192
Listek.
povesti in kanoniškega prava. Dve leti pozneje je po ukrepu škofa Strossmajerja prišel v Rim za kanonika ilirskega kapitelja sv, Jeronima. Tukaj je deloval uprav neumorno na narodno-cerkvenem in književnem polji. Že dokaj let prej (leta 1848.) je izšel v »Ka-toličkem Listu« njega prvi članek »Krščanstvo i čovječanstvo«, za katerim je priobčil večinoma v rečenem listu dolgo vrsto člankov, največ zgodovinske in modroslovne vsebine. Največji in najtemeljitejši spis pa je izdal leta 1869. v Zagrebu pod naslovom »Viek i djelovanje slavenskih apostola«. — Bi vaje v Rimu je Rački pridno zbiral gradivo za zgodovino južnih Slovanov in prijavil v »Radu« znamenito delo »Rukopisi, tičuci se južno-slovinske povjesti u arkivih srednje i dolnje Italije« ; raiven tega je izdal sloveča »Vetera monumeuta Slavorum meridionalium«. — Leta 1860. se je vrnil v domovino in se jel baviti tudi s politiko Leta 1861. je izdal »Odlomke iz državnoga prava hrvat-skoga za narodne dinastije« ter bil tudi tistega leta izvoljen v sabor. Pozneje je bil postavljen za šolskega nadzornika in v je tej službi ostal do leta 1867., ko je bil potrjen za predsednika jugoslovanske akademije. Dasi poslednja leta temu zavodu ni bil več predsednik, ostal mu je venderle duša do smrti. V publikacijah jugoslovanske akademije in tudi drugje — prostor našega lista je pač pretesen, da bi navedli točen zapisnik njega del — nagrmadil je toliko odličnih proizvodov, da ga po vsi pravici imenujejo očeta jugoslovanske zgodovine. — Velikemu možu, čegar smrti se je žalnega srca spominjal  tudi narod slovenski,  bodi  večen  in hvaležen spomin !  —
Dne" 8. m. m. je umrl v Opatiji slavni dunajski kirurg, prof in dosmrtni član gospodske zbornice Teodor Billroth, v 65. letu dobe svoje. Billrothovo prvo delo je »Obča kirurgiška patologija« ; mimo tega sluje knjiga o njega petnajstletnem delovanji na kliniki,  v kateri je zabeležil znamenitejše slučaje.
Dne" 8. m. m. je umrl v Parizu sloveči kemik Edmund Fremy v 80. letu, ki je ustanovil na Francoskem prvi kemiški laboratorij v znaustvene namene. Zadnja leta je sosebno poučeval kemiško konstrukcijo dijamantovo in res izdelal umetne dijamante, ki se v ničemer  ne ločijo  od pravih,  samo dosti  dražji so.
Listnica. J. K. v P. Skoro prejmete pismen odgovor. — A. P. V prvi pesmi pravite nekje:
,,Glej, v srci biva mi pokoj,"
skoro nato   pa:
„Ljubezen  moja je minula, Ostal je le spomin   pekoč."
Najboljši dokaz, da Vam pesem ni prišla iz srca. Iz druge pesmi (,,Zvončku") navajamo  samd dva stiha za pričo, kako nedostatna  Vam je oblika:
,,Glej, vsako leto slušam rad Te, le lepo mi doni!"  —
Ljubenko. Proza v poeziji!
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4  pole   obsežen  v veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld.  30., četrt leta  1  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele   po  5  gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj Janko  Kersnik. —   Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Upravništvo  »Narodna Tiskarna«   Kongresni   trg   št.   12.  v Ljubljani.
Tiska  »Narodna Tiskarna«   v Ljubljani.