tü, ka je v zadnjom časi tak lepau, estetsko okinčen Slovenski daum.
Drüštvo je zvöjn pevskoga zbora pozvalo za svoje goste delegacijo Drüštva penzionistov Murska Sobota pa Puconci, s sterimi se letno večkrat srečajo ali pri nas ali pri njij.
Prejdnje penzionistov v vsakšoj vesi pa Varaši lepau prosimo, naj svoje lidi zglasijo na Zvezo najkasnej do 15. novembra. Z enim se njim lepau zahvalimo za vse tröjde pa brigo, ka včinijo za svoje lidi. 
Klara Fodor

Referendum(i)

Pismo iz Sobote

Liblene moje, dragi moji, znouva mo meli referendum (népszavazás). Nej enoga, leko ka tri ali pa štiri. Tau eške niške ne vej, depa istina je tau, ka brezi referendumov ne moremo živeti. Mi smo rejsan edna ekstra, ovakša, čüdna pa eške kakša država Slovenija. Mi mamo referendume za tisto, za koj smo ji že meli. Si leko brodite?! Pride eden kormanj, brž naredi referendum za tisto, za koj je emo referendum eden kormanj prva. Pride kormanj z nekšno drugo farbo, njemi trbej referendum, ka tisto farbo dvej ali tri lejta staro, na svojo vöobrne. Kak tau dé?
Tak tau dé! Bili so edni, ka so si brodili, ka vcejlak na nauvo trbej kormanj ravnati. Pa so ga ravnali rejsan vcejlak po svoje. V tom svojom ravnanji so si nika trno čedno zbrodili. Trbej meti referendum, ka naša nacionalna televizija mora vcejlak ovakša biti. Razmej se, v njivi farbaj! Skur so tau srmačiko, ka se zove TV Slovenija, na nikoj spravili. Na, prišo je ovakše farbe kormanj. Zdaj trbej tau televizijo znauva ovakšo naredti. Menje politično pa ka de bole za gledati. Depa stare farbe, ka so že naprajle referendum, škejo nauvi referendum. Škejo ga zatoga volo, ka…
Nemo vam tadale tumačo, ka se s toga niške več nika ne razmej. Eške moja tašča Regina, trno čedna ženska, ne vej, ka zdaj pri vragej škejo. Če una ne vej, od toga ne paunijo nika ranč tisti nej, ka so si vse vküper vözbrodili. Ja, vözbrodili pa so si tisti, ka nikše brige nemajo, ka vsikši referendum nej šenki gé. Ja, vse na taum svejti košta. Največ pejnez davlemo mi vcejlak mali lidge, ka tisti pri kormanji plače majo. Pa za te svoje plače si brodijo, ka leko eške vse več košta. Pa si zatoga volo zbrodijo referendume. Depa ka se razmejmo! Če se za tau brigajo, ka mamo referendume, tau znamenüje samo tau, ka uni dun nikšno Marijo delajo, ka nej? Na, zatoga volo trbej referendume poštüvati. Uni nam kažejo, kak naši kormanjge delajo! Delajo, pa si od nas brodijo, kak de nam lepše, baukše pa ka košta, naj košta. 
Tadale mo meli referendum za penzije. Té je tö nej šenki, kak bi si stoj leko brodo. Za penzije je vse menje pejnez, vse je vsikši den vse bole drago, depa referendum nam mujs trbej. Kakoli košta, mi ga moramo meti, ka do naši kormanjge vidli, ka si od nji brodi lüstvo. Ka si brodi od toga, kakše penzije mo meli. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, si brodi, tak kak si ge brodim. Ne morete vörvati, ka nej? Depa kak una, tak ge praviva, naj té pejneze za tri ali štiri referendume nut v kaso za penzije dajo pa mo meli penzije eške tisti, ka smo eške sploj nej v penziji. 
Od vsej tej referendumaj za vsefele sam si ge tö enoga vözbrodo. Na, če povejm po istini, o toga je nika gučala moja tašča Regina, trno čedna ženska. Tak si je brodila:
»Prva, kak steri k kopanji pride, škem prajti, prva, kak steri začne kormanj ravnati, naj obeča, ka si nede sumarije vözmišlavo. Tak bi nam dosta baukše pa lepše bilau.«
Ja, ge bi napravo referendum, na sterom bi lidge svojo volo vöpokazali od toga, ka za sumarije ne smejmo meti referendumov. Vörvlite mi, ka bi biu té referendum 100-procenten. Od toga sam v krčmej pripovejdo svojim špricer pajdašom.
»Leko, ka bi tak bilau,« je na tau povedo krčmar Bobi. »Samo eden problem je gé. Samo eden pa trno velki prob-lem. Mi vejmo, ka uni vsikši den bar eno nauvo sumarijo naprej prinesejo. Pa ranč tü je gé problem. Za tau, ka mi vejmo, ka je sumarija, so uni gvüšni v tau, kak so si nika vcejlak čednoga vözbrodili. Ja, tü smo gé najboukši, ka sumarijo za modrijo naredimo.«
Nut v sebe smo se potegnoli pa vsikši je v sebi brodo, kelko špricerov bi leko spili za tiste pejneze, ka je naši referendumi požrejo.
Miki 


zveza.hu

PESJI ŽITEK PISA ALBERTA
 Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti.

OTROŠKI

KOTIČEK

KOKAUT

Tau je gvüšno gé, ka vsikši den trbej stanoti. Edni volau majo za gor stanoti, drugi malo menje volé majo. Pride takšo tö, ka eške najbole vrli nemajo volé stanoti. Naš Albert je ranč takši gé. Eden den prva gor stane kak vsi drugi. Že na drugi den pa nikšne volé nema, ka bi se na svoje štiri noge gor postavo. Na, če trbej k njegvoj lüboj Alini titi, njemi sploj spati nej trbej. Depa po njemi si nikak ne bi mogli vöre ravnati. Vcejlak ovak je s sausedovim kokautom. Un najbole rano popejva, kak če bi nut v sebi emo vöro iz Švajca. Gda začne, se dvej vöri doj ne stavi. Čüje pa se ga skur tak daleč kak Alberta, gda na mejsec kavüli. Gvüšno, ka se té trno rani kokaut ne vidi vsakšomi. Alberti tö nej.
Biu je den kak iz pripovejsti. Lejpi, topel pa veseli. Albert pa Alina sta skur cejli den vküper bila. Lejtala sta po travnikaj, po lesej, skakala prejk potoka pa se zaganjala za korati. Večer sta tak trüdniva gratala, ka ste kuman vsaki do svojoga dauma prišla. Na, nejsta šla, kuman sta se vlejkla. Depa dun sta vsikši v sebi srečniva bila. Albert je grizo večerdjo pa kcuj že spau. Gvüšen je biu v tau, ka de spau eške cejli drugi den. Depa kokaut! Gvüšen je biu, ka de spau, depa kokaut je začno svoj kikiriki, kak ma šegou vsikši zranek. Tak na glas je popejvo, kak bi ga Albert emo nut v vüji. Na, bar tak se njemi je vidlo. Albert si je v nevauli s tacami doj pokriu vüje. Pa je nika nej pomagalo. Dvej vöri je kokaut stau na gnoji pa se glaso, kak bi sam biu na cejlom svejti. Dvej vöri je Alberta njegvo gizdavo popejvanje metalo es pa ta. Depa vsemi gnauk konec pride. 
Ja, vsemi gnauk konec pride. Samo tau je gé, ka je po tisti dvej vöraj biu Albert trno zmantrani. Tak je biu zmantrani, kak bi se tri dni z Alino kaulakvrat naganjo. Nej je vedo, če je sneni ali je nej sneni. Neje vedo, če je nauč ali je že den. Neje vedo, ka sploj šké. Ali aj spi ali nej. Eške dobro, ka sta nej bila za té den z Alino zgučaniva. Den je šou vcejlak po svoje. Kuman opaudnevi je prišo k sebi. Kuman je čako, ka nauč pride pa de spat. Depa nej pa nej je mogo spati.
»Gvüšno de tisti nauri, gizdavi kokaut znauva popejvo, gda najmenje trbej,« si je premišlavo. 
Tak si je brodo pa nej pa nej mogo spati. Kuman pa je rejsan sneni grato pa škeu spati, se je zglaso. Eške bole na glas kak pa prva. Alina je zadvečera brž vpamet vzela, ka je nika nej vredi z njenim Albertom. 
»Dun te nede eden kokaut mantrau. Vej si pa vekši pa bole čeden od njega. Ne daj se njemi doj poglednoti,« se je tak malo korila z njim. Tak malo pa z dosta lübezni.
Večer ga je Pavel zvau, aj dé nut spat. Albert pa se je na pragi doj lego pa nikam nej škeu titi. Vredi, si je pravo Pavel, pa je razmo, ka šké venej spati. Depa Albert je nej spau. Nej spau. Čako je vöro, gda kokaut začne svojo nauto doj davati. Pomalek je prišla tista vöra. Albert je že biu pri sausedovoj grajki. Kokaut je zdigno glavau. Greben se njemi je napno. Že bi skur začno. Že je skur začno, depa Albert je tak čemerasto, tak lagvo, tak na glas zlajo, ka se je kokaut samo potülo pa ednoga glasa nej vö iz sebe spravo. 
»Tak, zdaj si daubo svoje!« je eške gnauk zlajo Albert pa že sladko spau na domanjom pragi.
Sausedov kokaut je od tistoga dneva nigdar več nej popejvo. Albert pa je od tistoga dneva leko spau, kelko je škeu. Samo ena baja je bila. Sausedge so tisti den zamidili v slüžbo. Če pa ji je njivi kokaut nej zbüdo. Pa eške tau! Od te tadale je po nouvom vöra bidila pa več nej kokaut. 
Miki Roš

DAN ČAROVNIC

29. oktobra popoldan, po pouku in kosilu, smo se na DOŠ Števanovci pripravljali na dan čarovnic. Imeli smo tudi festival buč na šoli. Učenci so že ves dan nestrpno pričakovali, kdaj se bo začela prireditev. Najprej je naša nova učiteljica pozdravila vse učence, učiteljice in tudi starše, ki so prišli. Razložila je, kako bo potekal festival. Na štiri skupine smo se razdelili in smo delali različne stvari. Prva skupina je risala, rezala in lepila volkodlaka. V drugi delavnici so učenci sestavili čarovniški klobuk. Tretja skupina je lepila bučko iz krep papirja. Zadnja skupina je delala bučno značko. Vsi učenci so delali pridno in aktivno.
Potem smo se pripravljali na tekmovanje, toda pred tekmovanjem so se otroci lahko okrepčali z dobrim pecivom, da bi imeli več moči in energije. Pecivo so spekle mamice in babice. Hvala lepa jim.
Tudi tekmovanje smo opravili skupinsko. Vsaka skupina je morala rešiti pet nalog. Na prvi postaji so morali sestaviti tri slike, za to nalogo so dobili 2 minuti časa. Na drugi postaji so morali poiskati pare, na treji postaji so igrali igro »aktiviti«. En učenec je zaigral, pokazal nek pojem, in drugi so morali povedati pravilno besedo. Na četrti postaji so dobili nekaj besed in iz teh so napisali kratko pesem, katero so zapeli pred zabavo.
V telovadnici je čakala naše učence zelo zanimiva igra. Čez glave in oči so dobili rjuhe in tako so morali hoditi po različnih poteh: med klopmi, obkrožiti žoge, skakati in lesti. Vsaka skupina je dobila priznanje in tudi mamice so dobile zahvalo za pecivo. Veseli popoldan smo zaključili s plesom in zabavo.
Agica Holec
ravnateljica



Otroci so izdelovali enostavne lutke, volkodlake in vampirje

Ples deklet v telovadnici

KAUT

MLAŠEČI


Tehniški dan
v Mačkovcih

PETEK, 12.11.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.45 ADIJO, KRATKI FILM, 10.55 ENAJSTA ŠOLA, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, 12.15 PODOBA PODOBE, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00     POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: SKRIVALNICE, 16.20 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA,  17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO: ORLEK, 18.35 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EKOUTRINKI, 19.55 VEDRANA GRISOGONO: MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 20.30     NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05     POLNOČNI KLUB: DOBIČEK NI VSE, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35     BABILON.SI: POLJUB, 0.50 NA ZDRAVJE!, 2.05 DNEVNIK, 2.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 INFOKANAL
PETEK, 12.11.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.20 TV PRODAJA, 10.50 STRASTI, TV NAD., 11.20 GLASNIK, 11.45 EVROPSKI MAGAZIN, 12.15 ČRNO BELI ČASI, 12.30 SINJE NEBO, NORV. NAN., 13.15 ŠPORT ŠPAS, 13.45 GLASBENI VEČER, 15.00 ODŠTEVANJE, DOK. ODD., 15.50 OSMI DAN, 16.20 CIRCOM REGIONAL,  16.45 PRIMORSKI MOZAIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 NA LEPŠE, 18.25 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: MARKO OKORN, 19.25 CITY FOLK: LJUDJE EVROPSKIH MEST - MINSK, DOK. ODD., 20.00     ZADNJI DNEVI SLAVNIH: ROMY SCHNEIDER, DOK. SER., 20.55     DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 21.45 KDO BO KOGA?, AM. FILM, 23.25 SAMO ZA ODRASLE, AM. FILM, 1.15 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 2.00 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 13.11.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: SKRIVALNICE, 7.20 KAZNOVANA TRDOSRČNOST, LUTK. PREDSTAVA; ZAJČEK BINE: ZDRAVILNE RASTLINE; BUKVOŽERČEK: MROŽEK DOBI OČALA; RIBIČ PEPE: O LOVCIH NA MAMUTE IN LISJAKA FOKSNERJA; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.00 PREKLETSTVO ČAROVNICE, DANSKI FILM, 10.35 POLNOČNI KLUB: DOBIČEK NI VSE, 11.50 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 GOSPODIČNA MARPLE, ANG. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 UVERTURA, 16.10 ZDRAVJE, 16.30 USODA, 16.35 ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.25 NA VRTU, 17.50 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 18.00 Z DAMIJANOM, 18.25 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.40 HRI-BAR, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.20 GREGOR BOŽIČ: HEJ, TOVARIŠI, KRATKI FILM, 0.40 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL
SOBOTA, 13.11.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.45 TV PRODAJA, 8.15 SKOZI ČAS, 8.25     POGLEDI SLOVENIJE, 9.55 LEVI: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 11.20 ZADNJI DNEVI SLAVNIH: ROMY SCHNEIDER, DOK. SER., 12.10 POSEBNA PONUDBA, 12.55 LEVI: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 13.45 KORAK K SLAVI: ŽENSKE IN ZOI, ŠPORTNI FILM, 15.10 CIRCOM REGIONAL, 15.35 PRIMORSKI MOZAIK, 16.05 MOŽ S SNEŽNE REKE, AVSTRAL. FILM, 17.55 LJUBLJANA: ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKINJ: KRIM - PODRAVKA VEGETA, 20.00 OTROCI VČERAJŠNJEGA DNE, AM. FILM, 21.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.00 IGOR ŠMID: BREZNO, SLOV. FILM, 23.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 14.11.2010, I. SPORED TVS
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; PIKA NOGAVIČKA, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 ANIMALIJA: IŠČEMO IGIJA, RIS., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP, 14.35 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 14.40 GLASBIATOR, 15.00 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.10 PROFIL TEDNA, 15.45 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.50 ŠPORTNI GOST, 16.10 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.15 NAGLAS!, 16.30 Z ŽLICO NA UL’CO, KUHARSKA ODDAJA Z AARONOM CRAZOM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.05 PRVI IN DRUGI, 18.30 TONI IN BONI, RIS., 18.35 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.40 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 KONCERT UROŠA PERIČA IN PODELITEV JEŽKOVE NAGRADE, 21.45 ŽREBANJE LOTA, 22.10 KRITIČNA GENERACIJA (57), DOK. PORTRET, 23.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.40 KRAJ ZLOČINA, AVSTR. NAN., 1.15 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL
NEDELJA, 14.11.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.40 TV PRODAJA, 8.10 SKOZI ČAS, 8.20 GLOBUS, 8.50 HRI-BAR, 9.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 11.20 22. REVIJA ZAGORJE OB SAVI 2010, DRŽAVNO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV, 11.50 POMAGAJMO SI, 12.20 RAD IGRAM NOGOMET, 12.55 LEVI: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 13.45 TURBULENCA: DEPRA, 14.35 Z GLAVO NA ZABAVO: ORLEK, 15.00 SLOVENCI PO SVETU, 15.30 MARIKEN, BELG.-NIZOZ. FILM, 17.05 SV. POKAL V ŠPORTNEM PLEZANJU, 20.00 REKE IN ŽIVLJENJE: REN, DOK. SER., 20.55 PRI MAUPASSANTU, FR. NAN., 21.55 NA UTRIP SRCA, 22.50 VROČI BRONX, AM. NAD., 23.30     STRAŠNI VRTOVI, FR. FILM, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 15.11.2010, I. SPORED TVS
6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.35 ŠPORT ŠPAS, 11.05 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.30 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA,  13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00     POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PIKA NOGAVIČKA,  RIS., 16.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC, 16.25 RIBIČ PEPE: O LOVCIH NA MAMUTE IN LISJAKA FOKSNERJA, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH,  17.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35     KLOVN KIRI, RIS., 18.45 SONČNI MLIN, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.55 MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 21.25 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.40 GLASBENI VEČER, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL
PONEDELJEK, 15.11.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.40 TV PRODAJA, 11.10 STRASTI, TV NAD., 11.40 SOBOTNO POPOLDNE, 14.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 14.45 22. REVIJA ZAGORJE OB SAVI 2010, DRŽAVNO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV, 15.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 15.35 SLOVENCI V ITALIJI, 16.00 POSEBNA PONUDBA, 16.40 PODOBA PODOBE, 17.10 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ČEVLJAR,  18.00 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 18.50 ROŽNATI PANTER, RIS.,  19.05 Z DAMIJANOM, 19.40 IMPRO TV: OTA ROŠ IN ROK KUNAVER, 20.10     TRANZISTOR, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20     IGBY, AM. FILM, 23.50 TRANZISTOR, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 16.11.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKČEVE DOGODIVŠINE, LUTK. NAN., 10.35 RIBIČ PEPE: O LOVCIH NA MAMUTE IN LISJAKA FOKSNERJA, OTR. NAD., 11.00 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC, 11.15 IMPRO TV: VITO ROŽEJ IN BOŠTJAN NAPOTNIK, 11.50 KRITIČNA GENERACIJA, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 OSMI DAN, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO, 16.25 ŠOLA NA SONČAVI, ČEŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, DOK. SER., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: BIONIKA, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PARADA, 21.00 TOTALNI GAMBIT, DOKUMENTAREC MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 KUPČIJA S HUDIČEM, DOK. ODD., 0.10 PRAVA IDEJA!, 0.35 NARAVNI PARKI SLOVENIJE - SLOVENSKE ALPE, DOK. SER., 1.05 NA ZDRAVJE!, 2.15 DNEVNIK, 2.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.15 INFOKANAL
TOREK, 16.11.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 8.40 TV PRODAJA, 9.10 STRASTI, TV NAD., 9.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 10.10 NA LEPŠE, 10.35 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 11.30 NLP, 14.30 BLEŠČICA, 15.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.30 STUDIO CITY, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REKE IN ŽIVLJENJE: REN, DOK. SER., 18.50 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 19.10 NA VRTU, 19.35 BABILON.SI: GESTE, 20.00 BELI LEV - KRALJ KRALJEV, DOK. ODD., 20.50 PRAVA IDEJA!, 21.15 OBRAZI DRUGAČNOSTI: NESREČA NE IZBIRA, DOK. SER., 21.45 DEDIŠČINA EVROPE: BEG LUDVIKA XVI., FR. FILM, 23.20 ZGUBA, AM. FILM, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 17.11.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: BUČE, TIKVE, CUKE, 10.55 ŠOLA NA SONČAVI, ČEŠ. NAN., 11.20 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, DOK. SER., 11.50 TOTALNI GAMBIT, DOKUMENTAREC MESECA, 13.00     POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: RUBIJIN TABORNIŠKI NAŠITEK, RIS., 15.55 MILAN: MILAN PRENOČI V GOZDU, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA: OBLAKI LENUŠČKI, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 DVE LJUBEZNI, AM. FILM, 21.55 ŽREBANJE LOTA, 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.20 OMIZJE, 0.35 TURBULENCA: OTROCI OD 0 DO 6, 1.25 NA ZDRAVJE!, 2.40 DNEVNIK, 3.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.40 INFOKANAL
SREDA, 17.11.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.20 TV PRODAJA, 10.50 STRASTI, TV NAD., 11.20 SPET DOMA, 13.00 HRI-BAR, 13.50 KNJIGA MENE BRIGA, 14.10 GLASBENI VEČER, 16.10 BABILON.SI: GESTE, 16.25 MOSTOVI – HIDAK, 17.00     ČRNO BELI ČASI, 17.25 ODBOJKA, TEKMA LIGE PRVAKOV: JASTRZEBSKI - ACH VOLLEY BLED, 20.00 KOPER: NOGOMET, PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA – GRUZIJA, 22.50 GREGOR STRNIŠA: DRIADA, TV PRIREDBA PREDSTAVE AGRFT, 0.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ANDY SCOTT & SAX ASSAULT, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 18.11.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 SPREHODI V NARAVO: BOR NA PRISOJAH, 11.40 OMIZJE, 13.00     POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VEDRANA GRISOGONO: MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 13.50 PARADA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI: PLAŽA, RIS., 16.05 SREČNA ZVEZDA, KRATKI FILM, 16.20     ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SINJE NEBO, NORV. NAN., 18.15 ODPETI PESNIKI, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55     POGLEDI SLOVENIJE, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.35 GLOBUS, 0.10 NA ZDRAVJE!, 1.25     DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL 
ČETRTEK, 18.11.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 12.20 TV PRODAJA, 12.50 STRASTI, TV NAD., 13.20 GLOBUS, 13.55 BELI LEV - KRALJ KRALJEV, DOK. ODD., 14.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ANDY SCOTT & SAX ASSAULT, 16.00     EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 MED VALOVI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ČEVLJAR, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 Z GLAVO NA ZABAVO: ORLEK, 18.50 PETA HIŠA NA LEVI: KDO BO ŽIVEL V PETJINI SOBI, DRUŽ. NAN., 19.25 RAD IGRAM NOGOMET, 20.00 NEČAK, IRSKI FILM, 21.40 PRIJATELJSKE ZDRAHE, ANG. NAD., 22.35 KO NAPADE TIGER, IT. NAD., 0.20 ZABAVNI INFOKANAL

18. oktobra smo se z učenci iz DOŠ Števanovci napotili v Slovenijo, v Mačkovce. S to podružnično šolo že več let aktivno sodelujemo. Učenci iz nižjih razredov so nas povabili na skupni tehniški dan.
Učenci iz drugega in tretjega razreda so naredili zaboj iz lesa. Ob tem so se naučili nove besede. Najprej so vsi poskusili zabijati žeblje v les. Potem so dobili les in smirkov papir in so morali les očistiti. Ko je bil les pripravljen, se je začelo zabijanje žebljev. Naloga je bila precej zahtevna, težko so sestavljali zaboj, pri sestavljanju jim je pomagalo lepilo. Četrti razred je delal zmaje in se naučil veliko novih izrazov.
Hvala lepa šoli za povabilo in sodelovanje.
Agica Holec, ravnateljica


Žebelj zabiti v les niti ni tako enostavno!


Učenci obeh šol s svojimi izdelki

»Naša Mariš 
nas je tünjala«


Pá smo zdjibili dobro padaš-kinjo, stera je vsepovsedik pomagala, če je trbelo v vesi, pri cerkvi ali gdekoli. Tam je bila na vsikšom koncerti, slovenskom programi, pri vsikšoj slovenskoj meši. Lidge v vesi, sausedge, vsi so go trno radi meli.
Mariša (Sömenek Ferencné/Marija Forjan) smo na zadnjoj pauti sprevodili na graubišče v Slovenskoj vesi 4. novembra. Naj počiva vu meri Božjem.
V imeni Društva
 penzionistov 
Kati Nemet