GLEDALIŠKI .LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1943-44
DRAMA
•;• ■ •	"■	\	.	■	.	.	■;	\"	■	-	....	:	-	•	•	-•	h,-
■
^ ,f ■■ ■:,rs. ■ r ,.x :..;
•aWw- .•,?•.•«> •...» '••>" A.V"?V-■ '-n'.	>•
i It
fM
pigilir..
^•r ?.-a
  ......
■
•■•i	►	;•	.•••>.	V^'	i.	.••'/■	.,	•	....	’••	'i.	...	:.■<•'	.'.'...v	.	i	.	!’.	Vft	’•:>
’ ' fv-AS
' ■;
r	^r"i:	■■	■■'•	tMsVv
j i?*a »m
-•!•■,}• T 1 >	>.,.	•	•	7-	.'•	■	,	•,	■;	"	*	••	•'■ ,.••» t • .•	:	••»,
„ ,	,	 ,	.......	f	,	'AH'~'.-y-.-Wy-'Jct . ■ v ”‘i;'.'.;	;;. •"	'V.	i	j.
■■..■■■ .■-••....
‘*V:: •	:.. "■■ ., ., “ ■ "v ... ’ •'•
i ■; “' V;":1 ;	v:.'':	‘ -.vv f .•••;■.'■ :' ..r
. >” *><r .'....v,	Ji:	1	■
•>rV£T^v,7^,-f,V-	*	■	;\>v.
JWK'3Sš$W.
.sV-V’^ ^3^-::■,».^v' :;-
fcV.pv ;;r::;C
W$':‘V 'fmm
| i
■^§§
-‘■I.	-.'v‘	v-..;-'--.	-	....;|si
■ .-a1 .\rt'v'/.:#.hH ■■ ■ -■■'fkm,
, ,	|
$)< '	1	’	,	w,	■	\	v,	,	,	•*	m
S*-« - .N ' ’	,	,	*
r\
• Wl
■s .	-V.	■•:'..v'	v;.',	^	■'	'r.;;-'v : ^	^
: 'Vf ■'.' / ■'■	■. J,;-■ A'S"'Ji :'v;\	:	..■•■"'S
■ " V	■	'	-	-	'	'	’	.	.	.	-
ffimm ■ ■	.........
-
Eti' . ‘ ", , • ’•	■	'	11 " "
.,. W8bttk$imm
HMaii IHRBii
•• •• • .: :’
jsl® i® K.r. !
' .	," - Trf
• , , ■ . . {'.} ‘ ‘ *
. ; ■■'■■■	‘■■.vi,'''-	■.	.■■v	■.■••■..
j  	-|i|-,,‘7,|	«	n,	1j{j	H
., .«.	•	.,	-•	i	•,	v->v«;
.'	v	:,	-	.	Ar,	/	<	-i
f m ! ,
i ’, y	i....
• ,Tf ’ f’ A 'V >n ■f.- '•-’ 1	•■'''
(	1	\/	*	'	't
' * , I f1 1 ":
■ 1
.. . i ■ -	'	.•	i
I 11 ,,:v. i f« M . - •> • • ■	’
V;...-':	i.:;'.;..v;.',.'v. ' ■ i:a-.	^^v.'’; v -
: 'v".-:.;--'..	:':y	■	■	sv.: *V '.	■
m m * i
 ifcisip
:■■' ■■	'	',	:	■	■	•■■■,	-	'M
I ,'	,	1	i	i*	.	''-‘M	H	•':••>'	1	I
p.	-1,1	1'1
t	‘	u’
4v'
M»T" -":-"
PP;®'
m |	:	.	.	a
»MPiiHKA’ ai
Sj| ,: i ■ ■	:.	iv	•	'v-.	v	'	-sa
' * ■ .	*|	•	>!	*l	;	-•	■	/,	:	'i	..	'
,	f'1.	Bi
_ .
s ■>;■	.X«-	^	'/r	■	)■	,’	■%*'?	»*««
^J:U:[Vvr:v	”:: '
&:><■, ,->■i <: '•.•■ m*- •
I
H
,	ti	i	Iff	v,	’■	"	^
■ , -	.	.	.	<•••	i--'-'«	.'	.	*.	'	.;;.;.	.4
si ■■
%‘i ! -
*■ fc«
v i !w'*‘,:. " .‘ . W«
pili I: §* Ki
I
GLEDALIŠKI LIST
državnega gledališča v ljubljani
1943/44	DRAMA	Štev.	9
LADISLAV FODOR
MATURA
PREMIERA i. FEBRUARJA 1944
Cin/ Debevec:
Režijske opombe k „Maturi“
To delo imam rad. 2e pred leti smo se v njem vsi dobro počutili ' pralci in občinstvo — in zdaj, ko ga ponavljamo z delno spremembo vlog, se spet počutimo vsi prav tako dobro kot nekdaj. “Matura« ima — čeprav je pisana v lahkotnem tonu — nekaj, kar ,e občečloveško, vedno veljavno, vedno sodobno, vedno poučno in /-abavno. In to je za dramsko delo že precej. »Matura« ima neko llho, komaj opazno tajnost: pri njej, ali bolje v njej ne maturirajo Sanio nastopajoče osebe, temveč — na svoj način — tudi režija, *udi igralci in, kar je najbolj važno, tudi občinstvo. Tale »Matura« lc v nekem smislu zrelostni izpit za vse.
Če bi me kdo vprašal: »Zakaj spet ponovitev?«, bi mirno odgovoril: »Zato, ker je delo dobro; zato, ker je potrebno; in pa zato, Lr ic ljudem in tudi nam všeč.«
Rajši imam dobro staro kot slabo novo. In kadar bomo imeli nove stvari vsaj približno tako dobre, kot so stare, je jasno, da bomo l8rali 1 veseljem tudi nove. Sploh — kadar slišim vseznalce in ner-ki v bistvu plitvo h lep 6 edinole po snovi in spremembi in ki
97
n c vedo, v čem je zorenje in vrednost ponovitve, tačas se vedno spomnim tiste znane zgodbe o župniku, ki je nastopil službo v novi fari in je prvo nedeljo tako lepo in pretresljivo pridigal, da je vsem poslušalcem seglo do srca in da je vsem faranom pretreslo mozeg in kosti. Prekrasno je bilo, verniki so se trli, v cerkvi je zmanjkalo prostora — samo: prihodnjo nedeljo je bila pridiga spet ista. In tretjo tudi in četrto in peto spet. Zadeva je bila čudna. Pa so se v fari opogumili in so se zbrali trije najbolj resni možje, stopili so pred župnika in ga tako vprašali: »Lepo je, gospod župnik, kar nam pridigate, zelo lepo in krasno — ampak, kako je, prosim, zakaj pa vedno isto in še do zdaj nič novega?« Župnik pa jih je pogledal in jim dejal: »Kristjani moji dragi, možje preljubi, povejte vsem ljudem, možem in ženam, starim in mladim, bogatim ino revnim, počemu bi vam pridigoval kaj novega, ko se vas pa še starega m prav nič prijelo?« Župnik je bil resda nekoliko čuden in morda celo strog, ampak priznajmo, nekoliko prav je imel pa le.
Res je sicer, da gledališče ni niti pridiga niti šola. Res je pa tudi, da imata mnogo skupnega. Če drugega ne, vsaj to, da je prizadevanje obeh večinoma tako lepo zaman . . .
In navsezadnje: tudi v »Maturi« tiči neka tiha, vdana filozofija, ki ima svoj globlji, ne bom dejal ravno »nirvanski« smisel. Profesor Čebula se izpove kar koj v začetku igre: »filozofska propedevtika . v osmi b . . . Aha, to uro imam rad. Za kateder sedem, berem izbrana poglavja iz Aristotela in kar čutim, kako me živa duša ne posluša . .. Tako vsaj lahko nemoteno uživam čar svojega glasu .. •*
Vrednost »Mature« ne tiči toliko v fabuli ali v tehnični zgradb' kakor mnogo bolj v topli iskrenosti, v sveži prirodnosti in predvsem v sijajni karakterizaciji in nazornosti najrazličnejših zbranih
98
J
Predstavnikov človeškega pedagoškega zbora. Človeku, ki gleda * Maturo«, ni treba prav za prav drugega, kakor da je sani s seboj °dkritosrčen. Če ne na glas, pa vsaj na tihem. Če ne takoj med Podstavo, pa vsaj potem, ko pride domov. Vsak, ki zna gledati poslušati, bo našel v eni, v kateri koli, ali celo v, več nastopajočih osebah košček samega sebe, nekaj sebi podobnega, nekaj sorodnega ali celo enakega. In kaj že je naloga igralca po Shakespearu: ». . . a kaže čednosti njene poteze, pregrehi njeno podobo, svojemu času ln družbi njeno obliko in odtisk.«
Središče in vzrok vsega konflikta je devetnajstletna maturantka Katarina Slaparjeva, ki je zagrešila zločin, da je napisala “'Pesniško pismo imaginarnemu prijatelju«. Neka profesorica si privošči preiskavo, najde pismo v košu za papir, ga zmagoslavno pri-*avi ravnatelju in — tragedija ali bolje: škandal se začne.
Na sredi: mlado, čvrsto in živo dekle, ki je vedro, bistro
lrJ lr*arljivo, ki nima drugega greha, kot da je zdravo, naravno in
ePo. Popek, ki čaka napeto, kdaj ga bo topli dih sonca poljubil
111 rnu razprl njegove brsteče cvetove. Bitje, ki diha in bije in polje
vsem svojim življenjem od znotraj in z vsem življenjem, ki poje
111 utriplje tam zunaj. Pomlad, ki se budi. Sad. ki dozoreva. Dekle, k' ‘
)e tik pred maturo, pred šolsko in pred življenjsko. Njen glavni ^avek je: »Gospod ravnatelj, saj nisem samo učenka osme b! . . . '°spod ravnatelj, človek sem!«
Njej nasproti: na čelu strogi, neizprosni, neusmiljeni in /-®£rizeni profesor Vrtač. Glavni predmet: matematika. Oblika ^ ave; kvadrat. Značaj: načela brez koncesij. Pojmi o srcu: »vir ' aRanega humanizma«. Pedagoško postopanje: »V kali zatreti, v Plah poteptati in iztrebiti!« Njegov glavni stavek je: »Na tem za-N°du sem opazil pojave, ki jih ne bom več trpel. Uveljaviti se morajo
99
brezpogojno moja načela. Drugi imajo o tem druge pojme. Toda jaz tu ne morem delati nikakih koncesij!«
Gospa profesorica Mozolje, nesrečna, nerodna ženska, zunanje neurejena, v oblek; mahedrava, v zobovju šklepetajoča, vsa z iglami speta in .nabodena, trideset let od učenk dražena in zasledovana, nasajena in v vseh svojih kompleksih razkačena, zagrenjena, maščevalna in slepo zagledana v svojo kvadratično neizprosnost — ki pa vpričo inkriminirane maturantke, vpričo vseh svo jih kolegov in vpričo — vsega občinstva doživi eno najčudovitejših sprememb, kar smo jih videli v lažji literaturi na odru: pod Čarom prisrčno in odkrito izrečene besede »ljubiti« se staja njeno posušeno, nagubano in zakrknjeno srce, pomladi se na mah, oživi, se prerodi in tako tudi ona veličastno praznuje svojo — človeško maturo. Njen glavni stavek je: »Kako žalostno je, da sem morala izsiliti trohico ljubezni, ki jo drugim prostovoljno podarjajo.« In še lepše pravi dr. Čebula o njej: »Gospa profesorica Mozolje je bila tak avtomat. Pa je nekdo vrgel vanjo iskrico čustva — in je padla solza iz nje.«
V	tej vrsti sta še profesorja šiška in Štrk, ki jima je škatla tobaka bolj važna kot vsa usoda mladih, njim izročenih ljudi.
Njei ob strani: nekoliko naivni, a srčno dobri, ves v svoji zgodovini živeči ravnatelj Dvornik, ki spričo tega kipečega življenja začuti v sebi neznane strune, ki pa ima smolo in ki tako doživi nekako svoje »cvetje v jeseni« in tako tudi po svoje prav za prav — maturira. Njegov glavni stavek je: »Vendar, mladost, po tvoji temni zarji, srce zdihvalo bo mi, Bog te obvari . . .«
Potem profesor Čebula. Starina, ki se poslavlja od šole in se odpravlja v pokoj. Predmet: filozofska propedevtika. Oblika glave: okrogla. Značaj: spoznanje in modrost. Naziranje in postopanje1 preprosto in prizanesljivo. Pojmi o filozofiji: »nima ne začetka, nc konca. Vseeno je, kje začneš in kje nehaš.« Njegov glavni stavek je!
*I-jubezen je čudovita stvar. Včasih se skriva v najbolj čudnih oblikah.«
V	isti vrsti: profesor Vidovič in učiteljica telovadbe Ema.
Izven vrste: sama zase stoječa in delujoča profesorica zgodovine dr. Ana Mate. Tiha in molčeča, že leta in leta ljubi ravna-telja, ne da bi ta to vdano ljubezen opazil. V ljubezni in delu brez uPa osivela, ostarela, osamela se je na koncu vsemu odpovedala in Se v vse vdala. Njen stavek je: »Dvajset let ne zadošča. En trenuttk morda zadoščal. A tega edinega — nama je nekdo vzel.«
In navsezadnje je tukaj še sluga Toni. Stara dobričina. Izven svojih »uradnih« poslov kuha petelinčke, prodaja roglje, kuha v laboratoriju žganje in venomer rožlja in šklepeče s ključi. Njego-Vc£a stavka ni. Služi in službuje po stavkih svojih profesorjev in lavnateljev, po katerih šolo zapira in odpira in po katerih jo dela ?a »jetnišnico« ali pa za... »nebeško kraljestvo«.
s, ;	„Matura“
Ladislava Fodorja »Matura« spada po svojem značaju v lažjo /Vrst dramatske književnosti in nima težnje, da bi obravnavala kak SVct pretresujoč problem — v kolikor niso vzgoja mladine in razni °dnosi šolnikov do nje — latentno vprašanje vsake dobe. Kljub teniu, da je »Matura« igra zabavnega značaja, ne ostaja nje deja-n>e plehko na površju zunanjega dogajanja, temveč seže v značaje °seb in ustvarja in gradi na njih konflikte.
Bredina igre je profesorski zbor dekliške gimnazije. O njem P'-Ivi eden izmed profesorjev: »Človeštvo razpada v dve skupini: v kvadratne glave in okrogle glave . . . Oglate in gladke. Po mojem 11111 enju je povsem pravilno, da sta v našem učiteljskem zboru zastopana oba tipa. Kajti ta večna napetost idej, ta latentna borba med
101
napakami in krepostmi, med omejenostjo in prostim duhom, to smo mi, to je pedagogika, to je ves velespoštovani profesorski zbor!«
Razumarstvo okostenelih šolnikov, ki so bili že od rojstva starci ter zagovorniki papirnatih teorij, paragrafarstva in izsiljene avtoritete — in njihovega nasprotja: šolnikov, ki ostanejo do groba mladi, ki razumejo življenje in ki jim je dala narava lastnosti dobrih -vrtnarjev, da gojijo cvet mladosti in ga negujejo z vso ljubeznijo in skrbjo do njegove dozorelosti — mature — sta prikazani v tej igri z veščostjo dramatika, ki je izvrsten psiholog s precejšnjo mero bumorja.
V	ta dva profesorska tabora: »kvadratarjev« in razumevajočih profesorjev — ki sta si že tako v življenjskem gledanju nasprotna, pade konflikt devetnajstletne maturantke. Njena, po šolskih paragrafih — prezgodaj dozorela narava, je povod za vihar v obeh taborih. »Kvadratarja«: prof. Vrtač in profesorica Mozoljčeva, grmita svoj »anathema« nad dekletom; stranka »milih« profesorjev: dr. Čebula, ravnatelj Dvornik, prof. Matejeva in Vidovič, pa hočejo dekletu pomagati.
«Saj nismo za to tukaj, da bi učenko do dna užalili in jo ponižali v njenem človeškem dostojanstvu. Tudi če bi bila napravila kak zmoten korak! Huda žalitev v mladosti dostikrat vpliva za v^se življenje. Na dnu vsake nravstvene izprijenosti tiči zmerom kako ponižanje iz mladosti . . .« pravi prof. Vidovič.
In zdaj si stojita dve dobi nasproti: mladoletje mladine in jesen izkušenih, dozorelih ljudi — profesorjev. Dva tabora. V teh nasprotjih, ki se deloma tareta, deloma blažita, izžareva mladost toploto in lepoto na jesensko dobo odraslih in jo navdaja z razumevanjem in ljubeznijo zanjo. Tako da zabrsti še enkrat jesenski svet poln želje po pomladi, po sreči, a mora oveneti v rahli melanholiji, odpovedati se z zavestjo, da se pomlad in jesen lahko samo
srecujcta, ne pa združita . . . Zmaga pa mladost s svojo lepoto in neugnano močjo, ki je včasih tudi nekoliko kruta — toda njen Zakon je neukročena rast, zdrav egoizem, zrasel iz prirodnega nagona, ki narekuje, naj se mladost druži z mladostjo.
So igre, ki so brezhibno napisane, pa puste človeka hladnega. Občudujemo pač njihovo tehniko, znanje, rutino — in nič več. So Pa igre, ki kljub svoji preprostosti, brez velikih pretenzij, učinkujmo neposredno in prevzamejo čustvovanje človeka s tako močjo, se ji ni moči upirati. »Matura« je tako delo.
Če je bila igra »Robinzon ne sme umreti« spomin na otroška ^eta, na robinzonske in winnctoujske domisleke, je »Matura« spomin iia prva čustvena prebujenja, na čar šolskih let in vse težave in |epote, ki nam jih je dal naš odnos do profesorjev. Zanje pa je ta ]Rra izrez iz življenja konferenčne sobe — in kdo ne gleda rad svojega življenja v inačici pred seboj?
Odveč bi bilo omenjati, da je imela ta igra pred leti velik uspeh, tako pri kritiki, kakor pri občinstvu. Zaradi svoje prisrčnosti in humanosti, ki preveva to delo, zajame njegova nevsiljiva toplota S^dalca, da gre iz gledališča z zavestjo, da je pri tej igri zaplal skozenj val lepega, svetlega spomina na lastno življenje.
Jznko Moder:
Pomenki s prijatelji gledališča
O pravopisu in pravorečju.
S Slovanskim pravopisom sem sc precej ukvarjal. Tako zdelan j^1 leži na mizi, da bi me moralo biti sram zavoljo njega, če bi ne 11 °a to ponosen. Z marsikakim prevajalcem in pisateljem sva se sPorekla. Ko sem zagovarjal nekoč neko korekturo, sem se na tihem '0s!anjal na svoj domnevni ugled. Sobesednik seveda ni molčal. »Kaj
103
boš ti!« je vedel svojo. »Saj sem ravno to in prav tako še včeraj bral v časopisu, v tem prevodu, v onem romanu. Navajal je sama nepomembna imena, ki pa so bila zanj edine merodajne osebnosti. Poskusil sem z Breznikom. Hu! Ogenj v strehi! »Purist, formalist, trinog! Jezik vklepa v kalup, okostenela oblika mu je ljubša od pisane mnogoličnosti. Poglej vendar Pleteršnika!« — 2e res, da je nazadnje obveljala moja, a kaj, ko sem čutil v prijatelju notranje nezadovoljstvo in neprepričanost. Vem, da mu nisem mogel omajati vere v dozdevne avtoritete. Ostal jim bo zvest in se bo jutri še prav tako skliceval na pisanje časnikarjev, slabih prevajalcev in krmežljavih pisunov. — Tega je seveda krivo nepoznan je resnične avtoritete. Ko bi se mogel moj prijatelj v svoji zadevi sklicevati na Breznika ali na Zupančiča, bi za trdno zmagal.
Pa se mi je dogodila še neprijetnejša stvar.
Sedel sem v gledališču in poslušal. Saj sem tudi gledal, a predvsem sem poslušal. Užalila me je jezikovna spaka. Zdelo se mi je, da sc je ob njej zganila vsa dvorana, da se je vse dvignilo na stolih. Vročina me je obšla, ker sem se zavedel, da je uprizoritev tudi po moji krivdi manj uspela, kakor bi lahko. Po predstavi sem si zavihal ovratnik visoko čez ušesa in odhitel naravnost domov. Bilo mi je, kakor da na vseh oglih preže name kritiki, prijatelji, znanci. »Kako si le mogel dovoliti tisto napako? — Saj, saj, le kako? Nestrpno sem čakal kritik in že določno slutil, da se bo vsak ocenjevalec prijazno pomudil tudi pri jezikovni kosti. A glej, kritiki so molčali. No, kajpak, uvidevni so, počemu bi obešali na veliki zvon. Povedali ml bodo osebno. Najbolje je, če jih čimprej obiščem. Na poti k njim pa me je ustavil znanec. Govorila sva o tem in onem. Na gledališče si nisem upal obrniti pogovora. Pa sva ti govoričila o vremenu in življenju in — da bi ga strela! — ali ti ni sredi lepega pogovora zinil prav tisto besedo, ki mi je bila že ves čas v možganih kakor
104
razbeljeno železo — in kar je bilo še huje! — s prav takim napačnim Poudarkom, kakor je bila oni dan izgovorjena v gledališču. »Prija-telj!« sem ga ustavil in popravil, ker mi ni dala vest, da bi molčal
tujem grehu. »Prijatelj, saj ne zameriš, ampak tako in tako je Prav!« Pogledal me je in se mi zviška nasmejal. »Reva! Boš ti meni Pravil!« sem mu bral iz oči. Na glas pa je dejal: »Ne bi rekel, da ,c napak Ravno včeraj sem tako slišal v gledališču.«
Tako!
Anekdoti kričita. Ne bi ju zapisal, če mi ne bi izdajali tistega ?načilnega pojmovanja našega človeka. Sklicevanje na avtoritete, z|agane in resnične. Saj vem, da povprečen meščan niti ne utegne, nitl nima volje, prizadevnosti in sposobnosti, da bi sam dognal do dna pravopis in pravorečje, zato se naslanja, sklicuje, izgovarja, Posnema. Toda sveta dolžnost kulturnikov, razumnikov, piscev, pisa-teliev, pesnikov je, da se resnično poglobe tudi v zgolj snovno in fUnanjo stran pisanja. Do podrobnosti morajo obvladati material — lezik — nc sam0j da s0 pismeni, temveč tudi, da so slovensko pismeni- Marsikdo je glede tega napačnih misli. Obožuje svoj navdih in talent ter ga postavlja za nedotakljivo in edino vrelo svojega ustvar-,anja. Bog varuj, da bi se oziral še na obliko, na jezik, na vejice! ~7 ^es> priznam, da je Prešernov Sonetni venec enako velika umet-n,na v izvirnem zapisu, v lepopisnem posnetku ali v okornem PrePisu preproste roke. Ta tehnična zunanjost ne more vplivati na 'stv0 pesmi samo na sebi. Lahko pa vpliva na dojemalca. Koliko . ' le glede tega pomemben jezik, posoda besedne umetnine, mate-r,al sam. Sonetni venec bi ne bil to, kar je, če bi v njem mrgolelo stllisticnih napak in neutemeljenih pesniških licenc, kakor si jih je
H9,	*	•	•	v
Pnmer dovoljeval Koseski. To drži za vsako umetnino, torej tu^> za dramo. Ta more oživeti šele na odru. Igralci ostvarijo in Poustvarijo dramatikovo zamisel. Pa recimo, da je bil dramatik
105
tehnično, materialno nezadostno pripravljen. Pisal je slabo slovenščino. Še tako čudovite misli in drzne primere trpe zaradi nedognane posode. Igralec se jim ne more približati s tistim nedeljenim užitkom in vživetjem, kakor si prisvaja druge. To občutje ga spremlja kakor neljuba senca ves čas, ko nosi vlogo v sebi, veze ga pri igri sami, mu ovira polet čustev in moč razumskega dognanja. In tako se zgodi, da more le nepopolno posredovati umetnino. Pa tudi dojemalec trpi pri tem. Ali mislite, da ga bo res tako do kraja prevzela dramatikova misel, kakor bi ga lahko, če bi bila podana v skladnem in neoporečnem jeziku?
Gledališče je torej dolžno, da v korist avtorja, dela, igralcev in poslušalcev skrbi' za res lep jezik. Tudi zaradi slabega zgleda, ki ga lahko daje v nasprotnem primeru. Ker pa gledališče ni za gledanje, ampak za poslušanje, je pravopis in slog le delček jezika. Veliko pomembnejše je pravorečje, ki je tako rekoč bistveni del igralčevega materiala.
Vsako gledališče je dolžno skrbeti za vodstvo in vzgojo v pra-vorečju. Narodno gledališče ima to dolžnost še v povečani meri, kajti njegova naloga je veliko večja. Kot osrednja kulturna ustanova. mora pestovati, varovati, gojiti, vzgajati, oblikovati, prirezo-vati in urejati živi narodni zborni govor, da bo plemenit in vsem razumljiv, pa vendar vzvišen nad vsakdanjo govorico narečij. Vse to more izpolnjevati samo tisto gledališče, ki ima resno voljo, prizadevnost, strokovno usposobljenost in ljubezen do stvari. Vsem tem zahtevam se pridruži še zadnja in največja: Imeti mora moralno oporo in pomoč pri poklicnih jezikoslovcih. Filologi bi se morali z ljubeznijo zanimati za gledališče. Ne mogoče zaradi uprizorjenih del, ampak zaradi jezika, v katerem so bila igrana.
Danes se mlajši rod ne zaveda več težav, ki jih je imelo naše gledališče še pred četrt stoletja. Cankarjeva Ena jedelj pomaranča
106
mu je tuja in tako rekoč brez žive poante. Z istim mirom bodo gledali na naše iskanje naši zanamci. Mi pa smo danes mogoče Prav tako v stiski, kakor so bili za Zupančiča, ko je bila potrebna kategorična obramba dvoustničnega v. Omahujemo med narečnim, Pogovornim in zbornim govorom. Vemo, da je narečju varuh ljudstvo. Ta kamen stoji trdno na kamnu, navada je železna. Vemo, da je pogovorni govor dokaj neustaljen, drugačen v Mariboru, drugačen v Ljubljani, v Trstu, Celovcu. Ravna se pač precej po na-rccju. Vemo pa tudi, naj bi bil zborni govor za vse jezikovno ozemlje čimbolj enak in enoten. A kdo ga goji? Kdo skrbi za njegov Pravi razvoj? Kaj je mogoče samo mehaničen zli tek slovenskih narečij kakor kak esperanto?
Ne, prav to je tisto. Vemo, da je tudi knjižni jezik živ orga-‘Zem in da je slovničar samo zapisovalec njegovih skritih postav. emo, da bo morebiti kljub trenutni dognanosti kake oblike že čez P°l stoletja prav ta zastarela in patinirana. Vemo pa tudi, da je ta?-e loviti ravnovesje na prožni odskočni deski kakor na vegavem runu, plavajočem sredi nemirnega morja. In prav zato si želimo skrbnega in zvestega sodelovanja jezikoslovcev pri prizadevanjih gledališča. Kajti gledališče je akademija ortoepije. Kje naj sicer živi knjižnemu jeziku ustrezni govor, če ne na odru, v šoli in na prižnici? In če ga ne bo na odru, ga tudi v šoli in v cerkvi ne bo, kaj selc v manj vzvišenih prostorih! Ali pa je mogoče vseeno, če izgu-''ntio zborni govor? Meni se zdi, da ne! Zato bom pazil, da bo čim Vcckrat donela z našega odra zborna govorica, posebno še, dokler Pogovorna oblika ni tako dognana, da bi brez škode nadomestila ''borno. Toda za to je treba še precejšnje revolucije tudi v pravo-P|su, kajti brušenje končnega i pri nedoločniku še ni zadosti za Pogovorni govor. To se mi zdi samo izhod za silo, kakor tudi tisti namesto ev v reku, vidu. Val naturalizma in materializma, ki sta
107
oba tiščala vse duhovno in plemenito k tlom, ki sta načenjala vsakršno kulturno vzvišeno dobrino, imata svoj delež tudi pri pravo-rečju. Hotela sta ga potlačiti v vsakdanjost, neurejenost, snovnost. A jezik je sam na sebi umetnina in mu velja nedeljena skrb. Ce pomislimo, da je narodno gledališče praktično edina ustanova, kjer je ta skrb mogoča, potem se še celo ne smemo ukloniti modnemu toku, ki je povsod rušil avtoritete in mazal svetinje. Kadar se bo razvoj vsega slovenskega pravopisa in pravorečja stvarno premaknil naprej, bo seveda narodno gledališče prvo, ki bo moralo čutiti in upoštevati ta korak ter s svojim vplivom poskrbeti tudi za raz-širjevanje novih načel.
Jasno mi je eno: Porok za osnovni, narečni slovenski govor je ljudstvo. Temu ni treba varuha, kvečjemu skrbnega in tenkoslušne-ga poslušalca. Pogovorni in zborni govor pa sta in morata biti sad tega poslušanja, vrh in združitev vseh jezikovnih lepot in vsega bogastva. Tudi zborni govor mora biti naraven in nevsiljen, čeprav nima avtohtonega izročila. Biti mora klasičen, vzvišen, vsem enako blizu, vsem tistim, ki so blizu slovenskemu izražanju.
Herausgeber: Die Intendanz des Staatstheaters in Laibach. Vorsteber: Oton Župančič. Schriftleitcr: C. Debevec. Druck: Maks Hrovatin. — AUe in Laibach. Izdajatelj: Uprava Drž. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: C. Debevec. Tiskarna Maks Hrovatin. — Vsi v Ljubljani.
108
Ma
IGRA V TREH DEJANJ^jL^ LaDISLAV FODOR.
prevei. Tcht.
Vladni svetnik dr. Štefan tel j ženske gimnazije Dr. Dominik Čebula, prote5^ Dr. Branko Vidovič, profcS°( Dr. Štrk	Ir-
Or. šiška	I '’r0lcS0r,i’	’
Dr. Edmund Vrtač, prof<-’s°f Prof. dr. Klotilda Mozolic Prot. dr. Ana Mate .	. -g
Ema Zor, telovadna učitcli*c Katja Slaparjeva Dora Voglarjeva Mali jev a Kolarjeva
Anton, šolski sluga
Režiser: C. DEBEVEC
Kostum ge. Nablocke izdelal modni salon Adrijan Pahor, ^ Knafljeva ul. to. Obleke ge. Ukmsr'°°
»e
urenovec
Debevec
Gorinšek
Nakrst
^rdonik
Gregorin
^ablocka - Putjata
°ltar-Ukmarjeva
Gabrijclčičeva
*-cvarjeva
Svetelova
Riharjeva
Goheva
Plut
s4.
'p ^
*Ul SliCte ^e' Levar-Brccl jeve izdelal modni salon »Cveta«, on Vera Pliberšek, Poljanska 17.
Kassa um -iir.30 Blagajna ob
15'
m. 16
Ende nach Konec po
18