Leto Lxvn Naročnina mesečno 25 Din, ta inozemstvo 40 Din — ne« deljska izdaja ce* ioletno 96 Din, s* inozemstvo 120 Dig Uredništvo je v Kopitarjevi al 6/111 v LJubljani, v žetrtek", dne 7. septembra 1939 Stev. 204 a Cena 2 din &VENEC ■pravei ««. «MS l^J. i,. rMB. „ „ Klalk| Cek. račun: Ljub-ijana it 10jb50 in 10.349 za inaerate Sarajevo itv. 7563 Zagreb itv. 39.011 Praga-Dunaj 24.797 U pra v a: Kopitarjeva ulica itev. 6. Politika kominterne Iz nevtralnih držav prihajajo poročila o posvetovanju levičarskih marksističnih strank raznih smeri, ki razmišljajo o tem, kakšno stališče naj zavzamejo spričo zavezništva med narodnim socializmom in boljševizmom. Nepričakovan obrat moskovskega diktatorja Stalina jih je našel čisto nepripravljene. Njihovi poklicni agitatorji, ki so še do včeraj tajno in javno grmeli proti fašizmu, so presenečeni obstali in za hip umolknili z odprtimi usti, ker so vse kaj drugega pričakovali od Kominterne, le tega ne, da bo podala roko voditelju nemškega rajha. Toda hočeš nočeš se bodo morali poslej tudi marksisti s tem dejstvom sprijazniti. Prva skrb njihovih voditeljev, ki so se po volji Stalina naenkrat znašli v tako neljubem položaju, je bila, kako svojim pristašem in javnosti prikazati, da tudi taki obrati spadajo k »premo-črtnostic socialističnega nauka. Sicer so poštenejši med njimi, ki ne sprejemajo čisto slepo vsega, kar jim Moskva narekuje, svoje l>olestno presenečenje pokazali tudi na zunaj, toda mnogo marksistov je voljo Moskve sprejelo kot najvišjo modrost in so se potrudili le šc za formulo, s katero naj se zveza Moskve in Berlina raztolmači razočaranim pristašem, ki bodo odslej morali verjeti, da je belo, kar so jim isti agitatorjj še včeraj dopovedovali, da je črno. Prva tolažilna parola, ki je šla po socialističnem svetu, je bila ta, da je Stalin s svojo zvezo s Hitlerjem najučinkovitejše podprl mirovno misel in utrdil mir v Evropi. No, razumnejši med socialisti in komunisti, ki se zanimajo za mednarodno politiko, temu naivno prikrojenemu geslu Kominterne niso verjeli, ker so vedeli, da je resnica prav nasprotna. Razvoj zadnjih dogodkov je do temelja demanti-ral resničnost takšne moskovske propagande, ki se je skoraj udušila v grmenju topov in v potokih krvi, za katere nosi Moskva prvenstveno odgovornost. Ko bi Moskvi bilo za mir, bi se priključila zapadnim demokratičnim državam, kar bi po vsej verjetnosti res preprečilo vojno. Druga parola, ki še vedno vzdržuje med prijatelji Moskve in njenimi verniki, pa je ta, da je Stalin s svojo zvezo s Hitlerjem dosegel, da komunizem poslej v Nemčiji ne bo več preganjan kakor je bil doslej. Ta parola utegne biti bolj resnična, v katere precenjevanje pa se tu zaenkrat ne spuščamo, ker se tiče notranjih odnošajev med narodnim socializmom in komunizmom. Vemo pa, da bi tudi v primeru, če je to resnica, blaginja človeštva od notranje povezanosti obeh do sedaj sovražnih gibanj prav nič ne pridobila, ampak le ogromno utrpela. Mimo teh agitatorskih poizkusov, s katerimi Kominterna skuša opravičiti svoj korak, pa moramo resnici na ljubo ugotoviti, da se je prvič dogodilo, da svetovni marksizem ni pri priči zapel slave in hvale Stalinu za njegovo brezmejno okretnost, ampak se pošteno davi nad grižljajem, ki mu ga je Kominterna sama porinila v grlo. Prva posledica tega je bila, da mnogi rdeči so-drugi niso bili več voljni sedeti na veji, ki jo je odžagalo komunistično vodstvo samo. V Franciji n. pr. so se močno razredčile komunistične vrste, pa tudi v Belgiji in drugod, kjer komunistični strup še ni popolnoma zamoril zdravega človeškega čuta. Sovjetska zvezda, ki so jo innogokje še do nedavnega tako zelo oboževali, je močno obledela. Razumemo zaradi tega prav dobro, da si marksistični agitatorji skušajo pomagati na ta način, da še s strupenejšim hujskanjem proti Cerkvi, papežu in katoliški duhovščini hočejo odvrniti pozornost javnosti od razkrojevalnega procesa v lastnih vrstah. Da, bilo bi res prav čudno, ko bi vsega zla na svetu in tudi sedanje vojne ne bil kriv sv. oče, katoliška Cerkev in njena duhovščina I Zadrega Kominterne pa je mnogo hujša, kot hi sama hotela priznati. Naj spomnimo le na sledeče: Vsi smo doživljali ljudsko frontaški val, ki je zadnja tri leta valovil po Evropi. To ljudsko frontaško gibanje, ki ga je sprožila borba Kominterne v Španiji, tudi naši državi ni prizanesel. Temeljilo pa je to politično in kulturno gibanje, za katerim je stala Moskva, na genialni domislici voditelja Kominterne Dimitrova, ki je vrgel v svet krilatico, da sta glavna sovražnika človeštva fašizem in narodni socializem in da se je proti njima mogoče boriti edinole z demokracijo, katere glavni nositelj pa je — komunizem. Na ta način je komunizem poskušal odvrniti pozornost od lastnega razdiralnega dela in se obenem proglasil za prvoboritelja za človečanska demokratična načela. Kdor ni bil levičarsko navdahnjen in kdor se ni podrejal marksističnim geslom, je bil proglašen za fašista in za sovražnika človečanskih svoboščin in pravic. Jasno, da je to oznako dobilo tudi celotno katoliško gibanje in njegove ustanove ter zlasti katoliški tisk, ki ni trobil v ljudsko frontaški rog. A danes? Maska je padla. Edino logično bi bilo od komunistov in ljudskih frontašev, da proglase vse demokratične države in njihove simpa-tizerje za sovražnike človeštva in njegovih svoboščin. Kajti danes je Kominterna odkrito prešla v nasproten tabor. Razen tega so dobili dober nauk iz Moskve tudi vsi tisti Slovani, ki so v svoji izpričani slovanski naivnosti za slovanstvo še vedno pričakovali pomoči od Sovjetije. O tem je na tem mestu bilo že govora še tedaj, ko je zunanji razvoj dogodkov kazal drugačno lice. Ali jih bodo zadnji dogodki izmodrili? Morda, morda tudi ne. Kajti če jih ni spametovala usoda Češkoslovaške in nočejo videti zadnjih dogodkov v svetovni politiki in molče odobravajo, da Sovjetija zbira čete na poljski meji in se pripravlja za eventuelno delitev plena, potem je to dokaz, da v duši in srcu niso nobeni Slovani, ampak jim je beseda o slovanstvu le pretveza za širjenje komunističnih naukov. Tako moramo razumeti slavospeve na Sovjetsko Rusijo, njeno vodstvo in njeno armado, ki se Se danes ponavljajo v našem liberalnem in socialističnem tisku. Sovjetska Rusija ni za svet več nobena uganka. Danes vsi vedo, da Sovjetija ni Sla z Anglijo Na vseh treh frontah to v teku večji boji Poljska vlada se je preselila v Lublin Na francosko - angleško - nemški fronti je že prišlo do večjih letalskih borb in do hudega topniškega ognja Po 6 dneh vojne proti Poljakom, more nem-fika kopna vojska zaznamovati sledeče uspehe: Zasedli so vso poljsko Pomorjansko (koridor in Gdansk) do Bydgoszca in prodrli celo čez Vislo, tako da se bližajo že Torunju. Iz Vzhodne Prusije so vdrli v smeri proti Varšavi in zasedli Miavo in Przasrycz. Na tem mestu so se Varšavi najbolj približali. V Srednji Poljski 6e trenutno vleče bojna črta od Zhašyna proti jugovyhodu do KaliSa (ki se ni zaseden) na Novoradomsk in nato proti jugu vzhodno Katovic in šlezijskega in drestijskega ozemlja, ki je v nemških rokah, Se dalje proti jugu na Zakopane in v Karpate. _ Cilj nemških armad, ki prodirajo od severa in jugozapada, je združitev nekje v bližini Varšave, s čimer bi bila vsa Poznanjska in ves zapadni del Poljske odrezan od ostale države. Fronta na Poljskem Poljaki so v torek zvečer bombardirali Berlin Poljska vlada se je preselila v Lublin Nemška poročila Nemci v krakovu Berlin, 6, septembra. AA. DNB: Nemške čete so danes zasedle Krakov. Nemški generali so takoj odšli v cerkev Vavel, kjer so se poklonili na grobu maršala Pil-sudskega. Nemške čete so danes ob 14. prestopile cesto med Lask Unjejovom ter napredujejo v smeri proti Lodžu. Uradno sporočajo, da so nemške čete zasedle Kjel-zy, zelo važno železniško in cestno križišče. Kovno, 6. septembra. AA. Reuter: Po verodostojnih poročilih je bil vlak, ki je vozi! iz Litve na Poljsko, žrtev letalskega napada. Zato so včeraj prekinili promet med Kovnem in Varšavo. Pariz, 6. septembra, c. Dopisniki francoskih listov na Poljskem poročajo, da je pritisk nemških čet iz Vzhodne Prusije silno močan, vendar pa skušajo poljske čete ta pritisk vzdržati Jasno je. da gre nemška ofenziva v tem odseku v tej smeri, da bi vso Poznanj-sko odrezala od ostale Poljske. Usoda koridorja bi bila tako zapečatena. To ofenzivo pa so poljske čete s posrečenim vpadom v Vzhodno Prusijo onemogočile. Berlin, 6 septembra AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Operacije naše kopenske vojske na Poljskem so se nadaljevale po načrtu tudi 5. septembra. Gorske čete, zlasti pa motorizirani oddelki, so pospešili napad in prodirali proti Beskidu, proti Novemu Sandecu. Nemške sile, ki z juga in zapada napredujejo proti Krakovu, so potisnile sovražnika, ki se je umaknil v Krakov. Industrijska pokra|ina vzhodnega dela zgornje Šlezije se nahaja v nemšk- oblasti. Naprej severno so nemške čete zgodaj popoldne zavzele črto Necini, Lepuino, Petjokov. Na obeh straneh Siradža sc je nemškim četam posrečilo prebiti se skozi trdno zgrajene rovo"ske postojanke in nadaljevale z ofenzivo. Berlin, 6. septembra. AA. DNB: Varšavski radio je včeraj razglasil, da jc 39 poljskih letal napadlo Berlin. Čeprav je bilo včeraj zelo jasno vreme, ni nihče opazil nobenega letala. Vprašanje je, ali so poljski letalci, ki so baje leteli nad Berlinom, nemara prav slabo doma v zemljepisju, tako da so Berlin zamenjali s kakšnim drugim poljskim mestom. Prav tako poročajo poljski listi, da so poljski oddelki ustavili prodiranje nemških čet v Gornji Sleziji. Položaj za poljsko vojsko je zelo težak na severu, kjer so nemški motorizirani oddelki prodrli že v razdaljo 75 km od Varšave. London, 6. sept. c. Večemiki objavljajo vest Iz Varšave, da sedaj nemške čete prodirajo proti Varšavi iz dveh smeri in sicer iz severa in severozapada. , Varšava, 6. septembra. A A. Pet. Uradno poročajo: 4. septembra popoldne so sovražna letala bombardirala Varšavo. Okoli 70 letal je metalo eksplozivne in vžigalne bombe ter zanetilo celo vrsto požarov. Napad je posebno prizadel varšavska predmestja, kjer prebivajo najsiromašnejši sloji. Ubilo je okoli 15 ljudi, število ranjencev je pa mnogo večje. Protiletalsko topništvo je zbilo 6edem nemških letal, osmo letalo, ki je padlo nad nekim gozdom, pa šo iščeio. London, 6. septembra. TG. Zaradi neprestanih letalskih napadov na Varšavo, je poljska vlada sklenila, da pozove prebivalstvo, naj se iz prestolnice izseli ]3roti jugu in proti zapadu. Žene in otroke so že začeli odvažati snoči. Od včeraj naprej slišijo v mestu precej močno topniško bobnenje. Prebivalci so silno izne-nadeni, kajti nihče ni pričakoval, da so nemške čete tako globoko prodrle v poljsko ozemlje. Vlada se bo preselila iz Varšavo v Lublin. Tuji poslaniki in osebje poslaništev prav tako zapuščajo Varšavo. Večina angleških in franroskih časnikarjev je mesto zapustila. Tam so ostali le še ameriški časnikarji. Po bobnenju topov sodeč napredujejo Nemci z juga in jugozahoda. Variava, 6. septembra. AA. Pat: Poročilo štaba vrhovnega poveljstva št. 5 z dne 5. septembra: Letalske operacije. Sovražno letalstvo je danes nadaljevalo operacije nad vsem ozemljem države in zažigalo mesta in železniške postaje ter ubijalo črede ovac na cestah. Naši letalci so nadaljevali uspe.šno bombardiranje sovražnih oklopnih kolon pri Tješatvovem in Radomsku. Včeraj je sovražnik izgubil 14 letal, mi pa šest. — Operacije na kopnem. Na južnovzhodni fronti naše čete zadržujejo pritisk mnogo močnejših sovražnih odde'kov. Na črti Warta-Zerkow-Kamjensk se nadaljujejo srditi boji z močnimi sovražnimi oddelki. Na pomorjanski fronti vlada zatišje. Na severni fronti so motoriziran: nemški oddelki prodrli do pokrajine Tješanov-Plonska. Na vzhodni pruski fronti je položaj nespremenjen. Gdinjska garnizija je z drznim napadom na Gdan-čane zajela protitankovski top, tri strojnice in 12 vojakov. Varšava, 6. sept. b. »United Press* poroča, da so poljske čete ustavile sovražno prodiranje na črti Plonsk—Zihanov, ki se razširja v severovzhodni smeri od Plonska. Plonsk je od Varšave oddaljen 75 km zračne črte. Na Poljskem je v borbi (,600.000 Nemcev Bukarešt, 6. sept. b. Po dobljenih poročilih operira na poljskem ozemlju skupaj 98 divizij z 1,600.000 vojaki. Največji del nemških motoriziranih divizij je bil poslan na poljsko bojišče in se uporablja skoraj pretežno v Diirnbaumu, Konicah ter nn bojni črti Ronberg—Graudentz. V področju okrog Censtohove so zbrane štiri motorizirane divizije, ki razpolagajo z velikim številom najmodernejših tankov. V poljskem industrijskem področju se borbe vodijo skoraj izključno z oklopnimi avtomobili in težkimi tanki. Francija, Anglija in Poljska podpisale trozvezno pogodbo Poljska poročila Pariz, 6. sept. AA. Havas. Franrosko-poljski protokol, ki so ga včeraj podpisali v Parizu in nato objavili časnikom, utrjuje blok, ki ga od danes tvorijo tri zavezniške države, to je Kraneija, Velika Britanija in Poljska. Razen tega ima ta predlog turli velik moralni pomen, ker ponovno potrjuje v trenutku, ko se poljski narod brani pred naskokom Nemcev, skupnost interesov prijateljskih držav. Prav tako postavlja protokol Francijo glede Poljske v enak položaj, v kakršnem je Velika Britanija, tako da se v bodočem razvoju mednarodnega razmerja onemogočijo dvomi o homogenosti skupine treh držav, zapletenih v isti boj. Ta protokol torej v celoti potrjuje vse prejšnje francosko - poljske pogodbe in jih prilagodi določilom angleško - poljskega dogovora. Ta prilagoditev sestoji v tem, da veljajo isti termini kakor v tem poslednjem diplomatskem instrumentu. Tako se čl. 1 pariškega protokola ujema s čl. 1 in 2 londonskega dogovora, itd. Oba dokumenta posebno podčrtavata. da morejo zavezniške države skleniti premirje ali mir le v medsebojnem sporazumu. Tudi vlada sama se bo z vsemi svojimi uradi preselila iz Varšave v Lub-1 i n. Tekom noči se je vlada delno že preselila. Ta ukrep je postal potr«ben tudi zaradi tega, ker se na severni fronti nem-še čete sredi najhujših bojev pomikajo proti Varšavi, od katere so po nemških poročilih oddaljene še 70 do 75 km. Po poročilih, ki jih ima angleška vlada, se Poljaki napredovanju «ia vseh frontah silno upirajo, toda na nekaterih točkah so se morali preveliki moči ukloniti tudi zaradi tega, da bi dosegii krajše fronte, kjer bi lažje organizirali odpor. Varšava. 6. sept. c. Poljsko voino letalstvo je opravilo več poletov nad sovražnimi oddelki in ustavilo in razbilo dve sovražni motorizirani diviziji na jugozapadni fronti. in Francijo zaradi tega, ker hi v takšni zvezi morala nase prevzeti tudi vojaške obveznosti. Toda sovjetska diktatura se ne more vojskovati, komunisti ne morejo svojim tlačenim narodom dati v roke orožja, ki bi se oh prvi priliki obrnilo proti njim samim. Njena armada služi predvsem tlačenju domačega civilnega prebivalstva, ki je sito boljševiške diktature. Zato mirno požirajo ponižanja, ki jih sovjetom zadaja Japonska. Iz evropskega meteža so se sedaj izmazali z nena-padalno pogodbo z Nemčijo v upanju, da bo vojna toliko razrahljala in upropastila Evropo, da bo dozorela za boljševizem. To je So"ietska Rusija in to je edin cilj njene politike, Drin. Fronta Anglija - Nemčija Angleški bombniki so napravili hudo škodo v Nemčiji Včeraj so nemška letala napadla tri angleška mesta London, 6. sept. TG. Angleško mornariško ministrstvo objavlja, da naj javno mnenje ne tolmači napačno, ako uradna poročila ne javljajo, kaj so angieiki bombniki pri teh napadih uničili in koliko nasprotnikovih vojnih ladij ter kje so jih uničili. Dodaja pa, da je bil uspeh bombnega napada na nemška vojna pristanišča Kiel in tVithelmshaven večji, kot je bilo sprva mišljeno. Angleški bombniki so uničili tri nemške vojne ladje ter večje število podmornic. O uspehih nadaljnih dejanj angleških letalskih sil odnosno vojne mornarice bo angleška admiraliteta javljala le toliko, kolikor se ji bo zdelo potrebno in za vojaški položaj koristno. Bruselj, 6. sept. AA. Havas: Dopisnik lista »Independance Belge< iz Eupena poudarja v svojem poročilu, da je angleški letalski napad na Aachen napravil posebno veliko škodo v industrijskih središčih E s sive l le r in Stolberg. London. 6. sept. c. V noči od 5. do 6. sept. so angleška letala opravila več izvidniških poletov nad Nemčijo. Letala so metala letake nad mesta. Tuja lovska letala jih niso opazila in so se vsa angleška letala vrnila na svoja letališča. Angleži hočejo zrušiti gospodarstvo nasprotnikov London, 6. sept. TG. Mornariški minister Churchill je v spodnjem domu obrazložil pomen novo ustanovljenega gospodarskega ministrstva. Njegova naloga bo, da s primernimi sredstvi uniči gospodarsko življenje, to je trgovino in industrijo pri nasprotniku. Dejal je, da so pripravljeni vsi načrti za uspešno izvedbo tega učinkovitega načrta. Isondon, fi. sept. AA. Havas. Ministrstvo za informacije pravi danes zjutraj v svojem sporočilu. da dejstva, ker ne objavlja nobene vesti glede uničenja sovražnih podmornic ali o njihovih poškodbah, ni treba razumeti tako, kakor da bi na tem poprišču ne bil dosežen noben uspeh. (Nadaljevanje na 2. strani) Zemunska vremenska napoved: Počasi se bo zjasnilo po vsej kraljevini. V južnih krajih še nekoliko oblačno. Tu in tam jutranje megle ?3«es govori Chamberlain London, «. sept. r. Predsednik angleške vlade sir Neville Chamberlain jn dano« izjavil, da bo jutri podal izjavo o splošnem položaju. Nemška letala nad Anglijo London, C. sept. TO. Davi »o protiletalske na-prave javile londonskemu prebivalstvu, dn se bli-iajo sovraina letala od vzhodne strani. Prebivalstvo te je poskrilo po zatočiščih. Od vzhoda sem se je tudi dobro slišalo streljanje protiletalskih 'opov. Sovraina letala pa niso priila do Londona, tako aa je bilo po eni uri spet dano znamenje, da je nevarnost minula. London, 6. sept. TO. Nemški bombniki so davi poskusili izvesti napad na nekatera angleška mesta. Izbrali so »trdeča velika industrijska naselja: Chatham, Kochester in R e a-d i n g. Ob 6.40 zjutraj so letalske postaje dale signal, da se bliia nasprotnik, nakar so London-čani, kolikor jih je bilo na ulicah, zbeiali v zavetišča. Slišalo se je streljanje protiletalske arli-Ijerije. I.ondončani nasprutnih letal niso videli. Sa London tudi ni padla nobena bomba. Opoldne je bilo spet vse iivljenje normalno. Nemške podmornice v Belem morju London. 6. sept. b. >Paily Express« poroča, da so na Belem morju opazili skupino nemškega brodovja, ki je štela kakih 14 do 18 podmornic. London, 6. sept. TG. V spodnji zbornici je bilo postavljeno vprašanje, kakšna poročila ima angleški zunanji minister o napadanju nemških bombnikov na civilno ljudstvo. Državni tajnik Buttler je odgovoril, da po poročilih, ki jih ima zunanji minister lord Halifax, nemška letala niso zlonamerno in hote bombardirala civilnih ustanov, marveč le vojaške stvari in prometne zgradbe. Zunanji minister pa bo svoje informacije še izpopolnil. Listi dodajajo, da je bilo to vprašanje postavljeno zunanjemu ministru zaradi tega, ker se civilno ljudstvo vznemirja, da bi nemška letala tudi v Angliji obstreljevala nevojaške ustanove in ljudi. , Nemško uradno poročilo o nemških poizkusih za mir Berlin, 0. septembra. A A. DNB: Nemška vlada je objavila ohši rno uradno poročilo o poteku pogajanj, ki so se vodila, preden so izbruhnile sovražnosti z namenom, da bi se na miren način rešil neinško-poljski spor. Poročilo predvsem poudarja, da je nemška vlada večkrat obvestila tako angleško kakor poljsko vlado, da ne more trpeti stanja, ki je obstojalo med obema državama. V ta namen je podvzela več korakov, kar se vidi iz sledečih dokumentov: 1. Nemška vlada je opozorila angleško in poljsko vlado na dejstvo, da gospodarski ukrepi, ki jih je Poljska podvzela neizzvana proti Gdansku, silijo svol>odno mesto Gdansk, da išče druga sredstva in druge poti za svoj uvoz in izvoz. Poljska vlada je odgovorila z noto. ki je bila izročena nemškemu veleposlaniku v Varšavi 10. avgusta in v kateri je poudarila, da smatra poljska vlada vsako intervencijo rajlia glede Gdanska za napadalno dejanje, ker s tem škoduje poljskim pravicam v Gdansku. 2. Neville Chamberlain, angleški predsednik vlade, je poslal 22. avgusta osebno pismo Hitlerju pod vtisom vesti o bližnjem nenapadalnem paktu med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. V tem pismu poudarja Chamberlain trdno odločnost angleške vlade, da izvrši vse ukrepe, ki jih veleva zveza Veliko Britanije s Poljsko. Prav tako je izjavil, da bi bilo potrebno, da se upostavi ozračje zaupanja hi da se vsi problemi med Nemčijo in Poljsko rešijo s pogajanji in s pogodbo, ki bi bila mednarodno zajamčena. Hitler je že 23. avgusta odgovoril na to pismo in navajal prave vzroke krize v odnosih med Nemčijo in Poljsko. Zlasti je poudarjal, da je že meseca marca letos stavil svoj znani velikodušni predlog. Istočasno je ugotovil, da so tedaj na angleški strani širili lažnive vesti o nemški mobilizaciji proti Poljski, kakor tudi neresnične vesti o namerah Nemčije, da Ik> napadla Madžarsko in Romunijo. Pristavil je, da mu je znano jamstvo, ki sta ga Velika Britanija in Francija dala Poljski in da je to jamstvo ohra- Francosko-nemška fronta Pri Luksemburgu se je začel topniški boj — Nemška letala so priletela do Pariza Pariz, 6. sept. e. Francosko vojno poročilo, ki je bilo objavljeno zjutraj, pravi, da so včeraj popoldne in ponoči ves čas trajale borbe na francoski fronti. Na nekaterih krajih so ponoči francoske čete napredovale. m London, 6. sept. Angleški radio objavlja, da o borbah, ki so se začele na francosko-nemški meji, do sedaj ni izšlo nobeno uradno poročilo, kakor to, da se je tamkaj vnel hud l>oj. Londonsko časopisje pa, ki ima svoje poročevalce nu tej fronti, javlja, da se je sinoči razvnel pri Luksemburgu izredno hud topniški boj in je francosko topništvo v neprejtenenv »streljam nju vso noč in vse dopoldne obsipavalo nemške utrdbe z največjimi topovskimi granatami. Med tem pa nemško uradno poročilo s zapadne fronte javlja, da se tamkaj ni pripetilo nič novega. Pariz, 6. sept. c. »Potit Parisien« piše danes, da se je delovanje francoske vojske na zapadu dosedaj omejilo samo na obstreljevanje nemških postojank. Francosko topništvo je posebno obstreljevalo prometne zveze na nemški strani in pa prometna središča na Badensketn. Nemški topovi so odgovarjali in obstreljevali zbiranje francoskih čet onstran Rena. Pariz, 6. sept. b. Težko francosko topništvo nadaljuje s hudim obstreljevanjem južnega dela nemške fronte, na severnem delu fronte pa zasedajo francoske čete hribe in doline v bližini Luksemburga. Poluradno poročajo, da so prešli Francozi na tem kraju v hudo ofenz.ivo. Pariz. 6. sept. b. Glasom poročil z zapadnega bojišča znatni francoski kontingenti niso le prodrli v Siegfridove črte. temveč so hrez večjih težav obvladali tudi nemško posadko. Visoki pariški vojaški krogi izjavljajo, da je v interesu nadalinih operacij na zapadnem bojišču, da se časopisje omeji le na kratka uradna poročila. Vojni krogi nočejo dajati nobenih pojasnil, ker je to v interesu nadalinih vojnih operaeij. (To vest z vsemi pridržki. Op. ur.) London, 6. sept. c. Londonski listi objavljajo, da topniški ogenj od Luksemburga do Bazla na francosko-nemški fronti traja že vso noč in ves dan. Nemška letala nad Parizom Pariz, 6. sept. TG. V jutranjih urah je bil v Parizu alarm, ker so se približala nemška letala. Prvi alarm je bil dan ob 1.30 zjutraj, toda takrat ni bilo nobenih sovražnih letal nad pariško okolico. Ob 4.15 je bil dan ponovno alarm, ki mu je bilo vse pariško ljudstvo pokorno, Čeprav sovražna letala niso prišla nad mesto, je bilo slišati pokanje protiletalskih granat, s katerimi so bila nasprotna letala, ki niso nosila bomb, odbita. Tretji alarm je bil ob 10.45 zjutraj, ko se je ponovno približevala skupina nasprotnih bombnikov. Tudi tokrat se je slišalo streljanje, toda letal nad Pariz ni bilo. Življenje v mestu samem je potekalo normalno. Življenje v Londonu je ves dan normalno. Pariz. 6. sept. b. Danes ob 10.30 dopoldne so se slišali po vsem mestu topovski streli. V dejstvo so stopili protiletalski topovi, kjer so se pojavila nad Parizom sovražna letala, ki pa jih zaradi vi- sokega poleta ni bilo mogoče opaziti. Sovražna letala so se kmalu umaknila, ker je bilo obstreljevanje uspešno. Parižani so na dani znak takoj zapustili ceste, ulice in se umaknili v zavetišča. Sele ob 11.33 so dale oblasti zopet znak, da je nevarnost minula. Protiletalska obramba je veš čas stopnjevala obstreljevanje sovražnih letal, ki niso spustili niti ene bombe. Pariz, 6, sept. b. Nemška letala so davi Iz* vršila ogledne polete nad severno in vzhodnO Francijo. Ta letala so se morala dvigniti iz svojih letalskih ojiorišč ie ,«)k pol4.-aiutr^. -V. Parizu m v raznih drugih mPsljb, Francije so bili dani ztjav ki ter je prebivalstvo takoj z'bežak> v skrivališča".^ Nemški letalci niso metali bomb. Pariz, 6. sept. Ponoči je bil dan znak za uzbuno tudi nad francoskimi mesti Brouges. Havre in celo nad Poitiersom, ki je na južni polovici Francije. brilo poljsko vlado, da je odklonila nemško ponudbo in celo začel« z vrsto terorističnih dejanj proti nemškemu prebivalstvu na Poljskem in da je hotela gospodarsko uničiti Gdansk. Hitler je pristavil, da izjavlja, da se Nemčija ne bo dala prestrašiti in da bo Nemčija nadaljevala s politiko, ki gre za tem, da se zagotove njene življenjske pravice. 3. Čeprav so tako imenovano pismo predsednika vlade 7. dne 22. avgusta kakor vsi govori, ki so jih dan kazneje imeli britanski državniki, dokazovali, da v Veliki Britaniji nimajo razumevanja za stališče Nemčije, je vendar Hitler izdal sklep, da naredi še en poskus, da bi prišel do sporazuma z Veliko Britanijo. 25. avgusta je Hitler sprejel angleškega veleposlanika in mu ponovno popolnoma odkrito razložil, kako razume položaj ter- mu istočasno pokazal osnovne črte obširnega sporazuma med Veliko Britanijo in Nemčijo, ki naj bi veljal za dolgo vrsto let in katerega bi bil Hitler pripravljen ponuditi angleški vladi, čim hi bilo razčiščeno vprašanje Gdanska in koridorja. 4. Medtem ko je angteška vlada pretresala poročilo, ki ga je n* ta način Hitler dal angleškemu veleposlaniku v Berlinu, je prišlo do izmenjave pisem med francoskim predsednikom vlado Daladierom in Hitlerjem. Hitler je v svojem odgovoru jionovno izčrpno prikazal stališče Nemčije glede odnosov med Nemčijo in Poljsko in ponovno poudaril svojo trdno odločnost, da prizna sedanjo mejo med Nemčijo in Francijo kot dokončno. 5. Angleška vlada je v svojem odgovoru, ki je bil poslan 28. avgusta zvečer na pismo Hitlerja od 25. avgusta, izjavila, da je pripravljena upoštevati zamisel nove ureditve nemško-agleških odnošajev. Angleška vlada je dalje sporočila, da je od poljske vlade dobila precizno izjavo, da je pripravljena stopiti v neposredna pogajanja z nemško vlado o vseh nemško-poljskih vprašanjih. Angleška vlada je pristavila, da mora po njenem mnenju biti uspeh teh pogajanj zajamčen. Predlogi poljske vlade pa so bili taki, da so bili upravičeni veliki dvomi v njeno dobro voljo, kakor tudi v to, da ona iskreno misli stopiti v neposredni sporazum z vlado rajha. Kljub temu je Hitler dne 29. avgusta popoldne v odgovoru, ki ga je izročil angleškemu veleposlaniku, sprejel angleški predlog in Izjavil, da vlada rajha pričakuje, da bo prišla dne 30. avgusta v Berlin neka poljska osebnost, ki bo imela s seboj vsa potrebna polnomočja. Istočasno Jc vodja rajha sporočil, da bo vlada rajha takoj izdelala predloge, ki bi omogočili rešitev spornih vprašanj in bi to rešitev obe stranki lahko sprejeli in da bo načrt objavil angleški vladi še pred prihodom poljskega opolnomočenca. V teku 30. avgusta ni prispela v Berlin nobena oseba, ki bi bila opolnomOčena od poljske vlade, niti ni prišlo v Berlin nobeno sporočilo angleške vlade, da je v tem 6mi6lu storila kake korake. Nasprotno je vlada rajha dobila istega dne obvestila, da j« »jjjjošno mobilizacijo. Sele malo pred polnočjo je -izročil angl&ški veleposlanik novo spomenico, v Jiateri"Pa rti bilo nobenih podatkov, ki bi pomenili dejanski napredek v pogajanjih o nemško-poljskih vprašanjih, temveč je bilo v tem odgovoru samo sporočilo, da bo odgovor vodje rajha danes odposlan poljski vladi. Zraven je bil pristavek, da angleška vlada ne smatra za primerno, da bi se nemško-poljska neposredna pogajanja začela že 30. avgustf. 7. Tega dne [»oljski opolnomočenec ni prišel in po tem takem nI bil izpolnjen pogoj, da bi te sporočilo angleški vladi stališče vlad« rajha o temelju morebitnih pogajanj. Kljub temu pa so bili angleškemu veleposlaniku, ko je izročil imenovano angleško spomenico, takoj aporočeni predlogi, ki jih je vlada rajha medtem izdelala. Ti predlogi eo bili do podrobnosti objavljeni. Namesto, da bi bil imenovan poljski opolnomočenec, je poljski veleposlanik v Berlinu dne 31. avgusta popoldne sporočil ministru zunanjih zadev raijha, da nima polnomočja, temveč da je dobil samo ukaz, naj predloži izjavo ustmeno. Na vprašanje ministra zunanjih zadev rajha, če bi mogel poljski veleposlanik tudi eicer te predloge vlade rajha skupaj z ministrom zunanjih zadev rajha dejansko pretresati, je dal poljski veleposlanik jasen in odklonilen odgovor. 8. Vlada rajha je morala na podlagi tega ugotoviti, da je zaman čakala na prihod poljskega opolnomočenca, ter je 31. avgusta sporočila javnosti nemške predloge in jim dodala kratek prikaz historijata, kako je prišlo do teh predlogov. Za vse t« predloge je izjavil poljski poslanik, da •e ne morejo sprejeti. 9. Ker so bile na ta način izčrpane vse možnosti za mirno rešitev poljsko-nemških vprašanj, je vodja rajha uvidel, da mora proti 6ili, katero je Poljska že dalj časa uj>orabljala proti Gdansku ter nemškim državljanom v Poljski in končno proti sami Nemčiji s tem, da je v mnogih primerih kršila meje, nastopiti a silo. 10. Zvečer 1. septembra sta izročila veleposlanika Velike Britanije in Francije nemškemu zunanjemu ministru dve skladni noti, v katerih zahtevata, da Nemčija umakne ?vojo Romunija ostala nevtralna in nadaljevala svojo miroljubno poliliko. V načelu bo tudi sprejeto, da se z Madžarsko sklene nenapadalna pogodba. Italija ima tudi vprašanja, ki čakajo na rešitev Rim, 6. septembra. TG. »Lavoro Fasclsta« še enkrat opozarja na prejšnje izjave Mussolinija, ki pa niso naletele na razumevanje, ko je namreč dejal, da je treba »hitro odstraniti še vse obstoječe krivice, Amerika - nevtralna Kaj vse ne smejo izvažati iz Amerike kajti narodom je trda resničnost mnogo ljubša kakor dolga negotovost.« Nato piše glasilo italijanske vlade: »O tem naj nikdo ne dvomi, ne pri prijateljih in ne pri nasprotnikih. Mussolinije-va pot je ostala še vedno ista. Med temi krivičnostmi sta bili ((dansko vprašanje in vprašanje poljskega koridorja samo najnujnejši. Ostala še pridejo.« »Zahteva Anglije in Francije, naj Nemčija umakne svoje čete s Poljske, nima z diplomacijo nič opraviti in spada bolj v kraljestvo književnosti in utvar. Vojna ni izbruhnila zaradi težav, ki so nastopile okrog gdanskega vprašanja, marveč zato, ker se je v Angliji vzbudil občutek, da postaja Nemčija prenevaren tekmec.« »Sodobna Evropa šteje še druge bojevnike. Med njimi se nahaja v prvi vrsti Italija. Tudi Italija mora rešiti še nekaj vprašanj in bo za to znala ob pravem ča^u povedati pravo besedo. Polnomočja za belgijskega kralja Bruselj. 6. sept. AA. Havas. Na včerajšnji seji parlamenta so razpravljali o zakonskem načrtu o podelitvi posebnih pooblastil kralju za primer vojne, in o zakonskem predlogu o izrednem kreditu 2 milijard frankov. V diplomatskih ložah so opazili francoskega, poljskega ln grškega poslanika. Nemški poslanik pa je bil odsoten. Na seji je predsednik vlade Pierlot potrdil, da je belgijski narod odločen ostati strogo nevtralen, da bo pa stopil v vojno, če bi ogrožal kdo njegovo neodvisnost. Izjavo predsednika vlade so poslanci pozdravili s ploekom. Ko je predsednik vlade končal svoj govor, je predsednik jmrlamenta in več poslancev vzkliknilo: »Živela Francija!« Nato pa >2ivela Poljska!*, drugi so pa vzklikali: »Živela nevtralnost!« Večina izmed njih pa »Živela Belgija!« Zelo so ploskali bruseljskemu županu Maxu Adolfu, ko je izjavil, da se bo odgovornost za katastrofo nedvoumno ugotovila in da bo zgodovina preklela tiste, ki so jo povzročili. Zaradi spopadov med nekim komunističnim poslancem in voditeljem reksistov so sejo parlamenta odložili za nekaj ur in se je nadaljevala šele snoči z razpravo o predlaganih zakonskih načrtih. Parlament je pooblastila z veliko večino sprejel. Bruselj, 6. sept. b. Preteklo noč so slišali na belgijski meji tuljenje siren, katerim so sledile hude eksplozije. V Belgiji mislijo, da so angleški in francoski letalci izvršili zopet bombni napad na Aachen. Doslej še ni potrdil o storjeni škodi. Zlato beži iz Evrope v Ameriko Newyork, B. sept. b. Beg zlata iz Evrope v Ameriko se nadaljuje. Z ladjo »Prezident Roosevelt« je prispelo 21 milij. dolarjev v zlatu. Ladja »Kamaria' je pripeljala 15 milij. dolarjev v zlatu. »Queen Marry«, »Normandie« in poljska ladja »Batory<, ki bi morale odpluti že včeraj v Evropo, so odgodile svoj odhod za nedoločen čas. Lov za trgovskimi ladjami (Tashington, 6. septembra. AA. Reuter: Proglas o nevtralnosti USA navaja med drugim tudi določilo, da ameriški državljani ne smejo stopiti kot prostovoljci v vojske vojujočih se strank in tudi ne pošiljati jim denarno pomoč. Prepovedano je dalje popravljanje ladij vojujočih se strank in (»krba teh ladij v območju ameriških voda brez pismenega dovoljenja ameriške vlade. Proglas dalje prepoveduje nalaganje denarja v kakršnokoli vojaško ali pomorsko podjetje vojujočih se strank. Prepovedana je tudi uporaba ameriških teritorialnih voda za vojne ladje vojujočih ee strank za pripravljanje sovražnih operacij. Naposled jc pre- povedana oskrba teh ladij s čimerkoli, razen z najelementarnejšimi potrebščinami za prehrano posadke, vendar mora biti ta količina omejena na najnujnejšo potrebo posadke, za vožnjo do drugega pristanišča. V zvezi s proglasitvijo nevtralnosti so bili izdani novi ukrepi, da bi se uredil mednarodni promet v Panamskem prekopu. Ti ukrepi so podobni tistim, ki (o bili izdani leta 1914. in določajo med drugim tudi pregled tovorov na ladjah. Po drugi strani pa se izve. da bodo v kratkem začeli izvajati ukrepe, ki prepovedujejo sleherno vrsto tuje propagande. London, 6. septembra AA. Reuter: Informacijsko ministrstvo poroča: Nemške podmornice 60 napadle več britanskih trgovskih ladij in jih nekaj potopile. Tri nemške ladje, ki smo jih zalotili na visokem morju na Atlantiku, smo uničili, vendar smo moštvu dali dovolj priložnosti za rešitev. Od nemških min v vodah Severnega in Vzhodnega morja sta se potopili neka danska in neka grška ladja. Sevtla, 6 septembra. AA. Havaa: Španske ladje so dobile ukaz, naj na zelo viden način izobesijo svoje španske zastave Sturkhnlm. H. sept. A A. Havas. Ladja »Meton Imanta«, za katero so mislili, da ie zadela na mino in se potopila, je bila odkrita v nekem zalivu. Potem takem sedai še no vedo. čigava je bila ladja, ki se je potopila. Kopenhagen, 6. septembra, b. Poročajo, da je neznana ladja trčila na mino bilzu Malmoja. Bržkone gre za litvansko ladjo »Imanta* z 2000 tonami, ki je last litvanske vlade. Posadka, sesto-ječa iz 22 mož, s* je putupila. London, 6. septembra, b. Britanska admiraliteta poroča, da so britanske vojne ladje potopile na Atlantskem oceanu tri nemške ladje, ki so bile zaradi svoje sposobnosti preurejene v pomožne križarke. Britanske vojne ladje so na raznih krajih napadle tudi nemške podmornice. Washington, 6. septembra. AA. Havas: Pristaniška oblast je ukazala ladjam »Campbell Bib« in »Campbell« naj bosta pripravljeni, da priskočita v pomoč ameriškim ladjam, ki bi utegnile biti žrtve atentata. Simla, 6. septembra. AA. Havas: Izdan je bil ukaz, da sc zadrže vse sovražne ladje, ki 6e nahajajo v pristaniščih britanske Indij«. Pri Gibraltarje zbranih 185 angleških in francoskih vojnih ladij Burgos, 6 septembra AA. Štefani: Po vesteh iz Alg«cirasa se je v Gibraltarju zbralo 133 iran-cosko-anglcških pomorskih enot. k Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. V Ljubljani Ljubljana, 6. septembra. Noooj ob 8 je b;la slovesna seja ljubljanskega mestnega sveta, katere so »e udeležili vsi občinski svetniki, direktorji mestnih uradov in načelniki oddelkov in Šefi odsekov ter vodje mestnih zavodov in podjetij. 7a hansko upravo ie bil navzoč svetnk dr. Logar. Velika sejna dvorana je bila lepo okrašena z zelenjem, venci in trakovi v državnih barvah, pročelje magistrata pa je bilo razsvetljeno in okrašeno z zastavami. Zupan dr Adlešič je v svojem nagovoru poudaril, da} današnja slovesna seia nadomesti proslavo narodnega in državnega praznika rojstnega dne našega vladarja, ker popolnega programa ni bilo mogoče izvesti. V imenu mestne občine ljubljanske in mestnega prebivalstva je poslal brzoiavno čestitko, ki se glasi: »Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II., Belgradl Na državni in narodni praznik ob priliki rojstnega oslancem generalštabnim polkovnikom Dunjičem. V Bukarešti Bukarešta. 6. sept AA V patrijarhijski cerkvi v Bukarešti je bilo danes ob 11.30 svečano opravilo ob rojstnem dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. Opravilo so opravili patrijarhijski vikarji in škofa Emilijan in Benjamin ob asistenci 7 svečenikov. Opravila se je udeležil odposlanec Nj. Vel. kralja Karola pribočnik polkovnik Filiti, zastopnik romunske vlade poslanec Krucevski, nato poveljnik lovske brigade general Orašanu s tremi častniki lovskega fiolka kralja Aleksandra I., veleposlanik krajevine Jugoslavije Jovan Du$č imel govor, v katerem je poudaril pomen kolonije in učenci tukajšnje jugoslov. ljudske šole. Po opravilu je bil v veleposlaništvu sprejem članov kolonije, pri čemer je veleposlanik Dučič ime govor, v katerem je poudaril pomen današnje proslave. Predsednik jugoslov. kolonije Gavrilovič je zaprosil veleposlanika Dučiča, da bodi na najvišjem mestu tolmač vdanosti vseh članov kolonije kralju Petru II. V Berlinu Berlin, 6. sept. A A. O priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. je bila v tukajšnji ruski cerkvi služba božja, katere so se udeležili jugoslovanski poslanik dr. Andrič, vojni odjx>slan-»r polkovnik Vauhnik, svetnik poslaništva Kovače-vič in drugi. Navzoče je bilo tudi osebje poslaništva ter člani jugoslovanske kolonije. Po službi božji je poslanik dr. Andrič sprejel v poslani-škem poslopju člane jugoslovanske kolonije, ki so pri tej priliki izrazili svojo udanost do kralja in kraljevskega doma. Na Dunaju Dnnaj, 6. sept. AA. Danes je bila v srbski pravoslavni cerkvi sv. Sava svečana služba božja o priliki rojstnega dne kralja Petra II. Opravilo je opravil protorej Miloje Aranicki. Udeležili so sb ga generalni konzul kraljevine Jugoslavije Vukašin Životin z gospo, vse osebje konzulata, kakor tudi veliko število članov jugoslov. kolonije. Po službi božji je bil sprejem članov jugo-slovaske kolonije. V Trstu Trst, B. sept AA. 0 priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. je bila danes ob 11 v pravoslavni cerkvi sv. Spiridiona služba božja. Službe božje so se udeležili predstavniki tukajšnjih italijanskih oblasti, jugoslov. generalni konzul Šaponjič, konzul Radovič. virekonzul Subolič, vse osebje generalnega konzulata ter številni člani jugoslov. kolonije. Po službi božji je bil sprejem v prostorih generalnega konzulata. V Carigradu Ankara, 6. sept. AA. V jugoslovanskem veleposlaništvu v Ankari jo bil na svečan način proslavljen 16. rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Službi božji v prostorih veleposlaništva so prisostvovali poslanik dr. Šumenkovič z gospo, svetnik Tomaseo, vojaški ataše podpolkovnik Tomič, ter ostalo osebječ V Budimpešti Budimpešta, 6. sept. A A. O priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. je bilo danes v pravoslavni cerkvi svečano cerkveno opravilo, ki so se ga udeležili člani jugoslovanskega poslaništva s poslanikom Rašičem, člani jugoslovanske kolonije I in osebje rečne plovbe. Naiim naročnikom in čitateljem V Evropi divja vojna in prav v teh dneh bodo ljudje najrajši segali po dnevnikih, tla bi izvedeli za zadnja poročila. Mi »mo v našem listu zmeraj stremeli za tem, tla našim čitateljem posredujemo najhitreje in najtoč-neje najnovejša poročila. Naši. naročniki so »c o tem lahko sami ponovno prepričali. Kakor drugod, tako bo tudi nam sedaj mnogo težje posredovati hitro in točno vsa poročila iz vseh strani. Meje se zapirajo, poročevalska služba pa se ho morala boriti s težavami, ki jih v mirnih časih ni. Prav tako homo prejemali iz obeh taborov različne vesti, ki dejanskega stanja ne bodo mogle podati v celoti in popolnoma jasno. Prejemali bomo vesti, ki bodo napačno ali krivo podn-jale razvoj borb ali pa položaj na bojiščih. Cesto homo resničnost dogodka ali vesti lahko pojasnili in razvozljali šele čez nekaj dni. Tuje poročevalske agencije bodo tudi mogle samo v omejenem obsegu izpolnjevati svojo dolžnost in tudi same ne bodo mogle delati hitreje in točneje, kakor pa jim bodo to dopuščale razmere. Zato se obračamo na svoje naročnike in fitatelje s prošnjo, da naj upoštevajo razmere, ki nam omejujejo iskreno voljo in željo, da bi sproti popolnoma točno obveščali o vseh dogodkih. Mi bomo poslej objavljali vse vesti, ki jih bomo prejemali, med vestmi pa bodo mogoče tudi take, ki se bodo potrdile ali pojasnile šele čez nekaj dni. Obveščali bomo sproti o vsem po svoji časnikarski dolžnosti, naši naročniki in čitatelji pa naj upoštevajo razmere, ki nam, kakor vsem drugim, delajo ovire in težave. msm 7. september — praznik za banke Belgrad, 6. sept. m. Nocoj bo izdana uredba, 9 katero se bo jutrišnji dan še podaljšal za bančni praznik. Novi generali Belgrad, 6. septembra, m. Na kraljev rojstni dan objavlja »Službeni vojni list« veliki ukaz o napredovanju in odlikovanju častnikov jugoslovanske vojske. Jugoslovanska vojska je dobila 1 divizijskega in 1 sanitetnega generala ter 8 bri-gadnih generalov. Za divizijskega generala je imenovan brigadni general Anton Stošič; za sanitetnega generala je imenovan sedanji brigadni general dr. Vojislav Popovič; za brigadne generale so napredovali polkovniki: generalštabni Ivan Prtič, pehotni Nikola Spasojevič, Vladislav Dimi-trijevič, Otmar Langerholz, Jovan Pribič, Milan Mašič, Milan Kragujevič, Adolf Kiler; artiljerijski: Ljubo Novakovič in Ferdinand Janež. Slovenci smo dobili dva nova generala, in to g. Kilerja in g. Janeža. Z istim ukazom je napredovalo tudi več aktivnih in rezervnih častnikov. »Službeni vojni list« objavlja tudi velik ukaz o odlikovanju naše vojske. Prva etapa sporazuma Kakor znano, eo bile odredbe, ki dajejo Hrvatski v državnem sestavu poseben položaj, sklenjene v smislu čl. 116 obstoječe ustave, v katerem je rečeno, da more kralj oziroma njegova vlada ukrepati posebne zakone in odredbe neodvisno od ustave v izrednih prilikah, kakor so vojaka, mobilizacija, ustaa, neredi ali težko ogrožanje državnih interesov. Po tem členu , se morajo take izjemne uredbe predložiti naknadno parlamentu na odobritev. Sedaj pa bo treba Je cele vrste uredb, ki so v zvezi z uredbo o banovini Hrvatski. Glavne odredbe so: I. Odredbe o prenosu poslov državnih oblasti v področje in pristojnost hrvatske banovine; 2. finančna pogodba oziroma uredba o samostojnih dohodkih Banovine Hrvatske za njene lastne potrebe in dolo- SkopljanskS ban ubit od policijskega uradnika, ki jo bil odpuščen Skopi je, 6. septembra. AA. Danea ob 12.30 fe bil v Skoplju ubit ban vardarske banovine Vladimir Hajduk-Veljkovič. Morilec ie odpuščeni podnadzornik policijske straže Ljubomir lvaniševič iz Mostarja. Po sprejemu po končani proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kralja je odšel ban Hajduk-Veljkovič pred častniški dom s svojo soprogo in a svakom Jovanom Jovanovičem, ravnateljem trgovske akademije in njegovo soprogo dr. Saro Jovanovič. Ban se je vsedel za mizo pred vhodom v častniški dom. Pred domom je igrala vojaška godba. Ob 12.30 je pristopil k banu morilec lvaniševič in iz neposredne bližine izstrelil dva strela, enega v glavo, drugega pa v levo stran prsi. Ban je takoj omahnil, morilec pa je skušal izvršiti samomor, toda dejanje so mu prisotni preprečili. Nato je bil odveden takoj v bližnjo policijsko postajo. Prisotni »o ga hoteli 'linčati, vendar pa je policija to preprečila. Prvo pomoč je banu Haiduk-Veljkoviču nudila dr. Sara Jovanovič. Toda bilo je že pre-kasno. Utrip srca je hitro ponehaval. Bana eo takoj prepeljali v sanatorij Balkan. Vsi poskusi zdravnikov, da bi ga ohranili pri življenju, so ostali brezuspešni Ban je kmalu izdihnil. Izve se, da je bil Ljubomir lvaniševič z odlokom bana Haj-duk-Veljkoviča odpuščen iz službe zaradi tega, ker je pred nekaj dnevi na ulici dejansko napadel policijskega pisarja Slobodana Popoviča, ki je imel službo v železniškem komiearijatu skopljanske postaje. Odlok o odpustitvi je bil Ivaniševiču sporočen danes zjutraj. Nekateri očividci pravijo, da je lvaniševič zjutraj mnogo pil in tudi »icer ee zanj trdi, da je bil nagnjen k pijančevanju. Opoldne je kupil lvaniševič list »Pravdo« in skril samokres v časopis. Ko je držal tako samokres v časopisu, je pristopil k banu in iz bližine 1 m ustrelil nanj. Dogodek je izzvai sočustvovanje v Skopiju »» ta-lost v vsej vardartki banovini. čitev vsote, ki jo bo Banovina Hrvatska vsako leto vplačevala za skupne posle države; 3. več uredb, koliko denarja državnih fondov pripade Banovini Hrvatski in koliko odpade nanjo državnih dolgov in državne imovine; 4. prenašanje kreditov iz tekočega državnega proračuna na Banovino Hrvatsko in odobritev naknadnih kreditov, ki bi bili morebiti potrebni; 5. uredba o začasnem volivnem redu, ustrojstvu in poslovniku hrvatskega sabora, katere uredbe pa bo novi sabor lahko po svoji volji izpremenil; 6. ustroj-stvo banovinskih organov; 7. preuredba upravnega sodišča; 8. ustrojstvo računske kontrole; 9. ustrojstvo in postopek ustavnega sodišča. K temu pridejo še vse izvršilne uredbe k uredbi o Banovini Hrvatski, ki se bodo izdale od kralja, pozneje pa bo vse izvršil ban sam. Hrvatski sabor bo pa moral uzakoniti razne važne zakone, kakor na primer zakon o kazenski odgovornosti bana. Vse države pa se tiče uredba, katera bi ustanovila nove banovine po zgledu Hrvatske ter tako zvani politični zakoni za vso državo, to je volivni red za novo narodno skupščino, nov tiskovni zakon in zakon o političnih društvih. Ti trife politični zakoni so bili že na dnevnem redu prve seje ministrskega sveta, pa je bila razprava o njih preložena, ker je vladni predsednik zbolel. Kakor hitro ozdravi, pridejo na vrsto na drugi seji ministrskega sveta. S tem bi bila zaključena prva etapa državne reforme, ki bi bila začasnega značaja in osnovana na čl. 116 ustave. Druga etapa bi bila splošna preuredba države, ki bi bila predvsem označena po uzakonitvi nove ustave, za kar so v točkah 3 in 6 sporazuma s Hrvat: postavljene neke važne smernice. Ta etapa pa bo nastopila šele potem, ko stopi kra'j Peter II. na prestol, ker se ustava preje ne bo iz-premenila. Drobne novice Paril, 6. sept. AA. Havas: Egipt je razglasil prekinitev diplomatskih odnosov z Nemčijo, ni pa v vojnem stanju z njo. Toda nemški diplomatski predstavniki so kljub temu zapustili Kairo. Panama. 6. sept. AA. DNB: Vse ameriške države so dale svoj pristanek na udeležbo pri vseameriški konferenci. Manjka samo še formalen pristanek Čileja. Berlin. 6. sept. AA. DNB: Izve se iz Pariza, da je bila zaplenjena vsa nemška imovina v Franciji. London. 6. sept. AA. Štefani: Notranje ministrstvo sporoča, da je bilo v koncentracijska taborišča v Angliji odposlanih okrog 400 oeteh. Rim, 6. sept. AA. Štefani: Prepoveda ia je uporaba armiranega betona in železja za gradnjo zasebnih zgradb v Italiji. Bruselj, 6. sept. AA. Havas: Vojno ministrstvo poroča, da je belgijsko protiletalsko topništvo v pokrajini Louvain snoči obstreljevalo neko neznano letalo, ki je takoj nato odletelo. Bagdad. 6. sept. e. Iraška vlada je sklenila prekiniti diplomatske stike z Nemčijo. Nemški poslanik v Bagdadu je danes opoldne odpotoval iz Bagdada. Cannhera. fl. sept. A A. Reuter. Predsednik avstralske vlade je včeraj izjavil, da je vsa avstralska milica, po številu 78.000 mož, poklicana pod orožje. Tiencln, 6. sept. AA. Reuter: Štiri Kitajce, zaradi katerih je nastal spor med Angleži in Japonci. so izročili zastopnikom japonskih oblastev, ki jih bodo predali sodišču. Rio de Jensiro, fi. sept. A A Havas. Predsednik republike je podpisal dva dekreta o nevtralnosti Brazilije. Mi ostanemo nevtralni V Crikvenici je bil 2. t. m. velik shod Hrvatske seljačke stranke, na katerem je imel govor urednik »Hrvatskega dnevnika« dr. IIja Jakovlje-vič, ki se je spominjal borbe Hrvatov in dejal, da je danes Hrvatska večja, kakor je bila od 1. 1526., ko se je pridružila habsburškim deželam. Posebno se je spominjal liške tragedije, ko je na stotine in stotine hrvaških kmeto/ plačalo svojo borbo za Hrvatsko z življenjem in zdravjem. Sedaj je najbolj važno to, da se določi, koliko bodo Hrvati plačali za stroške skupne države in skupne obrambe, koliko pa bodo plačevali za svoje lastne pa- ' trebe. Dvakrat Hrvati v nobenem primeru ne bodo plačali. Pobijal je tiste, ki pravijo, da so Sibi Hrvate zopet ogoljufali. Kdor tako govori, ne ve, kaj govori. Prvič se hrvatski narod ne bo dal ogoljufati, drugič pa je srbsko ljudstvo s sporezumom vseskozi zadovoljno, ker je z njim država pridobila, Srbi pa niso nič oškodovani. Nato je dr. Iliija Jakovljevič po navodilih podpredsednika vlade dr. Mačka govoril o vprašanju, ali se bomo tudi mi morali vojskovati. Mi ne želimo svojih rok namočiti v krvi, ker jih potrebujemo za oranje in kopanje, za setev in žetev, denar pa za izgradnjo cest, šol, vodnjakov in pristanišč, ki so propadla. Ne verujemo, da bi nas kakšen ne-prijatelj v tem poslu hotel motiti in nas sedaj, ko smo samostojni, napadel, kakor to trosijo okoli Stojadinovičevi prijatelji. Na vsak način moramo ostati složni. Iziavo v tem vprašanju je podal na shodu v Osjeku tudi poslanec dr. Žiga Scholl, ki je dejal: Vsi veste, da je izbruhnila vojna. Mi se ne bomo vmešali v vojsko in v obračune velesil. Dr. Maček je izjavil in zahteval, da ostanemo nevtralni in pri tem sklepu moramo ostati. Današnja vlada ostane na krmilu V Sarajevo je dospel minister brez listni"*« dr. Smoljan, ki je imel svečan sprejem in je podal nekatere važne izjave. Dejal je. da v sedanjem viharnem času more pravilno delati samo vlada narodnega sporazuma in mu zasjgurati boljšo bodočnost. Neki krogi Sirijo zlohotne glasove, da je sedanja vlada samo začasna, ker bi mogle nastopiti druge razmere. Minister dr. Smoljan je naglašal, da je samo vlada narodnega sporazuma zmožna, da v današnjem času krepko drži v rokah krmilo in da so imenovani glasovi popolnoma neosnovani. Nato je minister odpotoval v Mostar. »Hrvatski dnevnik« ob kraljevem rojstnem dnevu »Hrvatski dnevnik«, glasilo HSS, prinaša v svoji številki od 6. t. m. prvič, odkar izhaja, uvodnik o rojstnem dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. s sliko. V tem članku pravi, da Hrvati v sedanjem burnem času urejajo svojo domovino in upajo, da bodo mogli to delo izvršiti v miru. Skupna državna vlada je izjavila, da bo Jugoslavija ostala popolnoma nevtralna in zato narodi Jugoslavije s tem večjo radostjo razumejo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Urejanje Banovine Hrvatske Komisije, ki jih je bil postavil zagrebški pod-han in vseučiliški profesor dr. Krhek, da hi sestavile uredbe o organizaciji oblasti v hrvatski banovini, so se živo lotile svojega dela. Izdelujejo: 1. uredbo o ustrojstvu banovinske oblasti; 2. uredbo o upravnem sodstvu; 3. uredbo o računski kontroli in 4. uredbo o računovodstvenih predpisih. Uredbe, pravijo, bodo izdelane konec tega tedna, nakar se bodo začele izvajati, naknadno pa jih bo odobril hrvaški sabor. Vse druge vesti, kakor na primer o razdelitvi banovine na župa-nije, so prenagljene, ker bo o tem odločil šele hrvatski sabor. Ban banovine Hrvatske je tudi odredil, da so v Zagrebu osnu|e banovinski tiskovni urad, kateremu je postavil na čelo kot prvega referenta g. Luka Fertilja. Po naredbi hrvatskega bana so se povsod razšli občinski odbori na ozemlju bivše savske in bivše primorske banovine ter «o prevzeli od prejšnjih županov posle najstarejši pravni uradniki dotičhe ohčine. Samo v Splitu načelnik občine Vrdoljak J* ni izročil svojih poslov, dasi je bii v to brzojavno pozvan že preteklo soboto. (#04$lodaK&tvo Sadjarska razstava na velesejmu V okrilju kmetijske razstave na velesejmu ic nameščena tudi sadjarska razstava v paviljonu »M«. Na tej razstavi, pri kateri je sodelovalo »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« s avoiimi podružnicami in člani, ter banovinskimi zavodi m ustanove, je prikazano nastopno: Na dolgi, skoraj ves paviljon zavzemajoči mizi, ie rarvričeno poletno in jesensko sadje; predvsem jabolka. hruške, slive in breskve. Veliko vrst »o razstavile: drevesnic« Dolinšek, Kartuzija Pleterje, podružnica Brusnice, mestna občina ljubljanska, podružnica SVD Rašica, podružnica SVD Šiška, iz viške podružnice sadisrja Cervan Peter in Mihevc Anton; sre-ski kmetijski odbor v Črnomlju, kmetijska šola Rakiča-ni, Vinarska in sadjarska šola v Mariboru, dalie jad-jarji: Špringer, inž. Rataj, Zavadlov Josip iz Podsuse-da, Jc!en iz St. Ilja itd. Za spoznavanje sadnih sort (e razstavljenih okrog 200 odlično izvršenih modelov jabolk, hrušk, sliv, breskev in češenj, kar vzbuja pri obiskovalcih veliko zanimanje, kar po njih spoznajo sorta, ki jih imajo na svojih vrtovih. Letošnja sadna razstavi pa ima Ic prav poseben namen opozoriti naše sadjarje pa tudi ljubitelje sadjarstva na smotreno spravljanje in brezalkoholno kmečko uporabo in predelavo sadja. Levo od vhoda so razvrščene razne košare, potrebne za obiranje sadja, normalni in jugoslovanski zaboji za razpošiljanje, sodobne policc za hranjevsnje sadja v domačih kleteh itd. Stenska slika nam kaže, naj 6adja n otresamo, ampak obiramo z rekami ali obiralniki, katerih je razstavljenih več vrst. Modeli sadnih skladišč nam prrdočajo, kako ie treba pravilno obrano in razbrano sadje vskladiščiti, in ga pripraviti za poznejšo prodajo. Razvoj sadne trgovine bo mogoče doseči le z zidanjem primernih sadnih kleti, ki bodo hkrati zbiralnice sadja po naših podružnicah in zalagateljice sadnih silosov v I.jublja-nei in Mariboru, ki bodo, kakor upamo iz došlih poročil, kmalu sezidani. Izredno bagata letina, pesebno hrušk in sliv naa stil, da čim več sadja shranimo za zimo — za prehrano. Ker je sušenje sadja najenostavnejše, najcenejše in za našega človeka naiprikladnejc, je razstavlenih več vrst les za sušenje sadja v štedilnikih, na štedilnikih in pečeh. Te lese so domačega izdelka, cenene in prav prikladne. V zalogi jih ima Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Podružnice, občine in gospodarske ustanove se posebno zanimaio za razstavljene modele Glaviničeve, in velike dr. Stojkovičeve sušilnice. Ti modeli lepo kažejo, kako so sušilnice napravljene in kako delujejo. V spodbudo za sušenje sadja j« razstavljenih več vzorcev suhega sadja, in sicer posušenega v navadnih dimnih in posušenega v novih brezdimnih sušilnicah. Kako mora biti sadje posušeno in vloženo za prodajo, kaže odlična zborka Vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki nam prikazuie suha jabolka, hruške in slive. Tu vidimo tudi kalifornijsko suho sadje, kakršnega prodajajo pri nas po trgovinah. Kuhanje pekmeza ali marmelade je pri nas Se vse premalo poznano in razširjeno. Da se napravljanje te zdrave hrane posploši, vidimo na razstavi kotle, in sicer navadne z direktnim segrevanjem kakor tudi dvojno z vodnim, odno.«no parnim kuhanjem. Odlični kotli so domačega izdelka. Na posebni mizi vidimo »Lanico«, 6troj za zapiranja pločevinastih pušič, v katere se danes po svetu vlaga sadje in sočivje. Za to napravo sc posebno zanimajo sadjarske podružnice. Podružnica v Brusnicah, ki ima ta stroj že v obratu, je razstavila več pušič češenj. Posehno zanimanje vzbujajo sterilizatorji in vrči za napravljanje sladosokov. Nazorno ie pokazano kako se vrši sterilizacija sadnih sokov. Stvar je pri nas še nova, zanimanje obiskovalcev pa kaže. da nc bo več dolgo, ko bodo tudi po naših domovih pili to zdravo in okrepčujočo pijačo. To domnevo nam kaže obilen poset obiskovalcev, ki se zanimajo za te naprave, posebno pa pohušanje sladosoka, ki sta ga razstavili Vinarska in sadjarska šola v Mariboru in tvrdka Guzcl Adalbert iz Maribora. Sadjarska ra«stava je smotreno urejena ter pouč-oo kaže na sodobno uporabo sadja. Ocenitev razstavljenega vina na kmetijski razstavi jesenskega ljubljanskega velesejma od 2. do 11. novembra 1939. Ocenjevalna komisija je bila sestavljena iz gospodov: kletarskega nadzornika inž. Zupaniča, ravnatelja Kmetijske poskusne in kontrolne postaje inž. PahorjH, kmetijskega inšpektorja v p. Trampuža, višjih kmetijskih svetnikov Kureta in inž. Gorjupa, upravitelja posestev Štajerske hranilnice v Podlehniku g. Koncilije in vinskega trgovra v Ljubljani Levaniča. K^fnisija je ugotovila, da so bila vsa razstavljena vina odlična ali pa vsaj prav dobra, kar kaže o visoki kakovosti slovenskega vinogradništva. Diplome dobijo sledeči razstavljale! vina: 1. Cviček 1. 1938 — Vinarska zadruga v Kostanjevici. 2. Lr«ki rizling 1. 1938 — I.evanič, Ljubljana. 3. Laški rizling 1. 1938 in beli burgundec 1. 1938 — Zupanič Lojze. Vajgen. 4. Renski rizling 1. 1938 — Gajšek Florijan, Žusmo pri Loki. 5. Traminec 1. 1938 — Kletargko društvo v Ormožu. 6. Traminec 1. 1936 in muškatni silvanec leta 1931 — Feliks de Perko, Monshoff. 7. Beli burgundec 1. 1938 in traminec L 1938 <~ Herbetjstein, Ptuj. 8. Silvanec 1. 1931 — Kostelac, Dol. Lendava. 9. Muškatni damascenc 1. 1938 — Mursa, Krapje. 10. ftipon 1. 1938, beli burgundec 1. 1938, renski rizling 1. 1938, muškatni silvanec 1. 1938 in laški rizling I. 1938 — Vinarska šola v Mariboru. U. Beli burgundec 1. 1938, dišeči traminec 1. 1938, muškat 1. 1938, traminec 1. 1938 — Štajerska hranilnica. Podlehnik. 12. Laški rizling 1. 1938, renski rizling 1.1938 — Banovinsko posestvo Svečina. 13. Renski rizling 1. 1938 — dr. Ferdinand Attems, Slovenska Bistrica. 14. Renski rizling 1. 1938 — Pfrimer, Maribor. 15. Rdeči burgundec 1. 1937, dišeči traminec 1. 1938, muškatni silvanec 1. 1938, Bouvierjeva ranina i. 1931, Bouvierjeva ranina izbor 1. 1931, Bouvierjeva ranina izbor 1937, šampanjec demi sec, sec in Cuvče Reservče — Clotar Bouvier, Gor. Radgona. 16. Pelinkovec 1. 1938 — Kmetijska šola na Grmu. 17. Rulandec I. 1938 in rdeče vino 1. 1938 — Ulm, Klevevž. 18. Cviček 1. 1938 — Majcen Ciril, Ljubljana. Večji obisk na velesejmu Lepe razstave našega kmetijstva ln pohištva zaslužijo večjo pozornost občinstva, kakor so je bile deležne doslej. Ta pozornost pa se je v teku praznika dne 6. septembra znatno povečala in je liil danes velesejem živahnejši kot prejšnje dni ter se je ponovila zopet stara, navajena slika živahnega velesejma. Vkljub deževnemu vremenu je bil obisk kar dober, ker so se ljudje že znatno pomirili, videč, da ni nobene nevarnosti za na^ državo in za nas. Pričakovati je. da bodo prihodnje dni razstave deležne živahnega obiska. — Sejem bo odprt do 11. septebra. Nemško trgovsko brodovje Množe se poročila, da potapljajo Angleži nemške trgovske in potniške ladje na visokem morju. Mnoge nemške ladje, posebno večje, so se zatekle v nevtralna pristanišča, kjer bodo čakale na konec vojne, če se ne bo zgodilo kaj drugega. Ze pred svetovno vojno je imela Nemčija drugo največjo trgovsko mornarico na svetu. Po statistiki I.loydovrga registra za 30. junij leta 1914 je imela nemška mornarica tona/o 5.135.000, medtem ko je imela Anglija ladij 18.892.000 ton, skupno svetovno parniško brodovje pa je imelo 45.404.000 ton. Po vojni je nemška mornarica delno zaradi izgub v svetovni vojni, delno pa zaradi izročitve trgovskih ladij zaveznikom, zelo trpela in je znašala n. pr. ob svetovni tonaži 61,542.000 ton tonaža nemškega brodovja samo 1,786.000 ton parnikov. Toda smotreno delo po vojni, zlasti pa v zadnjih letih je zopet povečalo nemško mornarico, vendar še ni mogla doseči vkliub velikemu napredku predvojnega stanja. Nemško ladjedelstvo je zadnja tri leta le malo zaostajalo za angleškim. Tn nnm kaže naslednja statistika o ladjah, spuščenih v morje zadnja leta (v tisočih ton); Anglija Nemčija 1935 ..,,.., 499 ..... 226 1936 ....... 856 ..... 380 1937 ....... 921 ..... 435 1938 ....... 1.030 ..... 481 I. pollet je 1939 295 ..... 211 Skupno je imela nemška mornarica dne 30. junija 1939 parnikov in motornih ladij 2.459, ki so imele 4,483.000 brutoregistrskih ton. Največja je še vedno angleška mornarica, ki je imela 17,891.000 ton. Tej slede severnoameriške Zedinjene države z 8,910.000 tonami, Japonska tm m 5,630.000 in Norveška s 4,834.000 tonami. Skupno je imgla svetovna trgovska mornarica sredi leta 1939 68,509.000 ton parnikov in motornih ladij. Če vzamemo samo prekooceanske parnike, dobimo naslednjo sliko trgovskega brodovja na svetu leta 1939: tonaža v odstotkih število ladij Anglija . . Japonska 1503 706 455 323 233 215 186 10,739.378 4,551.619 2.86R.079 2,497.202 1,756.764 1,668.787 1.439.954 35.29 14.96 9.43 B.21 5.77 5.48 4.73 lemčija. . Italija . . Holandija Francija Za primerjavo navajamo še, da je štela naša trgovinska mornarica na koncu lanskega leta 12.950 ladij s 442.719 tonami, toda med temi je bilo izredno mnogo jadrnic in ribiških ladij. Prekooceanskih parnikov smo imeli RI s 350.827 tonami, katerim je prišteti še 858 ladij za obalno plovbo s 65.802 tonami. Odlikovanja na predlog finančnega ministra. Z redom Belega orla V. stopnje je odlikovan dr. Franc Pavlič, odposlanec ministra financ pri mo-nopolski upravi; z redom Jugoslovanske krone III. 6topnje Ivan Dietz, višji lin. svetnik finančnega ravnateljstva v Ljubljani v p.; dr. Ferdo Miler, član upravnega odbora Drž. hip. banke iz Maribora. Munja, tvornica akumulatorjev, Zagreb. — Glavnica 5.0, bilančna vsota 10.15 (9.74), izguba za 1928 0.27, izguba iz prejšnjih let 2.2 milijona dinarjev. Licitacije. 15. sept. bo pri III. odd. štaba za utrj. v Ljubljani ustna licit. za nabavo večje množine razne ljudske hrane. • Uetmena licit. za do- bavo mesa za potrebe vojaštva za čas od 1. okt. 1939 do 31. marca 1940 bodo 7. sept. v Celju, Škofji Loki in Cerknici; 9. sept. v Murski Soboti, Ljubljani in Slov. Bistrici; 12. sept Dolnji Lendavi, Mariboru, Ribnici m Boh. Beli; 14. sept. v Ptuju, Novem mestu, Vel. Blokah, Mojstrani in Železnikih — Dne 11. sept. bo v pisarni inže-njerije štaba dravske diviz. oblasti v Ljubljani pismena pogodba za dobavo lesenih okvirjev za okna in drugih del za |>opravilo vojnega objekta v Sjov, Bistrici; 21. sept. za barvanje fasade, oken in vrat voj. objekta vojašnice »Kralja Petra I.< v Ljubljani. Dobitki vojne ikoda Pri naknadnem žrebanju dobitkov vojne Škode dne 5. septembra so bili izžrebani naslednji dobitki: serija štev. dobitek 5135 453 £.000 5887 43 200.000 5615 113 3.000 5998 964 5.000 6120 65 5.000 6138 98 8.000 6249 329 3.000 6710 377 3.000 6844 («6 3.000 6924 539 3.000 714« 909 3.000 7241 822 5.000 7483 813 8.000 oOOn 722 5.000 8812 324 5.000 8820 160 5.000 8934 43 5.000 8950 21 3.000 9124 569 3.000 9172 859 5.000 ŠPORT BSK : Jugoslavija 6:1 (3:1) Bolgrad, 6. septembra. Na igrišču BSK se je odigrala pred 3500 gledalci prijateljska tekma, katere čisti dobiček je bil namenjen za narodno obrambo, med BSK in Jugoslavijo. Državni prvak je s avojo izvrstno igro popolnoma razbil Jugoslavijo in jo zasluženo premagal s 6:1. Kljub temu, da je rezultat visok, še daleč ne predstavlja pravega razmerja med obema nasprotnikoma. Sodil je dobro Vasa Stefanovič. Sašk - Sarajevo : Ljubljana V nedeljo bomo imeli spet priliko prisostvovati zanimivi nogometni tekmi v Ljubljani. To-pot se bosta namreč spoprijela sarajevski Sašk in naša Ljubljana za točko v prvenstveni borbi. Opozarjamo že danes vse prijatelje lepega nogometa, da si prihodnjo nedelo rezervirajo in si zanimivo tekmo gotovo ogledajo. Lahkoatletski dvoboj: Planina: Maraton - Zagreb Juniorji ljubljanskega športnega kluba Planine se bodo pomerili na praznik 8. septembra v Zagrebu z juniorji zagrebškega Maratona. Tekmovanje obsega tele discipline: tek na 60m čez zapreke, disk (1.5 kg}, tlletna pa 16 din. Naslov: Belcrad. poštni predal 973, Čekovni račun št. 60.273. Urednik Bora Jovanovič in Ljubomir Vukadinovič. Nemci bodo presenetili v Ga-Pa s »smučarskim dnevom« pri olimpijskih igrah leta 1940 Po izredno lepo uspeli zimski olimpijadi leta 1936 so Ncmci prišli do zaključka, da bi se dalo v Ga-Pa še kaj lepšega in boljšega napraviti kakor je bila zimska olimpijada leta 1936. Dr. Diem je namreč predlagal, da bi se uvrstil v program prihodnjih zimskih iger »smučarski dan«. ■ " ..umit «»n'iaaM<" •\fr"iVv"-».<.'«« i *» AmSM '-—>' i r .l. . . * inmttlii w,Mi«M« 1««« jm aaaajaaaaa* .gtf^T A* ,„ m V - • •-«.. * «1 't'" »>»•«»••.»a II^I Vinarski oddelek na letošnjem jesenskem veletejma »Kakšen pa prav za prav bo ta »smučarski dan«? Več tisoč smučarjev bo vozilo istočasno po bregovih bližnjih hribov navzdol in bodo pokazali to, kar v smuškem športu najbolj vaakogar preseneti in kar v masi še bolja učinkuje: absolutno in hitro obvladanje vsakega terena. To sa bo izvršilo v Klaisu med Partenkirchenom in Mit-tenvvaldom, nekako 10 km proč od Stadiona. Tu bo potem slovesen sprejem mednarodnega olimpijskega odbora, vlade in častnih gostov ter olimpijskega ognja, katerega bodo v štafeti prinesli iz Chamonixa, kjer so bile prve zimske olimpijske igre. Nato se oglasijo po vseh hribih olimpijske fanfare, nakar bodo oddali salve in takoj nato bodo drveli v dolino smučarji na 10 progah za smuk, ker bodo nosili zastave vseh sodelujočih narodov ter nemških okrožij. Nato bodo oddali zopet salve in že se bodo spuščali navzdol smučarji sodelujočih narodov ob igranju olimpijske himne Nato bo vojaštvo pokazalo smučarsko delovno vajo. Nato se oglasijo zopet fanfare in z znano smučarsko himno, — ki jo bodo peli vsi sodelujoči na slavnostnem prostoru e slovesnim nagovorom in olimpijsko himno se zaključi olimpijski dan, Finci si hočejo osvojiti . • » deset olimpijskih kolajn Malokateri narod se je v tako kratki dobi povzpel na višino, da bi postal športna in olimpijska velesila kakor so Finci, Prvikrat so Finci za finske barve na IV. olimpijskih igrah v Londonu. Komaj štiri leta nato, na naslednjih olimpijskih igrah v Stockholmu, je slavni Hannes Kohlemeinen s tremi zmagami na dolge proge postavil Finsko na športni zemljevid sveta. Od tedaj pa je Finska vedno v ospredju med vsemi državami na svetu, zlasti kar se tiče atletike. Nurml, najbolj vsestranski tekač sveta, kar jih je do danes svet videl, je bil vseskozi vreden naslednik priljubljenega Kohlemeinena. Po stopinjah omenjenih dveh atletov je šlo mnogo drugih finskih športnikov in neštetokrat se je dvignila finska državna zastava na olimpijski jambor. Zato se lahko mirno trdi, da je danes Finska, ki nima niti cele štiri milijone prebivalcev, relativno najmočnejša športna država na svetu. Finci so dosegli vsega 69 olimpijskih kolajn in bilo je vsega 50 finskih atletov, ki so postali olimpijski zmagovalci. V atletiki imajo Finci »7 zlatih kolajn, od katerih jih odpade 24 na teke na dolge proge. Nurmi je dosegel največ kolajn, in sicer 5 kot posameznik in 3 kot član moštva. Za atletiko pride rokoborka, v kateri so Finci 21 krat zmagali. Ostale nagrade so si izvojevali v hitrostnem in umetnem drsanju, smučanju, boksu, telovadbi in umetnosti. Na XII olimpijske igre se pripravljajo Finci tako kot doslej še nikdar. Ker bodo tekmovanja na njihovih tleh, so prepričani, da bodo želi velike uspehe, in zato računajo na 10 zlatih olimpijskih kolajn. .V Berlinu leta 1936 so jih imeli osem in od teb je bila ena za umetnost. Finci računajo na tele zmage: Maeki na 5000 metrov, Pekkuri na 10.000 m. Na 3000 m steeple chase bo zmagal — kakor pravijo — Limblad z rezultatom pod 9 minut. Nikkanen in Jaervinen naj hi zmagata v metu kopja. Tamila, Muinone in Kurrikala bodo skrbeli, da Jim nihče ne odvzame znamke v maratonskem teku, in Kotkas bo zmagal v m°tu diska, ker se sedaj specializira na to panogo. V rokoborbi računa 37-lntni Pihla-jamaki na zmago in Kostela v lahki kategoriji bo zopet zmagal v tej kategoriji. Kisseli, prvak Evrope v bantam kategoriji, si je drugo leto osvojil svojo prvo zlato olimpijsko kolajno. In končno računajo tudi telovadci, da bodo zmagali, ker nikakor nočejo prekiniti g tradicijo, da zmaga vedno moštvo države, ki prireja olimpijske igre. Četudi bodo na prihodnjih olimpijskih igrah" zelo visoko visele zlate olimpijske kolajne, smo mnenja, da finske želje niso pretirane in da je njihov optimizem popolnoma upravičen. ZFO Plakete in diplome letošnjih ZFO tekem v Mariboru Vse odseke in posameznike, ki so se udeTellll letošnjih tekem Zveze fantovskih odsekov v Mariboru, opozarjamo, da se čimprej oglasijo v pisarni Prosvetne zveze na Miklošičevi cesti, kjer prejmejo plakete in diplome. Oglasiti se je med uradnimi urami med 8 in 12 ter med 2 in 6 popoldne. S seboj je prinesti potrdilo odseka z žigom in podpisi, če dvigne odlikovanje za odsek, če pa dvigne plaketo in diplomo zaae, pa zadostuj« članska legitimacija ZFO. Vinarski muzej v Ptuju Ptujčanl precej živahno razpravljajo obnovitvena dela starega obrambnega stolpa ob Aleksandrovem nabrežju pri mestnem parku, ki je namenjen za vinarski muzej, prvega in edinega v naši državi. Ni potrebno več, da razpravljamo o potrebah in koristih ustanove, ki bo prikazala naše odlično vinarstvo, posebno ptujskega okraja od rimske dobe do današnjega dne. Težko bi ge mogla uresničiti težnja Muzejskega društva v Ptuju, če ne bi našlo tradicionel-nega razumevanja pri mestni občini, občinskemu svetu in njegovemu predsedniku, ki je odstopila stari stolp za vinarski muzej ter izdatno podprla vsa obnovitvena dela. Kljub dobri volji vendar Muzejsko društvo in mestna občina ne hi zmagala vseh stroškov. K sreči imo našli pri merodajnih oblastih tudi razumevanje za naše delo in v prvi vrati se moramo zahvaliti velikodušni naklonjenosti in podpori bana g. dr. Marka Natlačena in kr. banski upravi, ki nam je omogočila uspešno nadaljevanje adaptacijskih del. V skladu s spomeniškim referatom kr. banske uprave v Ljubljani in ban. konservatorja dr. Fr. Mesesnela se obnavlja stolp po načrtih arh. ing. S. Deva tako, da zidarsko podjetje M. Macun pod vodstvom g. Kr. Serdinška s polno paro dela v kleti, v nadstropju in na ostrešju. 2e ko so podrli staro hišo ob stolpu se je videlo, da je zamisel, ravno tukaj nastaniti novi muzej, prav posrečena. Glavni vhod v poslopje, torej naprej v klet, ne bo več b ceste, ampak z glavnega drevoreda iz parka. Ličen, star kamenit portal, okrašen z dvema stebroma in pokrit z malo strešico, bo stolpu le v okras. Prostorna, doslej temna klet je dobila takoj prijaznejše lice, čim so odprli stare strelne line za topove. Dvoje starinskih, zamreženih oken dovoljno razsvetljuje klet. Danes je del kleti zaradi stopnišča nekoliko višji, kar pa nikakor ne moti celotnega ugodnegavtisa kleti. Mogočni oboki se opirajo v sredini na dva stebra. Okoli njiju in ob stenah hočemo razstaviti celotno kletarsko orodje, od stiskalnice do sodov, ki ga pri nas uporabljajo, a tudi ponazoriti del rimske kleti z amforami, nategami itd. Lepo stopnišče vodi iz kleti ob severni steni, kjer se nahajajo druga dvojna vrata za prenos težkih bremen, v nadstropje v veliko dvorano v izmeri 160 m3. Silni, leseni strop z vidnimi tramovi nosita dva opečna stebra, ki stojita v sredini. Skozi sedem oken pada svetloba koncentrično v ta prostor. Tudi primerno razmeščena razsvetljava bo še povečala učinkovitost razstavne dvorane. Večinoma ob stenah se bo namestilo razstavno gradivo po najmodernejših načelih, in sicer: Splošni oddelek: zemljevidi (stari in novi) z vinogradi. Vinske karte, katalogi in slike, posebno vinogradov, ki jih danes ni več. Tabele in statistike o našem vinarstvu s posebnim ozirom na ptujski okraj, Slovenijo, Jugoslavijo in inozemstvo. Geološki ustroj naših goric. Veleposestva, cerkvena lastnina, delež ostalega prebivalstva. Vinogradniške kronike in rokopisi. Odlični vinogradniki itd. Pokrajina, življenje vinogradnikov in viničar-jev: Pokrajinske slike, stare in nove značilne slike važnejših vinogradov in vinskih krajev. Notranjost in zunanjost gosposkih hiš, viničarij, zidanic, stiskalnic, gospodarskih poslopij,kleti itd. Vinogradništvo: pratrte, trte, posebno lepe trte, nepravilnosti v rasti in slično. Cepljenje in požlahtenje. Stari stroji in naprave. ViniČarjevo delo predstavljajo različna orodja od rigolanja, gnojenja do trgatve s posebnim ozirom na ljudsko govorico, narodne običaje, noše itd. Zatiranje škodljivcev in bolezni: oskrbovanje vinograda, škropljenje, žveplanje itd. Sodarstvo in cehovstvo: zastave, cehovske skrinje, orodje, cehovska znamenja, čutare itd. Vinska trgovina: zemljevidi starih In novih poti vinske trgovine, vozniki, mitnina, carina, vinski trg itd. Točenje: gostilniški obrati, predpisi, davščine itd. Vino v kulturni zgodovini: rimski oddelek, rimska keramika, amfore, sodi, steklo, drobne najdbe, numizmatika itd. Starokrščanska doba, verstvo, kipi sv, Vrbana, cerkvena umetnost, grbi itd. Srednjeveška keramika in steklo, majolike, steklenice, čaše itd. (zgodovinski razvoj). Stranski proizvodi: šumeče vino, gorčica, vinski kamen in ostalo. V manzardi, to je prvem podstrešju, se bo namestila popolnoma opremljena haloška izba s kuhinjo-dimnico, tako da bo vsak obiskovalec imel celoten pregled našega vinarstva in življenja naroda. Gradivo je po pretežni veČini že nabrano in deponirano v mestnem muzeju, vendar se bo moralo še mnogo iskati in uverjeni smo, da se bo tudi še muogokaj našlo. Končno še nekaj zgodovinskih podatkov o starem obrambnem stolpu.Ni znano, kdaj je nastal, verjetno pa je, da je dobil sedanjo obliko, ko so obnovili v XVII. stoletju po nalogu maršala Montecuccolija ptujske mestne utrdbe. Na najstarejših načrtih in bakrorezih Vischerjevih je stolp že imel streho stožčaste oblike. Zato je društvo dalo isto stroho obnoviti po načrtu gradbenega podjetja Jelenec in Slajmer iz Maribora, dela pa izvrši tesarski mojster L. Vimer. V splošnem se skrbno pazi, da se čim bolj ohrani prvotno lice stolpa, odstranila se je le navlaka pred in povojnih let, ko so stolp prezidavali v zasilna stanovanja. Ponekod 3.30 m debelo zidovje priča zgovorno o pomembnosti stolpa, ki je branil nekoč dostop v mesto in ščitil stari dravski most. Podnožje stolpa je zgrajeno iz močnih kamnitih kvadrov in deloma tudi iz trdožganih opek. Grobi omet, ki jih je zakril, smo dali odstraniti do pol-krožnega venca v višini kleti. Prvo nadstropje bo dobilo fin, rumenkasto pobarvan omet. Ob zunanjih stenah bomo dali zasaditi še vinsko trto, da že na zunaj opozarja o svojem namenu. Vinarski muzej je Se nadalje najprlpravnejši razstavni prostor za prirejanje vinskih razstav, a sedaj bo še mnogo dela in truda, če hočemo ustvariti pred svetom nekaj resnično vzornega. Uverjeni smo, da ho ptujski vinarski muzej postal, kakor mnogo takih inozemskih ustanov, tudi pri nas važen kulturni, gospodarski in ttijskopro-metni činitelj, ki bo našemu, mestu in domovini le v čast S. novica Vojska od blizu. Dom neka družine v plamenih in razvalinah Koledar Četrtek, 7. septembra: Marko in tovariši, mu-čenči. Petek, 8. septembra: Rojstvo Marije Device. Adrijan, mučenec. Osebne novice = Poroka. Včeraj sta se v cerkvi sv. Petra v Ljubljani poročila g. inž. Jan Bleivveis-Trsteniški in gdč. Marja Dečman. Bilo srečno! ★ Ob rojstnem dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. je ban dravske banovine, g. dr. Natlačen, poslal na visoki naslov naslednjo brzojavko: Prosim, da za rojstni dan Nj. Vel. kralja predložite na najvišjem mestu čestitke vsega prebivalstva dravske banovine, kakor tudi moje čestitke in tolmačite izraze neomajne vdanosti in trajne zvestobe Njegovemu Veličanstvu kralju ter želje za srečno bodočnost, slavo in napredek domovine in visokega kraljevskega doma. — Ban dr. Nallačen. — Trgovsko učilišče ROBIDA s p r a v i e o javnosti, LJUBLJANA, Trnovska ulica 15, usposablja mlade ljudi po sodobnih metodah in individualnem pouku za samostojne trgovce in prvovrstne pisarniške moči. Vpisovanje vsak dan dopoldne in popoldne Trnovska ulica 15. — Prireditev FO na Rakeku določena za 8. september, je do nadaljnega preložena. — Tombola godbenega društva Sora-Medvode na Svetju, ki bi imela biti na praznik 8. t. m., je preložena. — Dijaška prireditev na Vrhniki. Z Vrhnike poročajo: Priprave za igro »Luč z gora« in akademijo so v polnem teku. Naši študentje in študentke so kljub nekaterim zaprekam za svoj nastop marljivo pripravljajo. Na Muli šmaren zvečer ob pol 8 jih boste imeli priiiko videti na odru novega Prosvetnega doma na Vrhniki. Vse ljubitelje našega mladega društva, zlasti starše naše učeče se mladine pa vljudno opozarjamo, naj ne zamude lepe prilike. Z igro »Luč z gora« jim bo dano v napeti igri doživeti na popolnejši način vse tisto, kar so doživljali svoj čas ob povesti, ki je pred leti izhajala v »Bogoljubu«. Dijaško društvo »Vrhnika* kliče vsem: »Na svidenje!« — V kmetijsko gospodinjski šoli Ubogih šolskih sester d. N. D. v Zireh nad škofjo Loko se bo 15. oktobra pričel šestmesečni kme-tijsko-gospodinjski tečuj. Učenke, ki žele obiskovati to šolo, naj se priglase do 30. septembra pri vodstvu šole v 2ireh. — Romanje v Velesovo. Za obletnico lanskega 700 letnega jubileja bo na Mali šmaren 8. septembra večji romarski shod. Službe božje bodo ob šestih, osmih in desetih. Popoldne ob pol treh litanije, pridiga in nato procesija z Marijinim kipom. — šoferski izpiti poklicnih šoferjev in sa-movozačev motornih vozil bodo za okraje Kranj, Radovljica in Škofja Loka v četrtek, dne 14. septembra 1939 ob 8 pri okrajnem glavarstvu v Kranju. Interesentje naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okrajnem glavarstvu v Kranju. —- »Službeni lisic kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. septembra 1930 prinaša: 1. Ukaz o razpustu eenata. 2. Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji krnetskih dolgov. 3. Uredbo o izločitvi katastrske občine Nemilje v kranjskem okraju iz območja okrajnega sodišča v Skotji Loki in pripojitvi k območju okrajnega sodišča v Kranju. 4. Pojasnilo določbo čl. 6 uredbe o zaščiti prpd zračnimi napadi. 5. Pravilnik o spremembi in dopolnitvi čl. 103 taks. in prislojb. pravilnika iz I. 1039 o pav-šaliranju geoskopskih obratov — Trgovsko učilišče »ČHRISTOFOV UČNI ZAVOD« — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska e. 15. Ravnateljstvo zavoda objavlja: VPISOVANJE se vrši sedaj vsak dan dopoldne in popoldne. tudi na praznik ob običajnih uradnih urah. — Pojasnila in novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. Zavod je organiziran kot redna enoletna trgovska šola, potrjen je od ministrstva trgovine in industrije in ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, vozne olajšave). Učence in učenke pripravlja v enem letu za vsakovrstne pisarniške in trgovske poklice. — Največji in najmodernejši zavod te vrste v naši državi! Lastno novo šolsko poslopje! Šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt. — Kopica kolesarskih nesreč. 71etnpga Janezka Kristana iz Ljubljane je podrla na cesti neznana kolesarka. Malček se je pošteno potolkel po nogah. — 2ena posestnika iz Stare Vrhnike Marija Birsič se je včeraj vozila s kolesom in padla. Poškodovala ei je desno roko. — Delavka v tovarni Jugočeška v Kranju, 20 letna Rozalija Cankar se je v eredo zjulraj peljala iz Šenčurja v službo s kolesom ter zadela v drugo kolesarko. Pri padcu si je nalomila zapestje desne roke. Vse te ponesrečence je sprejela ljubljanska bolnišnica. — Izlet v Južno Srbijo z minimalnimi stroški priredi Tujsko-promctna zveza v Ljubljani v dneh od 16. do 25. septembra t. 1. Prijave v vseh bilje-tarnah Putnika do 10. t. m. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani I — V pretepu s sinom je dobil hude rane z nožem «5 letni poljski delavec Kovač Jo« i p iz Prezida pri Cabru. Porezan je po desni roki in po levi nogi, tako da se je moral zateči v ljubljansko bolnišnico. — Bolne noge so pričetek hiranja telesa. Neguj noge s SANOPEDOM, da jih ohraniš zdrave. - Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — 2rd je padla na nogo 5 letnemu posostni-kovemu sinčku Francu Kebru I* Studenca. Ker ima zdrobljeno nogo. eo ga prepeljali v ljubljaflsko bolnišnico. — Pri zaprtja, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, še na prazen želodec en kozarec naravne »Frani Joset« grenčico. — Konj je brcnil v roko 27 letnega poaestni- kovega sina Mihaela Kristana iz Kreaniških poljan. Kristan ima hudo poškodovano desnico in ie bil apreiet v ljubljansko bolnišnico pO d\žav£ • Bivši madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je prispel na Sušak, kjer namerava ostati nekaj dni. • Parni.ški promet z Italijo se spet upostav-vlja. Zaradi nevtralnosti, ki jo jc proglasila Jugoslavija, in pa zaradi nevtralnosti podobnega stališča, ki ga je v evropski vojni zavzela italijanska vlada, se je med našimi in italijanskimi lukami polagoma spet pričel odvijati par-niški promet, ki je bil ob izbruhu sovražnosti v Evropi prekinjen za nekaj dni. Parniški promet sicer še ni zavzel takšnega obsega, kakor ga je imel pred vojno, toda upajo, da bo kmalu dosegel normalno stanje. V sredo je prispelo v splitsko pristanišče že več italijanskih par-nikov. • špekulantje že začenjajo... Zagrebški »Tutarnji list« poroča iz Šibenika, da so tam občutno poskočile ccnc vseh življenjskih potrebščin. Prebivalstvo je zelo nezadovoljno nad postopanjem nekaterih šibeniških trgovcev, ki so brez vsakega povoda kur čez noč dvignili rene, kljub temu, da imajo v skladiščih velike količine blaga. Nekateri trgovci pa so sploh ustavili prodajo življenjskih potrebščin, kakor moke, sladkorja, testenin in kave, očitno računajoč, da bodo temu blagu v krutkem poskočile cene. Na krepko intervencijo narodnega poslanca za šibeniški okraj so oblasti takoj ukrenile potrebne korake, da se bodo mogli ljudje brez te/koč preskrbovati v trgovinah z živežnimi potrebščinami in da se cene ne bodo povišale. — O istem pojavu poročajo tudi iz Dub rovnika, kjer se je prav tako opazilo pomanjkanje živežnih potrebščin, zlasti riža in sladkorja. • S sekiro nad samega sebe. V vasi Rado-vancih v bližini Daruvarja se je v družini premožnega kmeta Milana Matijeviča pripetil naslednji dogodek: Matijevič se je sporekel s svojim sinom edincem in se pri tem tako razjezil, da je pograbil sekiro in hotel z njo nad sina. V zadnjem hipu je skočila vmes njegova žena in preprečila najhujše. Od jeze ves iz sebe se ie Matijevič zaklenil v svojo sobo in pričel udarjati s sekiro sam po sebi. Nevarno se je poškodoval po glavi in po prsih. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa nimajo upanja, da bi ga mogli rešiti. • Pri kuhanju žganja sta se do smrti opekla dva otroka v Krpincu pri Varaždinu. Milan Jam-brečič je v kleti kuhal žganje. Okrog njega sta se smuka la njegova sinčka 3 letni Matija in 5 letni Ivo. Janibrešič je napodil otroka ven, sam pa je odšel iskat neko stvar k sosedu. Vrata kleti pa je pustil odprta. Otroka sta se po njegovem odhodu takoj splazila v klet in pohitela h kotlu, kjer se je kuhalo žganje. Starejši je pričel melati polena na ogenj, pri čemer pa se mu je vnela obleka. Mlajši bratec je skočil k njemu, toda plamen se je prijel še njega. V nekaj trenutkih sta se oba pretvorila v goreči živi baklji. Na njune obupne klice je prihitela mati iz kuhinjo, strgala znjiju obleko ter poklicala zdravnika. Toda vsaka pomoč je bila že prepozna. Oba dečka sta v teku noči v hudih mukah izdihnila. • Sredi ulice je zabodel ženo. V Zenici se je v eni najbolj prometnih ulic pred rimskokatoliško cerkvijo odigrala družinska zaloigra. v kateri je našla smrt 20 letna delavčeva žena Terezija Ju-rišič iz Tetova pri Zenici. Njen mož, 20 letni delavec Anton Jurešič, ji je zadal pet ubodov z nožem. Do žaloigre je prišlo takole: Anto in Terezija sla se poročila pred 0 meseci. Prav kmalu pa so se med njima pokazala nesoglasja, zaradi česar je Tereza že jkj treh mesecih zakona pobegnila od svojega moža in odpotovala k svojim slaršem v Slavonski Brod, kjer je v neki gostilni našla zaposlitev kot natakarica. Anto jo je večkrat pozval, naj se vrne k njemu, toda Tereza je njegovo vabilo zmerom odločno odbila. Toda Anto ni odnehal in tako ju je v torek poklicalo okrajno načelstvo, da ju pomiri. Toda tudi lo ni pomagalo. Nato ju je poklical k sebi katoliški župnik v Zenici, toda tudi tu Terpza ni odnehala od svojega sklepa. Ko sta stopila iz župnišča na cesto, sta se pričela prepirati, pri čemer se je Anlo lako razburil, da je podrl ženo na tla in jo pričel ubadati z nožem. Pasanlje so priskočili na pomoč, vendar niso mogli preprečiti najhujšega, ftele nekemu mesarskemu pomočniku, ki je nad razbesnelega moža planil « sekiro, se je posrečilo, da ga je ukrotil. Terezo so v brezupnem stanju s petimi globokimi ranami po telesu prepeljali v bolninšico, kjer pa jc kmalu izdihnila. • Sredi resfe zgorel. 32 letnega kovaškesra mojstra Ivana Bluckega iz Virovitice je dohitela grozna smrt. Te dni je obiskal s kolesom svojoga prijatelja Vočino, kjer je ostal nekaj dni. Tam je kupil od nekoga motorno kolo ter se na njem odpeljal domov. Komaj je prevozil nekaj kilometrov, je opazil, da ima mokro srajco in hlače. Ustavil Je vozilo In opazil, da je med potjo izgubil pokrivač bencinskega rezervoarja. Ker je bila noč, je prižgal vžigalico, toda v istem hipu je že nastala eksplozija. Zajel ga je z motorjem vred plamen In kef daleč na okrog ni bilo nikogar, da hI mu pomagal, ie zgorel sredi ceste. Sele dolgo zatem so ga naili neki kmetje. Imel je v sebi še toliko moči, da je povedal, kaj se niu je zgodilo, potem pa ja kmalu m«H silnimi bolečinami umrl Mladinski nastop pri $v. Heleni FO in DK Sv. Helena sta priredila v nedeljo, 3. septembra na svojem letnem telova-dišču v Dolskem svoj III. telovadni nastop. Ob pol 2 popoldne je bilo zbiranje na telovadišču, ob tri četrt na 2 pa sprevod v farno cerkev. Po litanijah se je začel telovadni nastop. Najprej so nastopili člani s prostimi vajami, za njim naraščaj, gojenke in mladci pa mladenke v prostih vajah. Vsi so z ljubkimi, točno izvajanimi točkami navdušili občinstvo. Nato je imel podpredsednik KO g. šolski upravitelj v pokoju K. lglič pozdravni govor. Za njim je govoril bivši poslanec Smersu, nakar je predsednik zasav. okr. g. Majdič F. razdelil diplome odsekom in odlikovaucem. Vrstile so se še nadaljne zanimive točke sporeda. Posebnega priznania je bila deležna izborna vrsta našega KO, med njimi v prvi vrsti domačin, mednarodni telovadec g. K. Janež in požrtvovalni predsednik KO g. Romšak I., ki »o nastopili na bradlji, drogu, konju in krogih in se za zaključek v krasno uspeli skupini izborno odrezali ob dogotrajiiem navdušenem ploskanju vsega navzočnegu občinstva. JEGLIčEV AKADEMSKI DOM BO SPOME N1K POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLAD1K1 VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN Idrijski rudnik ostane državna last Idrija, v začetku septembra. Pred prilično tremi meseci je vlada s posebnim odlokom pooblastila finančnega ministra. da sme glede našega rudnika izdali daljnosežne ukrepe, d« ga sme celo prodati zasebni družbi. Vsebina tega odloka, ki je bil strogo .administrativnega značaja in ie tvoril le nekak okvir za narlaline odredbe, je prišla v javnost v zelo nepopolni, potvorjeni obliki; očividno tisti, ki so odlok čitali, istega niso dobro razumeli. Tako se je zgodilo, da je bila nenadoma vsa javnost zaskrbljena, zbegana. Rudarji so se bali, da se jim pod zasebno družbo poslabša položaj. Upokojenci so vzdihovali, tla bodo ob prenosu lastništva njihove pravice okrnjene. Vse meVdo z vsem okrajem vred je bilo zaplašono z mislijo, da bo zasebna družba v kratki dobi izčrpala vsa ležišča rude, obratovanje rudniku bo prenehalo in mesto z vso okolico bo obsojeno v gospodarsko smrt. lo črnogledo nerazpoloženje je še povečal članek v ^Jutru«, ki jc trdil, da se bodo srebrna ležišča docela izkoristila v desetih letih. Ze pred dobrim mesecem je »Slovenec« v kratki notici skušal te strahove razgnati. C.lede nn zgoraj omenjeni odlok je napisni: Predvsem je treba podčrtati, da zakonski načrt predvideva, da bi večino delnic nove družbe prevzela država in javna bitja.« Dalje je priobčil pomirjevalno vest, po kateri so »e pokrajinska oblastva pri odločilnih činiteljih živo zavzela za življenjski problem Idrije. Danes moremo z veseljem sporočiti, da je bilo »Slovenčevo* pomirjevalno poročanje utemeljeno. Doznali smo iz dobro poučenega vira. dn je pristojno mesto v Rimu odločilo, tla idrijski rudnik ostane državna last. Rudnik bo odslej odvisen od finančnega ministrstva, ne več od ministrstva za javna dela. Vse drugo ostane v glavnem pri starem. Zvedeli smo tudi. da imajo pri ugodni, zadovoljivi in hitri rešitvi tega važnrgH vprašanja veliko zaslugo pokrajinska oblastva. Rudarji in drugi prizadeti krogi so se z zaupanjem obrnili na odločujoča mest«, zlasti na pokrajinska oblastva, katerim so razložili svoje skrbi ter jih prosili za posredovanje. Prefekt in šef javne varnosti v Gorici sta blagohotno in objektivno preiskala položaj in se z vso vnemo zavzela za pravilno rešitev vprašanja. Rudarji in z. njimi vsa Idriia so njima in vsem drugim oblastvom iskreno hvaležni, da so modro ocenili in razumeli socialne in gospodarske potrebe idrijskega prebivalstva in tako uspešno posredovali na najvišjih mestih v njihovo skupno korist. . »Hiša sovjetov« se gradi V Moskvi so začeli z gradnjo jeklenega nebotičnika, ki se bo imenoval >hiša sovjetov«. To bo — kakor napovedujejo — najvišje poslopje na svetu. Segalo bo v višino 415 m! Na vrhu tega moskovskega nebotičnika bo 100 in visok kip Lje-nina, ki se bo videl 70 km naokrog. Anekdota Neki zbiralec avtogramov(lastnorofti!»i pod pisov odličnih osebnosti), ki je bil dober prijatelj ravnatelja petrograjske opere, je imel samo eno željo: dobiti podpis Petra Cajkovskega, ki je nje govi zbirki še manjkal. Cajkovskv pa za take reči ni imel razumevanja. Nekega dne pa je ravnatelj opere dejal, da bo dobil zaželjeno. Naslednji dan je bilo v časopisu naznanilo: »Evgen Onjegln«, glasba od Riinskij-Korzakova. Samo par ur je preteklo po izidu časopisa. In že Je dobil ravnatelj opere od Cajkovskeaa divls pismo, v katerem ga vprašuje, če ne ve, da je on (Cajkovsky) skomponiral »Evgcna Onjeginac. Pismo je bilo seveda lastnoročno podpisano In tako Je dobil omenjeni »hlralse avtogrtm Cajkovskega. IJUBIJANA LJubljana na rojstni dan našega kralfa Ljubljana, 6. septembra. Vsa drlava in vsa Slovenija je proslavila današnji rojstni dan našega kralja z izredno slovesnostjo in prisrčnostjo. Posebno Ljubljana, kulturno in gosjiodarsko središče Slovenije, je dala ta dan posebni poudarek svojim čustvom, ki jih goji do našega mladega vladarja in vsega kraljevskega doma. Že na predvečer so izobesile v-e hiše državne zastave, trgovci pa so v izložbe jiostavili lepe slike kralja Petra II. in jih okrasili /. zelenjem, cvetjem in trakovi v narodnih barvah. Na večer so streli z ljubljanskega Gradu naznanili veseli praznik in v ranem jutru so zopet odmevali topovski streli nad Ljubljano. Magistralno |h>->lopje je bilo le^o okrašeno z zelenjem in venci, na glavnem pročelju pa so bile sestavljene žarnice v obliki kratice: P II. Nad tem pa je bila velika kraljevska krona, okrašena z državnimi zastavami. V zgodnjem dojioldnevu so se zbrali učenci in učenke ljubljanskih šol na svojih zavodih, kjer so bila najprej krajša predavanja o našem kralju. Zatem je odšla šol-ka mladina k sv. maši. Ob 10 se je začela v stolnici zahvalna služba božja, katere so se udeležili najvišji predstavniki državnih in vojaških oblasti ter zastopniki uradov in organizacij. Pred stolnico je bila |x>strojeiia četa 40. p. p. z zastavo in godbo. Ko je prišel pred stolnico divizijski poveljnik general I>. Štefanovi* v spremstvu generala Dodiča in adjutanta, je obšel častno četo in jo pozdravil. Prav tako je pozdravil številne navzočne rezervne oficirje, ki so prišli v .in i form ah. Zahvalne službe božie so se udeležili ban dravske banovine dr. Natlačen, divizijski poveljnik general Stelanovič z generalom Dedičem, ljubljanski župan dr. Adlešič, ves konzularni zbor, železniški direktor inž. Kavčič, direktor pošte 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, na praznik, in v nedeljo v Vzajemni zavarovalnici ob 5 zjutraj. 1 KrižanRazodetje v sneguc: Mati božja v eskimski obleki z Jezusom v naročju sprejema darove, kt iih prinašajo Trije kralji. Prvi je upodobljen kot Indijanec in prinaša bobra (žival iz vrste glodalcev, ki se j° obdržala samo še v severnih pragozdovih). drugi je trgovec iz Hudsonskega zaliva in prinaša kožo bele lisice, tretji jia je pravi Eskim in božjemu Detetu prinaša kitove zobe. Tako so Eskimi dogodek iz sv. pisma sprejeli za svojega in ga upodobili s prizori iz svojega življenja. Štrukelj, rektor univerze dr. Kušej. podpredsednik ajielacije dr. Mastnak, višji državni tožilec dr. kravina in številni drugi odličniki. Omeniti moramo nadalje zastopnika Akademije znanosti, številne profesorje ljubljanske univerze. načelnike oddelkov banske uprave, oficirski zlior ljubljanske garnizije, poveljnike posameznih polkov, bivše narodne poslance in senatorje, predsedništvo Gasilske zajednice dravske banovine s starešino na čelu, zastopnike vseh državnih uradov, zastopnike ljubljanskih gospodarskih ustanov, delegacijo dobrovoljcev in zastopnike narodnih organizacij in prosvetnih združenj, zastopnike humanitarnih organizacij in številne zastopnice ženskih organizacij. K oltarju je pristopil knezoškof dr. Rožman in daroval pontifikalno mašo ob asistenci generalnega vikarja prosta Nailraha, stolnega župnika dr. Klinarja, prelata Volca in kanonikov dr. Zupana in dr. Žerjava. Po maši je bil Te Deum in so bile opravljene molitve za kralja. Vsa cerkev je bila nabito polna in tudi pred cerkvijo je bila velika množica domoljubnega občinstva. Tudi v pravoslavni cerkvi je bilo ob 9 bogoslužje, ki ga je opravil protojerej Matkovič ob asistenci vojaškega duhovnika Nikoliča. Po opravljenih molitvah za kralja je imel prota lep domoljuben govor. Bogoslužja v pravoslavni cerkvi so se udeležili podban dr. Majcen, divizijski jiovelj-nik general stefanovič in general Dodič, ljubljanski podžupan dr. Ravnihar, številni oficirji, rezervni ofirirji in člani pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani. Na večer je Ljubljana proslavila kraljev rojstni dan še s slovesno sejo občinskega sveta na ljubljanskem magistratu, ki je bil ves okrašen in razsvetljen. Celje c Proslava rojstnega dne Nj. VeL kralja Petra IL ?.e v torek popoldne so zaplapolale na celjskih hišah državne trobojnice. Skoro vsi celjski trgovci in obrtniki so razstavili v svojih izložbah kraljevo sliko z zastavicami in drugimi okraski. Pročelje mestnega poglavarstva je bilo ves večer slavnostno razsvetljeno, vsi hišni lastniki in stanovalci pa so okrasili in razsvetljili okna. Slovenska katoliška mladina, članstvo Fantovskega odseka in Dekliškega krožka so priredili ob pol devetih zvečer v Ljudski posojilnici telovadno akademijo s prav pestrim in bogatim sporedom. Akademije so se udeležili med drugimi odličniki predsednik celjske mestne občine g. dr. Voršič Alojzij, zastopnik okrajnega načelnika g pristav Reya, ofcmcjni komisar g. dr. Hartman, predstojnik mestne policije g. Tor-ner, ravnatelj Mohorjeve tiskarne g. dr. Kotnik, predsednik ZFO, celjske podzveze g. prof. Janežič Anton, dr. Hanželič, prof. Cestnik in drugi. Velika dvorana Ljudske posojilnice je bila polna občinstva. Pri akademiji so nastopili celjska železničarska godba - orkester, člani in članice, mladci in mladenke. Slavnostni govor je imel predsednik Fantovskega odseka br. Anton Vrabl. Izmed 19 točk akademije so bile najlepše vaje mladenk z žogami, poljubna vaja, ki jo je pokazal g. Slavko Kokot, sanje, dvogovor, vaje članov na konju in rajanje članic. — Včeraj je bila ob 8 v opatij-ski cerkvi slovesna sveta maša, katere so se udeležili poveljnik mesta polkovnik g. Milkovič, poveljnik 39 pp. g. Defar poveljnik orožniške čete major g. Vinda-kijevič, častniški zbor, okrajni načelnik g. dr. ZoSec, predsednik celjske mestne občine g. dr. Voršič Alojzij, g. Mihelčič Alojzij, mestni svetniki, predsednk upravnega sodišča g. dr. Likar, predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, starešina okrajnega sodišča g. dr. Nendl, sodniki, ravnatelji in upravitelji šol, zastopniki posameznih uradov in korporacij itd. Sveto mašo je opravil g. opat Peter JuraK. Službi božji je prisostvovala tudi četa vojakov s polkovno zastavo ter vojaška godba. Šole so imele službe božje in proslave posamezno. c t Minka Trampuž. Skoraj ne bi verjeli, ko smo slišali, da je Bog poklical k sebi tako hitro dobro Minko. Pred dnevi je morala zaradi zastrup-Ijenja krvi v bolnišnico. Težko sc je ločila od svojih malčkov Marjana in Dušana, a šla je, da bi se vrnila kmalu k svojim. Pa se ni vrnila. Včeraj je podlegla zastrupljenju. Pokojna je bila blagajni-čarka pri tvrdki Slermecki v Celiu in so jo vsi poznali kot dobro uslužbenko, dobro vzgojiteljico Promet v Panamskem prekopu HI U P lan« MARIBOR Maribor je proslavil rojstni dan mladega kralja Maribor, 6. eejrtembra. Velike priprave so se delale letos v Mariboru za proslavo rojstnega dne našega mladega kralja Petra II. Vssko leto je bila ta proslava v Mari-l»oru, ki se zaveda svoje važnosti kot severna predstraža države, izredno učinkovita in slovesna. Letošnja proslava pa bi bila daleč nadkrilila vse dosedanje. Za snoči je bila pripravljena slavnostna razsvetljava in okrasitev mesta ter mogočen slavnostni sprevod po mariborskih ulicah. Ki bi bil združi! vse meščane brez razlike stanu v eno samo ogromno manifestacijo. Za danes zjutraj pa je bila določena slovesna služba božja lia prostem na Slomškovem trgu pred stolnico. Tudi cerkvena slovesnost bi bila globoka in ogromna vidna manifestacija rodoljubnih čustev Mariborčanov, ki se zlasti v teh težkih časih, ko imajo priložnost, da se prepričajo na drugi strani bližje meje o vseh neprilikah vojnih razmer, zavedajo jx>me:ia čviste in trdne, miroljubne naše države. Zaiadi m.sta!ih priliK pa so bile vse vidne zunanje manifestacije odpovedane. Maribor si je že včeraj popoldne nadel slavnostno obleko. Ni je bilo hiše, s katere ne hi vihrala naša državna zastava. Na poziv mestnega župana je bilo vse mesto snoči sijajno razsvetljeno. Najlepše je iluminirala svoje zgradbe mestna občina, prednjačil pa je vsem mestni magistrat, ki se je iskril v tisočerih žarnicah. Ogromen žareč državni grb v sredini, so obdajale dolge girlande iz električnih luči. Z žarometi so bila razsvetljena vidnejša javna poslopja v mestu. Zasebniki pa so razsvetlili okna svojih hiš s svečami, .tako da je bil med 8 in9 zvečer, ko je ta razsvetljava trajala, očarljiv pogled na mariborske ulice. Današnja proslava se je omejila le na sIužIk> liožjo v stolnici. Sv. mašo in molitve za našega mladega vladarja je opravil prevzvišeni vladika dr. Tomažič ob asistenci stolnega kapitlja in duhovščine. Sv. maši so prisostvovali predstavniki vseh državnih in avtonomnih oblastev. V prvi vrsti so sed"li poveljnik mariborskega mesta general Stanojlovič, oba okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, mestni župan dr. Juvan, dalje so bili navzoči, poveljniki mariborskih polkov, predstojnik mestne policije Kos ter komisar obmejne policije Krajnovič, korporativno je bil zastopan mariborski občinski svet, zelo velikošte-vilno je bilo zastopstvo aktivnega in rezervnega častniškega zbora, močno zastopstvo FO in DK v krojih, predstavniki skoraj vseh mariborskih društev in organizacij, šolska mladina ter ogromno število občinstva Stolnica je bila nabito polna, tako da so ljudje stali še pred vhodnimi vrati. Krasno je bilo ljudsko petje, ki je odmevalo po mogočni cerkvi. Kljub omejitvam letošnjih proslav je tako Maribor dostojno in lepo proslavil današnji narodni praznik ter je globoko poudaril 6vojo ljubezen do mladega vladarja. m Glas iz vojnega ujetništva v Španiji. Kakor drugod v naši domovini, je bilo tudi v Mariboru nekaj zapeljivcev, ki so, okuženi z marksistično miselnostjo, odšli na pomoč španskim »so-drugom« v državljanski vojni. Usoda mnogih je neznana. Mnogi molče in se pričakuje, da jih je zadela smrt, drugi pa so se začeli polagoma javljati. Tako se je oglasil te dni tudi eden izmed teh mladih zapeljancev ter je poslal svojemu prijatelju v Maribor dopisnico sledeče vsebine: »Vem, da se boš čudil, ko boš prejel to mojo dopisnico, kajti najbrž si mislil, kakor mnogi drugi, da sem mrtev. No, jaz sem živ in zdrav in se nahajam v vojnem ujetništvu v Španiji. Tukaj v Španiji, prav za prav v rdeči Španiji sem videl, na kako krivo pot sem zašel. Ali to nič ne de. Videl in naučil sem se marsikaj, kar mi bo v življenju brez dvoma koristilo in ko se bom danes ali jutri vrnil v slovensko domovino, bom vsakomur, kdor me bo hotel poslušati, govoril o tem, kar sem videl in doživel 18 mesecev v rdeči vojski in 6 mesecev z rdečimi v ujetništvu. Bili smo prevarani, pognani v največje nevarnosti — mi, ki smo se branili, da bi bili navadni krvniki nedolžnih ljudi v ozadju. Mi — sumljivi elementi svojih otrok, skrbno mater in dobro prijateljico. ; kakor so nas nazivali, nismo mogli dobiti no-Zapušča dva nepreskrbljena otroka, ki ju je tako • benih zvez z družino in z inozemstvom sploh in ljubila, in moža Slavka Trampuža, strojnika v ; to ves čas, dokler nisem februarja meseca bil Mohorjevi tiskarni. K počitku jo bodo položili v petek. 8. septembra na mestnem pokopališču. Pogreb bo iz mrtvašnice. Naj v miru počiva dobra Minka! Svojcem naše iskreno sožalje! c Na državni realni gimnazi|i s klasičnimi sporednicami v Celju se je doslej vpisalo 887 učencev in 427 učenk, skupno 1314 učencev in učenk. Od lanskega leta se je torei število učencev zvišalo za 60. V prve razrede se je vpisalo letos 27 učencev manj kot lani. V prvi razred klasične gimnazije se je vpisalo 46 učencev, v drugi, na novo ustanovljeni razred pa 49 učencev. Zavod bo imel 32 oddelkov, in sicer od 1. do 3. razreda po 5, od 4 do 5. razreda po 4, od 6. do 8. pa po 3 oddelke. Ker je poslopje državne realne gimnazije veliko premajhno, bo imelo 17 oddelkov dopoldanski, 15 oddelkov pa popoldanski pouk. Učiteljski zbor šteje 55 učnih moči, med temi 13 nastavnic. — Ko poročamo te številke, bo javnost sama, ki pozna razmere in prostore na celjski gimnaziji, sodila, kako nujno potrebno je, da bi v Celju čim prej gradili novo gimnazijsko poslopje. — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje t naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevne 1 čaSa »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku Ogl reg S br. 30474/35. Rajhenburg Tombola našega prosvetnega društv« je prav lepo izpadla. Velika množica ljudi je prihitela in vsak je želel dobiti glavni dobitek par lepih volov. Srečna roka male Mariance Šabečeve je odločila, da je dobila glavni dobitek revna žena, ki so ji vsi od srca privoščili. ujet ter sem mogel pisati v Jugoslavijo.« — Zanimiva vest, ki govori več, kakor vsi članki »Delavske politike«, ki jih je pisala med špansko državljansko vojno. Vse za šolo v Cirilovi! m Obrtno nadaljevalna šola v Mariboru po- viza vse vpisane vajence in vajenke. nai se javijo v nedeljo, dne 10. t. m., zaradi nadaljnih navodil v tistem šolskem poslopju, ki je zabeleženo na dodelilnem listku, katerega lahko dvignejo še ta teden ob dopoldnevih na mestnem poglavarstvu. m Poročili so se v Mariboru: Bračko Ivan, odvetniški pripravnik in dr. Kemperle Marica, zdravnica; Herzl Viktor, ravnatelj čokoladne tovarne in Kuhn Marija, zasebnica; Pertot Boris, tekstilni tehnik in Hajdinjak Elizabeta, zasebna uradnica; Irgolič Franc, poštni inšpektor in Fili-pec Ana. zasebnica; Sagadin Ludvik, ban. tajnik v p. in Paulšek Marija, učiteljica v p. Obilo sreče! m »Ruška nedelja« se bo slavila prihodnjo nedeljo 10. t. m. v Rušah. To znano proščenje v Rušah, zvezano z velikim rothanjem, je priljubljeno tudi med Mariborčani, ki vsako leto na to nedeljo pohite v staroslavne Ruše. m Prosvetno društvo v Melju priredi v nedeljo izlet na Ptujsko goro. Prijave sprejema samostanski vratar. m Smrt blage žene. V Nasipni ulici 54. ie umrla gospa Rozalija Homer, roj. Lepej, soproga vpokojenega šolskega sluge. Smrt jo ie pokosila v starosti 61 let. Pokopali jo bodo danes v četrtek ob pol 16. uri ter se vrši pogreb iz hiše žalosti na pobreško pokopališče. Svetila blagi in plemeniti pokojnici večna luč, preostalim naše sožalje. m Mlad begunec. Jožefi Javomik na Pohrež-ju je pobegnil od doma njen 10 letni sin Jakob Mubič, učenec 2. razreda ljudske šole. Fant je za svoja leta dobro razvit, oblečen je bil v rdečo Slraussova muzlka je pri včerajšnji premieri sijajnega glasbenega velefilma navdušila VSe prisotne Volilri mTa 1 jpffcli' Danes ob 1fi„ 19. In 21. url ▼ ▼ Luise Rainer. Fernsnd Gravet. Milln Korius f Splošna sodba občinstva Je: Tako kras-nega filma še ni bilo r Kinu Unionu I srajco ter kratke plave hlače ter je bil gologlav in bos. m Kolo je ukradel nepoznan tat delavcu Antonu Maherju iz Nove vasi. Ukradel mu ga je izpred gostilne Skaza na Betnavski cesti. m Mladi rokovnjači zakrivili nesrečno smrt. Na Turnovo planino nad Pako sta šla nabirat maline 17 letni Franc Jamnikar ter njegova 12-letna sestra Marija s Tolstega vrha. Ko sta nabrala že okrog 4 kg, se je prikazala v gozdu skupina mladih fantov Bili so to 18 letni Anton Vrhovnik, 22 letni Jožef Pogladič, 20 letni Stanko Pogladič in 16 letni Ludvik Pogladič. Fantje so začeli oba nabiralca malin brez vsakega vzroka zmerjati. Vrhovnik in Ludvik Pogladič sta stopila k Jamniku ter zahtevala, da jima izroči maline, drugače bo dobil po glavi Jamnikar se je branil. Fanta pa sta ga vrgla na tla. Ležečega sta nato tepla s palicami ter ga suvala s čevlji. Nato sta vzela maline in vsa nasilna družba se je oddaljila v gozd Jamnikar je čutil močne bolečine, da se je s težavo vrnil domov čez nekaj dni pa je Jamnikar nenadoma umrl. Sodišče je odredilo obdukcijo. Ugotovljeno je bilo, da je Jamnikar imel zeio slabo srce in vneto ledvico; bolezen je bila smrtnonevarna. Poškodbe, ki jih je dobil Jamnikar v gozdu ob priliki napada, pa so njegovo smrt še pospešile. Orožniki so mlade napadalce izsledili ter so pri zaslišanju izpovedali, da so se že pri odhodu od doma zmenili, da bodo vzeli maline nabiralcem, ki jih bodo zalotili v gozdu. m Drzen vlom je bil izvršen v sfanovanie lastnice avtogaraž Lujize Volker v Kersnikovi ulici. Vlomilec se je splazil skozi okno ter iz kuhinje in iz shrambe odnesel več parov čevljev, precej posteljnega perila in si »izposodil« tudi kolo. Povzročil je 2500 din škode. Ptu] Vse za šolo v Cirilovi! Iz naše včerajšnje II. izdaje V včerajšnji drugi izdaji je »Slovenec« priobčil sledeče novice: Na poljski fronti so Poljaki prešli v protinapad in je 30 poljskih bombnikov letelo do Berlina. kjer je vrglo veliko število bomb. Vsi bombniki so se po poljskih poročilih vrnili. Škoda, ki so jo napravili, ni znana. Prav tako je nastopila tudi kopenska armada v protiofenzivi in je dosegla po poljskih poročilih uspehe na meji vzhodne Prusije, pri Poznanju in na južni fronti. Na francosko-nemški fronti ni bilo novih poročil. Poročila o prodom skoz.i Siegfridovo nemško obrambno črto se niso potrdila v teku noči. Na angleško-nemški fronti je novo da «o angleški bombniki napravili polet nad Nemči.o ter so uspešno bombardirali Aachen in Hamburg. Nemška obramba je sestrelila dvoje angleških bombnikov. Na velikih morjih traja lov za trgovinskimi ladjami dalje in so tako angleške kakor nemške vojne edinice potopile nekaj nasprotnikovih ladij. V ju in i Afriki je morala vladz. ki ie nasprotovala sodelovanju z Anglijo, odstopiti in je bila imenovana nova vlada, ki bo stopila ob stran Anglije v njeni borbi proti NemMji. Emanuel Kolrnan: »V svetlobah in sencah« V založbi knjigoveznice Ivana Avguština na Jesenicah je izšla tiskarsko lična zbirka pesmi Emanuela K o 1 in a n a pod naslovom > V svetlobah in sencah«, ki jih je tiskala tiskarna A. Blažej na Jesenicah. Knjižica je tako plod gorenjske provinrialne tiskarske podjetnosti ter že kot taka zasluži pozornost. Pesmi same pa so še nedonošene in neprečiščene ter za sedaj saino več obetajo kakor pa nudijo. Kmanuela Kolmana poznamo iz raznih revij in časopisov, kjer pogosto sodeluje in je jako ploden. Toda vse njegove tvornosti se drži neka prozorna lahkota, ki je že bolj površnost, kakor pa trganje dožitkov iz srca in je bolj igračkanje- s svetlobami in sencami, kakor pa doživljanje pravega bistva teh svetlobnih in simbolnih pojavov. Ti so kakšnemu pesniku lahko resnično del življenja, kakšnemu pa spet lahko služijo le za zavoj, v katerega zavija svoje sentimentalne bonbone. Ne pravim, da Kolman spada med te zadnje, nasprotno: v njegovih nežnih sencah in mrakovih, gozdovih in večernih poteh, v zarjah in ranah slutimo pesnika, ki pa jO šele s svojo potjo prav pred vrati prave poezije. Zdaj šele trka nanje, zdaj močneje, zdaj rahleje, to se pravi, da podoživlja čustva in z njimi figurativno ornainentiko pesnikov, ki so šli pred njim, sam pa še ni tako močan v sebi, da bi postavil svojo podobo dovolj nazorno in močno. Lahko je to pomanjkanje osebnosti, lahko pa tudi premalo odgovornosti do sebe in do umetniškega ustvarjanja, ki je porajanje v mukah, tehtanje in tveganje, ne pa pisanje lahkonogih stopic, ubiranje melodij in stikanje zanimivih rim, če pa ne čutimo za to zunanjostjo človeka. Kakor sem rekel: ne odrekam Kolmanu pesniškega daru, zadnja pesem v »Mladiki« je na pr. že dobra, nasprotno: vsa njegova zbirka je na prvi pogled poezija, človek bere in bere in so opaja s pesniškimi rekviziti, ki so nekateri tudi celo novi, toda ko pa končno zapre knjigo, mu ne ostane pred očmi ne pesnik in ne pesem, vse se je po kolesih ritma in ozračju senc in svetlob odpeljalo nekam v daljavo, kar se ne povrne nikdar več... To je vtis zbirke pesmi, ki jim manjka samo eu korak do prave poezije. Toda tisti korak se mora zgoditi v pesniku samem. Kolman ima tehnične, dovolj globoke zmožnosti, ima čuteče srce, dovzetno za tenka čustva, nima pa morda ljubezni do pesmi, ki terja vsega Človeka, vso misel in vso kri ter se ne zadovolji s sokrvco in površnostjo. Te besede naj bodo samo v bodrilo pesniku, ki je s to prvo zbirko pokazal, da ima talent, pesniško notranjo ubranost in čuvstvenosU samo da se jc prenaglil z izdajo, preden je dozorel. Zbirka sama pa je že kot podeželsko tiskarsko delo vredna vsega priporočila. Pa tudi kot pesniško delo, ki opeva mater, ljubezen, lepoto stvarstva, Boga in Človeka, bo našla gotovo hvaležne bralce. td Zanimiv umetniški zaklad v Gdansku Mesto Gdansk, ki je v sedanji evropski vojni tako usodnega pomena, hrani v svojih zidovih umetniški zak lad prav svojevrstne, zanimive zgodovine: O veliki noči leta 1473 je gdanski kapitan Pavel Benecke zadržal s svojo ladjo »Peter von Danzig« ungleško ladio »St. Thomas«, nedaleč od angleške obale. Zaplenil ji je ves tovor, 480.000 tolarjev v denarju, in jo je odpravil v Hamburg in nato v Bremen. Ko so odpirali tovor, so našli dobro zavito oltarsko sliko, ki je imela za seboj že 350 letno zgodovino. Slika jc bila delo Hansa Mcmlinga in je predstuvljula »Poslednjo sodbo«. Benecke je daroval sliko samostanu Oliva, in redovniki so jo dali v oltar cerkve Bratovščine sv. Jurija. A takoj so nastali spori zaradi slike. Izkazalo se je, da je to Meinlingovo sliko kupil Angelo Tani, ki je zastopal pravice rodbine Medici v Bruggu, za cerkev v Florenci. Karol Drzni se je trudil, da bi bila slika vrnjena, vendar ni zaleglo ničesar, niti to ne, ko je papež Pij V. izobčil pirata Pavla Be-neeka iz Cerkve. Gdanski umetniški zaklad je začel zanimati vso Evropo. Od blizu in od daleč so prihajali ljudje, da bi videli sliko, ki je dvignila toliko prahu v Evropi. Cesar Rudolf II. je ponujal zanjo 40.000 zlatnikov, volilni knez saški pa 20.000 tolarjev. Prav tako se je pobrigal zanjo car Peter Veliki, ki je videl sliko na svojem potovanju 6. marca 1716 in je knezu Dojgo-ruckemu naročil, naj vendar poskrbi, da bi to sliko nabavil zanj. A gdanski meščani je tudi ruskemu carju za noben denar niso hoteli dati. Prav čez 100 let zatem, ko je mesto Gdansk prišlo Francozom v roke, je prišel leta 1807 v Gdansk Dcnon, upravitelj Napoleonovega muzeja, ki je zbiral v imenu slavnega Kor^ičana slike za Francijo. Čez nekaj dni je morala slika »Poslednja sodba« nastopiti pot v Pariz. Tam so jo obesili v Louvreu. Po sklenjenem miru leta 1815 je ta umetnina odromala proti Berlinu. Boj za sliko je iznova oživel. V Berlinu so se bavili z načrtom za Narodni muzej in so skušali obdržati zanj Memlingovo »Poslednjo sodbo«. Mesto Gdansk bi dobilo zanjo 20.000 tolarjev in odlično kopijo sikstinske Madone. Vendar je načelstvo mesta Gdanska zavrnilo vsakršno ceno in ponudbo za sliko. Slika je ostala devet let na tujem, dokler je ni kralj Friderik Viljem III., dne 16. januarja 1816, vrnil v njeno staro mesto. Dali so jo v slavno gdansko katedralo Naše Gospe. In tam je še dandanašnji. »Zdravniški vestnik«, št. 8—7, je posvečen 20-letnici slovenske medicinske fakultete v Ljubljani, kakor izpričuje uvodni članek in članek dr. M. černiča: Kako so se izrekli slovenski zdravniki za medicinsko fakulteto v Ljubljani? Obenem s tem priobčuje imenovani tudi poročilo tedanjega (1919) refer. za medicinsko fakulteto pri Zdravniškem društvu dr. Kraigherja svoje poročilo ter I debato dr. Dereanija. V poročilu je v malem tudi vsa zgodovina slovenskih medicinskih šol od francoskih let dalje. Temu uvodu pa je dodal članek: Medicinska fakulteta v Ljubljani in naša zdravstvena kultura, kjer si je kot tak, ki ae je tudi v Avstriji potegoval za slovensko vseučilišče, dovolil tudi izreči omalovažujočo sodbo o slovenski medicinski fakulteti. Poleg tega so napisali zdravniške razprave še naslednji zdravniki: A. Sonc (Ambardova konstanta ali hemorenalni indeks), Mil. Cunder (Cavernoma cerebri? Intoxicatio?), S. Preveč (Multipla primarna angiomatoza, inor-bus Hippel in Lindauov 6indrom), L. Trauner (Kateri bolniki spadajo v kopališča?), M. Kremžar (Vejavišče za naše strokovno besedje in izrazje; pri njem sodeluje tudi dr. Breznik ter cand. med. Miklavž Kozak), V rubriki »Bitja in iitja« so poročila o anatomu Jauu Jeainskein, o odkritju Hlajmerjevega spomenika, o smrti primarija dr. Derganfa (dr. Blumauer). Slede vprnšanja in odgovori tur ocena zdravniške literature. »Umetnost«, letnik IV. 1930-1940, štev. 1. — »Umetnost«, mesečnik za umetniško kulturo, ki jo izdaja Miha Maleš, je stopila s to številko že v četrto leto ter dobila svojo stalno obliko, v kateri bo zdaj izhajala mesečno, no več dvomesečno kot doslej. >Uinetnost« se je v treh letih toliko uveljavila, da ji jo zagotovljeno življenje in tudi razvoj navzgor. Ta prva številka ima naslednjo vsebino: Boris Kranjc: O bibliofiliji in bihliofil-skih izdajah, ki se zadnje čase tudi med naini zelo širijo. Stane Mikuž piše o slovenskem kiparju J. Urbaniji (rodom iz Selc), ki pa sedaj stalno živi na Dunaju. Pri nas je sedaj zelo malo poznan, dasi je svoj čas bil zelo priljubljen in je veliko njegovih del ]>o naših cerkvah (škofjeloško pokopališče, Devica Marija v Polju, Mala Loka pri Ihanu) ter je veliko njegovih del bilo publiciranih v »Domu in svetu«. Največje njegove plastike so v muzeju. Nekaj del prinaša tudi ta štev. »Umetnosti«. F. K. Kos ocenjuje Meseanelovo monografijo o brulih šubicih. Isti tudi glosira nekulturno dejanje: razbitje plastike na Muzejskem .trgu Aktualno postaja poročilo M. B. o zaščiti umetnin med vojno, ki ga ponazarjajo tudi fotografije. Slede |>oročila o umetniških razstavah pri nas ter opis slik tujih slikarjev, ki so reproducirana v tej številki. Te reprodukcije pa predstavljajo poleg del domačih umetnikov: Šubica, Urbanije, Jakca, tudi tujce kakor so: Staikov, Bondone, Caraggio, Poussin. Backhuysen, Bellini, Dufrense, Rousseau, le m ar, Brianchon itd. Barvasta celostranska priloga Otroka od Sv. Kube začenja ta novi letnik, ki ima med tekstom tudi nekaj leposlovnih doneskov, tako pesem slikarja Janeza Šubica in Maksima Gasparija ter Marjana Savinška. Levstikov Uhežni kralj pa je ponatisnjen kot podloga za Šuhičevo risbo. Revija stane letno (12 številk) 100 din, oziroma 130 din (finejši papir), — Ljubljana, Pod Turnom 5. Novi Brurgpl. V Londonu so našli novo delo slavnega slikarja Petra Bruegla. Je to slika na les, ki prikazuje beg sv. Družine v Egipt. Bila je že 1. 1600 v zbirki kardinala Granclla v Bruslju, po tem pa se je izgubila za njem vsaka sled. Sedaj, ko so našli sliko, je cenjena na poldrug milijon dinarjev. Obletnice dveh največjih prekopov Obe največji morski poti, ki sta umetno vsekani v celino, letos praznujeta vsaka svoj jubilej. V avgustu 1. 1914 — ko je bila svetovna vojna (v zgodovini ji bomo najbrž rekli: prva) že v teku — je bil izročen prometu Panamski prekop, letos v novembru pa bo tudi Sueški prekop praznoval 70 letnico, odkar je po njem splavala prva ladja. Razvoj svetovnega prometa je v najtesnejši zvezi s tema dvema morskima cestama, po katerih je začelo teči blago iz sveta v svet po velikih bližnjicah, čeprav je sueški prekop povzročil večje preobrate v gospodarstvu in mednarodnem razmerju in čeprav je precej sta- rejši, ga vendar Panamski prekaša po moči svojega prometa. Pomen obeh morskih bližnjic, iz Sredozemskega morja v Rdeče morje naravnost skozi ožino med Afriko in Sinajskim polotokom, in iz Atlantskega oceana v -Tihi ocean naravnost skozi ozki celinski jezik med Severno in Južno Ameriko, so gospodarstveniki in politiki spoznali že zdavnaj. Saj je znano, da je bil prvi sueški prekop v ohratu že v dobi egiptovskih faraonov, pa so ga pozneje puščavski vetrovi z oblaki peska zasuli. Ko je Napoleon, ki je bil vladar skoro vse tedanje Evrope, prišel v Egipet, se jo tudi resno Promet v Sueškem prekopu (v kotu graditelj inž. Ferdinand Lesseps) Dr. Joža Lovrenčič: Stare listine Hribovske vasi v svo.fi tihi lepoti me vedno mikajo. Neštetokrat sem bil že na Jamniku, hodil v Dražgoše, k Sv. Mohorju in v Zabrekev, obiskal Nemilje in še to in ono vasico, a v Pod lil i co, ki samuje skrita tam doli v dnu pod dražgoško potjo, me do letos ni zaneslo, čeprav bi si bil že večkrat rad ogledal krajevno električno centralo, ki menda že dvajset let daje luč Podblici in Jamniku in izpričuje zadružno zavest naših hribovcev. Zadnjič sem pa le bil v Podblici. Ni me izvabila električna centrala, nekaj drugega je bilo. Prvo nedeljo julija, ko je prišlo sto jeseniških delavcev nu Jamnik in jim je maševal in pridigal kleparski župnik v cerkvi sv. Primoža — kdo je ne pozna zaradi krasnega razgleda in zadnja leta zaradi na novo odkritih fresk iz 15. stoletja? — me ie pred Mohorjem v vasi ustavil Špunčev oče Andrej Bešter. »Pa pridite kaj k nam v Podblico! Veste, nekaj starih nisem imamo in bi rad vedel, kaj je v njih. Nekim mladim gospodom sem jih že pokazal, a mi niso vedeli nič povedati. Nemško je, pa ne znajo še brati!« Obljubil sem, da o priliki pridem in pogledom. Počitnice so minevale, na obliubo sem skorajda pozabil, a ko sem zadnjič oral o škofjeloškem muzeju, me je le dvignilo. V nedeljo sem šel na jamniško žegnanje in popoldne v Podblico. špančeva hiša je sredi vasi. Oče je bil pravkar pokladal živini, pa jc prišel iz hleva. Pozdravil sem ga in mu povedal, da sem prišel, kakor sem obljubil. Mož je bil vesel in me odpeljal v hišo, kjer sem se spoznal še z njegovim sinom, mladim gospodarjem, in že so bili na mizi okusni bobi in kolač in hruške, pod katerimi se tod letos drevesa kar šibijo, da bodo spet žgali in skuhali gotovo lepo število litrov takega, kakršnega sem moral tudi pokusiti in je bilo že štiri leta staro... Zegnanjskih dobrot pa si nisem utegnil tako privoščiti, kakor bi Špančevi radi, ker me je Dol j vleklo pisanje, katerega so prinesli skrbno spravljeno v dokaj velikem zaboju na mizo. Stare orumenele listine, večinoma še vse lepo ohranjene, le nekaterih so se lotile miši ali molji, vendar ni nobena tako pokvarjena, da se ne bi dalo iz nje razbrati, za kaj gre. Tudi vsi pečati, kar jih je bilo listinam prilepljenih, so ohranjeni. Listin, nisem jih štel, je veliko; najmanj v stotino gre njih število. 1'rvn, ki mi je prišla v roko, je neko potrdilo rudarskega glavarstva v Ljubljani iz leta 1792. Iz te nobc je še mnogo drugih. Največ je takih, ki izza letu (732 pa skozi vso stoletje govore o krajevnih zadevah, prošnjah in pritožbah glede gozdnih zadev na Jelovci (Na gori, Pod goro, Na razoru, Pri Mrzlem studencu itd.). Druge listine govore o hišnih zadevah, pravdah, zapuščinah itd. in so v njih navedeni, menim, do kraja vsi Podbličani, kolikor so bili zapleteni v razne srenjske in medsebojne interesne spore. Najstarejša listina je neko potrdilo, ki ga je izdal namestnik rudarskega sodnika v Radovljici leta 1611. Večina listin je pa naslovljena na loško sodnijo freisinških škofov ali pa njena re-rešitev vlog, ki jih je dobila iz Podblice. Tudi iz dobe Napoleonove Ilirije je nekaj listin in izkazov »fronkov« in šc neka zadeva selškega župnika o biri. Zanimivo je, vsi prebivalci, Evropci in domačini, ostali na svojem mestu vsak pri svojem delu. nihče ni pobegnil pred to naravno ypečjo«. Med zelo vroče predele zemlje spada tudi Rdeče morje in Perzijski zaliv. Pod krovi parnikov se kljub najmodernejšim ventilatorjem večkrat dvigne to plota na 50—60 stopinj Celzija, v prejšnjih časih ko ladje še niso imele ventilatorjev, pa se jc povzpela še veliko nad 60 stopinj. Tudi v Avstra liji živo srebro v toplomeru večkrat pride do 60 stopinj in še čez. In življenje tudi v teh krajih teče mirno naprej, ljudje ne uidejo, čeprav gre v najbolj vročih časih bolj v znamenju počivanja kot pa resnega dela. Pa vendar — ljudje vztrajajo! Te izkušnje so nagnile dva angleška znanstvenika, da sta poskusila, koliko vročine človek sploh prenese. In kar pravljično se sliši, da vzdrži vročino, ob kateri se speče angleški »biftek«. Omenjena znanstvenika sta se dala zapreti v posebno peč, v kateri so od zunaj toploto počasi stopnje vali. Ko je bil »biftek« pečen, sta prišla iz peči — ne pečena, ampak popolnoma zdrava in nepo škodovana. Seveda sta v peči popolnoma mirovala in prenaša'a samo — vročino. S svojim poskusom sta pa le dokazala, da človek trdnega zdravja in krepke telesne konstrukcije more prenesti vročino, ki je precej nad vreliščem vode, dasi vrelega kropa na koži ne prenese. Studenice pri Poljčanah Če izstopiš na postaji Poljčane, imaš pre> seboj lepo dolinico, imenovano »Dravinjska do lina«. Njen varuh jc Boč, ki ga krose košati bukve. Pod njim se nahaja prijazen trg Stu dcnice. Miren kraj, malo znan, a vendar nt spi. Prebivalstvo se peča po večini z živino rejo in bo 26. septembra proslavilo 30 letnic« ustanovitve živinorejske zadruge. Pokazati ho če uspehe 30 letnega dela, ki ni bilo prav rožnato, kajti med svetovno vojno so zboljše vanje preprečili s tem, da so jim vso boljši živino odvzeli. Toda s pridnim in vztrajnin delom so si kmetje spet zboljšali domačo ma rijedvorsko pasmo, kar hnče pokazati prav ni razstavi (premovanje) živine dne 26. septem bra. Živinorejska zadruga je svoja pravili spremenila in se sedaj imenuje »Živinorejski sclekcijska zadruga«. Razstavljenih bo okoli 9< glav živine in to skoraj polovico mlade. Orga nizacija more mirno zreti v bodočnost, kajt mliuia živina daje pogoj za uspeh. 26. septem ber bo torej praznik studcniikih živinorejcev. Poiorl Kupet nepremičnin, ne pozabite obiskati dolgoletne in poznane tvrdke Triglav-Slovenec v Beogradu Hartvlgova 3/1. — Tal. M»l Palat« in hli« za rento, vil« za najem i» alavbIKa v vseh krajih Beograda. Strokovno zastopstvo najboljših svetovnih znamk: RUDOLF HR0VAT Zagreb, lika 49 Ako hočete najboljše harmonike dobiti poceni, kupite pri nas! Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? Kadar potrebujete tiskovine, kataloge, ilustracije, prospekte in se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, se blagovolite obrniti na lupstcMuisko tiskarne » UubUaitl Brzojavni naslov: Jugotiskarna Ljubljana Umetn. grafitni zavod v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. — Vsa grafična dela se izvršujejo lepo, solidno in po zmerni ceni KNJIGOTISK IN UMETNIŠKI TISK LITOGRAFIJA IN OFSETNI TISK KEMIGRAFIJA BAKROTISK KNJIGOVEZNICA Potrti globoke žalosti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra, nepozabna soproga in mati, gospa Razalija Homer roj. Lepej soproga šolskega sluge v pokoju včeraj 5. septembra, ob 8 zvečer, po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice 1k> v četrtek 7. septembra o!) pol Iti iz hiše žalosti. Pobrežje, Nasipna ulica 54, na magdalensko pokopališče. — Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 9. sept. ob 7 zjutraj v niagdalonski cerkvi. Maribor. Sr. Lenart, Sv. Jurij, dne 6. septembra 1939. 2 a 1 u j o K i ostali. Mali oglasi v malih edulh velja fMkt beaeda I din: tenttovanlakl •clul I din Debelo tlekane naalovne beaede ee računajo dvojno. Najmanjši inenek ta mati orlaa ti din. - Mali octaal ae plačnjrjo takoj prt naročilo. • Pri oglatih reklamnega enačaja ae rašnna enokolonaka. S mm vlaoka Datltna vratlea po I dla. - Za plamene odgovor« (lede ■allb egtaaov treba prlloilU suamko. ilužbodobe Pletiljo Izurjeno, sprejmem v dobro In stalno službo. Mesečna plača 400—500 din, hrana ln stanovanje. — Ciranduč, Mlinska 1, Maribor. Šivilja gre šivat na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 14394. (a Trgovska pomočnica pridna in poštena - išče službo radi oddaje trgovine. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 1283. (a Kuharica starejša, zmožna voditi samostojno gospodinjstvo lSče primerno mesto. Nastop takoj. Tončka Rejc, Celovška cesta 66. (a Mesto sluge ali slično išče 36 letni samski, z znanjom slovenščine in nemščine ter italijanščine. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14691. (a Kmečki tant - šoter vojaščine prost, star 27 let, išče kakrSno koli službo, tudi k tovornemu avtomobilu. Na željo se predstavi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošten« št. 14290. (a Kupimo Kupim znamke avstrijske Jubilej 1910. -Ponudbe na: Ivan Mo-žlna, Celje, Jenkova 19. .Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNB, juvelir, Ljublja VVolfova ulica it S LjEifirTl Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, 6v. Petra e. 14. LJubljana. (I šolske torbice tn aktovke v veliki izbiri priporoča Kravoa, Maribor, Aleksandrova 13. (I Kislo zelje novo, prvovrstno, po brez-konkurenčnl ceni, vsako množino dobavlja Iloman, LJubljana, Sv. Petra o. 81, telefon 85-3». ti Vino Nad 30 hi sortiranega vina proda posestvo Va-lenta, Košakl pri Mariboru. Ugodna prilika! Vsak obiskovalec ljubljanskega velesejma, naj ne zamudi obiskati tuill veliko razstavo otroških vozičkov vseh najnovejših modelov po izjemnih cenah ter lanskoletnih modelov po znižanih cenah, kakor tudi dvokoles, motorjev, Šivalnih strojev, pneumatike itd. pil tvrdki »Tribuna«, LJubljana, Karlovčka cesta 4. Trgovina | Stiške mesne izdelke salame, klobase, Blanlno itd. RajhenburSke Izdelke: čokolado, kakao, likerje itd. ter vso Spece-rijo kupite poceni in dobro pri Miklavžu pod Lemenatom V zalogi paski sir In olivno olje. — Kupujemo suhe gobe. Pri enkratnem nakupu nad 100 din 2 odstotka popusta! Otroški koti tek SLON SAMBO (26) Fanta sta se odpravila k zdravniku, a ta tudi ni vedel, kaj bi 7. njima počel. In ko sta mu fanta povedala, da s temi dolgimi ušesi razumeta živalsko govorico, jima sploh ni verjel. Dejal je: »Predpisal vama bom zdravilo, in potem bomo videli, kaj bo.< (27) Po šestkrat na dan sta morala fanta zaužiti grenko zdravilo. Jan je štel :»Ena, dva tri — že stran zleti!« — da bi se tako oju-načil. Filip pa si je prigovarjal, da je tako dobro kot limonada, vendar se mu ni posrečilo, da bi bil samega sebe pregovoril. Pouk Sedmošolec klasične gimnazije, od-llčnjak, popolnoma brez sredstev išče lnštrukcljo za hrano in stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod »Sedmošolec«. Deklico oddam za svojo. Stara 2 meseca. Marija Bru-než, Rogoznica 31, Ptuj. Deklico siroto, 2 In pol leta staro, oddam za svojo. Polž ve se pri Grosek, Prešernova 1, Jesenice. (r Potrti v globoki žalosti javljamo, da je ljubi Bog poklical k Sebi med nebeške krilatce našo srčno ljubljeno, zlato hčerkico - edinko, sestrico in nečakinjo MAJDICO NOVAK hčerko nameščenca OUZD in učenko 3. razr. uršulin, vadnice po težkem trpljenju, v 9. letu starosti. — Na zadnji poti jo spremimo v petek 8. septembra 1939 ob pol petih popoldne, izpred mrliške veže drž. bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v prezgodnji grob. Ljubljana, dne 6. septembra 1939. Neutolažljivi: mamica, očka. bratca Dušan in Mihec ter vse ostalo sorodstvo. Sobo z eno event. dvema posteljama, lahko tudi e hrano, posebnim vhodom takoj oddam. Bohoričeva ulica 9. (s) Dve dijakinji se »prejmeta na stanovanje ln zdravo domačo hrano. — Požar Ivanka, Poljanski nasip 10-11., desno. (Blizu realne gimnazije.) (D Dijaka nižješolca sprejme v vso oskrbo boljša družina v Mariboru. Soba lepa ln zračna v novi zgradbi nasproti realne gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« 14686. — Marija Tutta-Stelan, koncertna in orato-rijska pevka, državno izprašana glasbena in literarna pedagoginia (Praga) podučuje samo resnično nadarjene učence v solo-petju, klavirju, recitaciji (nemški). Predpriprava za državne in odrske izpite. Prvovrstne reference. Govorilne ur« dnevno od 12—2 in od 6—7. Turnograjska 4. Predilnica bombaža išče za takoj tehničnega poslovodjo In enega mojstra Podrobne ponudbe s pogoji pošljite nas Propaganda a. d., prej Jug. Rudolf Mosse a. d. Beograd, poštni predal 409 pod »1201«. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po volji Vsemogočnega odšla naša ljubljena soproga, mati, hci in sestra, gospa Minka Trampuž roj. Ganter danes, v sredo, dne 6. septembra po mučni bolezni, previ-dena s tolažili svete vere. v večno življenje. Pogreb drage pokojnice bo v petek 8. septembra ob štirih popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. V Celju, dne 6. septembra 1939. Slavko Trampuž s sinčkoma Marjanom in Dušanom ter ostalo sorodstvo. Pierre L' Erntite: 6 Ljubezen - soprog ali Bog? Iz francoščine z dovoljenjem avtorja »Če bo le ustregel vaši prošnji?« »Uverjena sem! Kot oče skrbi zame!« V tem trenutku je prišel iskat Gilberta brodnik, da bi ga prepeljal čez Seino na kolodvor. Mladi advokat je tedaj končno odločil, da se bosta z Lucijo naslednjega dne našla na kolodvoru, da obiščeta župnika Pauleta. Gilhert je dospel že skoraj na onstran Seine, ko je Lucija še gledala za njim in mu mahala z robčkom v slovo. »Res očarljiv mladenič!« je ušlo Lucijini materi. 7. poglavje. Zaročenca sta naslednjega dne obiskala župnika pri sv. Frančišku Šaleškemu v Parizu, da se dogovorita z njim glede poroke. Na srečo sta ga našla doma. Ravnoka, se je odpravljal v svojo pisarno, ko sta prišla. Svidenje je bilo prisrčno. Duhovnik in Lucija sta se s skupnimi močmi trudila, da bi otaiala led. ki je ločil dva moža različnega mišljenja in ki sta si bila doslej tujca. Pogovorili so se o poroki, seveda o ceremoniji in o raznih drugih podrobnostih. Potem so prešli na bolj domače poinonke. Gospod župnik je menil, da je v tem okraju prav prijetno stanovati, nakar je Gilhert odvrnil: »Da, seveda, če l>ova le našla stanovanje, ki nama bo všeč!« »fe dovolite, vama bom pri iskan Ki pomagal. Okraj je tihoten. zrak dober. Bulonjski park je v bližini. Lahko si boste pridobili tudi prijetnih poznanstev v bližini. Uredila si bosta prijetno dno-zdere. v katerem bo gospodovala mala Lucija, ki jo poznam že tnko dolgo vrsto let. Pripravil sem jo za prvo sv. obhajilo. Tedaj je vladala moda pristriženih lis. Gotovo je tudi njo mikal nalezljivi vzgled njenih tovarišic. Toda jaz sem ji stal ob strani v boju proti skušnjavi. Se še spominjate, Lucija?« »Da, gospod župnik. Tedaj ste bili več kot strogi.« »Ker se je umetnik pridružil duhovniku, da bi vas hranil proti vam samim.« Kaka škoda bi bila, če bi ostrigli tako lepe lase!« vzklikne Gilhert. »Kaj ne, da! Toda moda, neizprosna moda, je divjala kruto in oblastneje nego sicer! A vendar se ji Lucija ni vdala. Pozneje mi je Lucija pomagala pri delu. Seveda samo pri takem, ki je bil v skladu z njenim dolžnostmi do roditeljev. Te dolžnosti moramo vedno predpostavljati vsem drugim. Predavala je katekizem mladim navi-hančkom. Igrala je v društveni dvorani. Bavila se je z volčiči in čebelicami, najmlajšimi skavti.« »Njihova ljubkost me je privabila! Ali bodo prišli na mojo svatbo?« Menda ja! Izkazati se morajo hvaležne napram svoji bivši voditeljici. In celo, če bi vam hoteli trikrat v čast zavpiti, bomo zaprli oči in zlasti ušesa, kajti njihovo divje klicanje še ni liturgično.i Župnik se tedaj očetovsko obrne k mlademu možu: »Povsem tem lahko ugotovite, dragi gospod, da Ima deklica, ki jo boste poročili, dokaj lepih lastnosti. V svetem pismu se primerja značajna žena dragocenemu biseru, za katerega žrtvuje mož vse svoje premoženje, da si ga pridobi.« »Seveda, če jo mož ljubi!« •Luci ja je po zaslugi svojih staršev in domače župnije ostala neoporečna deklica, pripravljena na velike naloge, ki jo čakajo. Lahko mi torej verjamete. da stavim mnogo nad v vas.« »Potrpdil se bom, gospod župnik, da vas nikakor ne bom razočaral.« Lucija je svojega zaročenca zahvalila za te odločne bosede z lahnim nagibom svoje glavice k njegovi rami. »Naj Kristus,« nadaljuje župnik, »blagoslovi ognjišče, ki ga bosta ustanovila! Čim starejši postajam, tem bolj spoznavam, da biva sreča le med obema kamnoma družinskega ognjišča, če ima sploh kak dom na zemlji. Prav zato tolikokrat poudarjam svojim župljanom besedo »družina«. Družina je začetna celica, ki so jo ustvarile božje roke. Siguren sem, da se nisem zmotil, če sem si vzel družino za vzgled župniji. Toda oprostita mi, da sem se tako predal toku svojih misli, ko imata vidva vendar še toliko opravkov!« Gilbert se nasmehne; očividno je čakal že nekoliko nestrpno tega zaključka. »Kadar človek stanuje na deželi, pa se nameni v mesto, mu vsi ljudje natovorijo goro naročil. Veletrgovine naju zovejo.... v žepu imam cel seznam! Da le nisem pozabil onega od tašče!« »Torej vas, dragi gospod, ne bom dalje zadrževal. Oprostita mi, če sem vaju že doslej.« »Ah. kaj, gospod župnik, ta obisk je bil vendar najin glavni opravek tega dne. Lucija in jaz sva vesela, da sva vas našla. Zahvaljujeva se vam za naklonjenost. Torej poroka bo 15. oktobra?« »V veliki cerkvi?« Župnik lista po svoji beležnici, nato odvrne: »Da, v redu.« Lucija pa še dostavi: »Seveda vas prosiva tudi, da naju vi poročite.« Župnik se prikloni: »Priznam, da bi mi bilo res žal, če bi no mogel blagosloviti vajinega zakona.« »Tudi nama bi bilo žal!« zaključi Gilbert in poda župniku roko. Toda, ko so se vrata zaprla za zaročencema, je župnik z zaskrbljenim obrazom premeril nekajkrat sobo gor in dol, šepetajoč sam pri sebi: »Čudno, ne veni, zakaj, toda mladenič mi ne ugaja preveč.« Župnik se je ustavil z nagubančenim čelom, s pogledom uprtim v daljavo. »Uboga Lucija!« 8. poglavje. Polagoma je ta sladka, tajinstvena in prevzemajoča stvar, ki jo imenujemo zakon, postala za Lucijo gotovo dejstvo. Na dan svoje zaroke se mladenkina duša še ni zavedala vsega, kar vsebuje kratki »dat, ki ga je vsa zardela tiho zamrmrala predse. Potem ko so odločili, da bo poroka 15. oktobra. ki se ji je zdel še zadosti oddaljen, je opazila, da so začeli dnevi presenetljivo naglo minevati. Ali ima čas sploh neko določeno, objektivno vrednost? Ali ni v gotovih trenutkih cela ura krajša od bežne minute. Drugič pa dolga kot cel vek? Mladenka je zrla na zakon vse določneje. Začela je spoznavati njegov čar in njegovo krutost, neodvisnost in sužnost. Priprave za poroko so bile v polnem teku. Vsakega dne sta se zaročenca domislila česa novega. Vsakega dne je postajala vez, ki ju je za veke imela zvezati, bolj trdna Celo gnezdeče sta si že poiskala S posredovanjem gospoda župnika sta si našla sončno in svetlo stanovanje med dvema vrtoma na Pererskem bulvardu. Gilbert je imel seveda svoje pomislike. Želel si je. da bi bilo njegovo stanovanje kar se da moderno. v kaki novi četrti. Toda pred odločno Lti-c.ijino željo, da naj stanujeta v stari četrti v soseščini župne cerkve, je odnehal. Potem sta si zaročenca nabavila pohištvo in še druge malenkosti. Medtem sta se obe družini dogovorili za listo povabljencev. To izmenjavanje misli, skupno dosežene odločitve, so utrjevale prve mčdsebojne vezi in ustvarjale že skoro navade. Lucljino srce se je prehudilo. Ure, ko je bil Gilbert odsoten, so ji postajale dolge... V njeni mladi duši je ljubezen razpela peroti za končni polet. Njena neodvisna, celo nekoliko div a narava. se je utrjevala proti ganotjem, kakršna je v njej vzbudila zaroka Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože Sodji Urednik: Viktor CenčiJ Vinarski muzej v Ptuju I Ptujčanl precej živahno razpravljajo obnovitvena dela starega obrambnega stolpa ob Aleksandrovem nabrežju pri mestnem parku, ki Je namenjen za vinarski muzej, prvega in edinega v naši državi. Ki potrebno ve«, da razpravljamo o potrebah in koristih ustanove, ki bo prikazala naše odlično vinarstvo, posebno ptujskega okraja od rimske dobe do današnjega dne. Težko bi se mogla uresničiti težnja Muzejskega društva v Ptuju, če ne bi našlo tradicionel-nega razumevanja pri mestni občini, občinskemu svetu in njegovemu predsedniku, ki je odstopila stari stolp za vinarski muzej ter Izdatno podprla vsa obnovitvena dela. Kljub dobri volji vondar Muzejsko društvo in mestna občina ne bi zmagala vseh stroškov. K sreči smo našli pri merodajnih oblastih tudi razumevanje za naše delo in v prvi vrsti se moramo zahvaliti velikodušni naklonjenosti in podpori bana g. dr. Marka Natlačena in kr. banski upravi, ki nam Je omogočila uspešno nadaljevanje adaptacijskih del. V skladu s spomeniškim referatom kr. banske uprave v LJubljani In ban. konservatorja dr. Fr. Mesesnela se obnavlja stolp po načrtih arh. ing. S. Deva tako, da zidarsko podjetje M. Macun pod vodstvom g. Fr. Serdinška s polno paro dela v kleti, v nadstropju in na ostrešju. Ze ko so podrli staro hišo ob stolpu se je videlo, da je zamisel, ravno tukaj nastaniti novi muzej, prav posrečena. Glavni vhod v poslopje, torej naprej v klet, ne bo več s ceste, ampak z glavnega drevoreda iz parka. Ličen, star kamenit portal, okrašen z dvema stebroma in pokrit z malo strešico, bo stolpu le v okras. Prostorna, doslej temna klet jo dobila takoj prijaznejše lice, čim so odprli stare strelne line za topove. Dvoje starinskih, zamreženih oken dovoljno razsvetljuje klet. Danes je del kleti zaradi stopnišča nekoliko višji, kar pa nikakor ne moti celotnega ugodnegavtisa kleti. Mogočni oboki se opirajo v sredini na dva stebra. Okofl njiju in ob stenah hočemo razstaviti celotno kletarsko orodje, od stiskalnice do sodov, ki ga pri nas uporabljajo, a tudi ponazoriti del rimske kleti z amforami, nategami itd. Lepo stopnišče vodi iz kleti ob severni steni, kjer se nahajajo druga dvojna vrata za prenos težkih bremen, v nadstropje v veliko dvorano v izmeri 160 m'. Silni, leseni strop z vidnimi tramovi nosita dva opečna stebra, ki stojita v sredini. Skozi sedem oken pada svetloba koncentrično v ta prostor. Tudi primerno razmeščena razsvetljava bo še povečala učinkovitost razstavne dvorane. Večinoma ob stenah se bo namestilo razstavno gradivo po najmodernejših načelih, in sicer: Splošni oddelek: zemljevidi (stari in novi) z vinogradi. Vinske karte, katalogi in slike, posebno vinogradov, ki jih danes ni več. Tabele in statistike o našem vinarstvu s posebnim ozirom na ptujski okraj, Slovenijo, Jugoslavijo in inozemstvo. Geološki ustroj naših goric. Veleposestva, cerkvena lastnina, delež ostalega prebivalstva. Vinogradniške kronike in rokopisi. Odlični vinogradniki itd. Pokrajina, življenje vinogradnikov in viničarjev: Pokrajinske slike, stare in nove značilne slike važnejših vinogradov in vinskih krajev. Notranjost Koledar Četrtek, 7. septembra: Marko in tovariši, mučen ci. Petek. 8. septembra: Rojstvo Marije Device. Adrijan, mučenec. Osebne novice = Poroka. Včeraj sta se v cerkvi sv. Petra v Ljubljani poročila g. inž. Jan Bleiweis-Trstenižki in gdč. Marja Dečman. Bilo srečnol ★ <— Ob rojstnem dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. je ban dravske banovine, g. dr. Natlačen, poslal na visoki naslov naslednjo brzojavko: Prosim, da za rojstni dan Nj. Vel. kralja predložite na najvišjem mestu čestitke vsega prebivalstva dravske banovine, kakor tudi moje čestitke in tolmačite izraze neomajne vdanosti in trajne zvestobe Njegovemu Veličanstvu kralju ter želje za 6rečno bodočnost, slavo in napredek domovine in visokega kraljevskega doma. — Ban dr. Natlačen. — Trgovsko učilišče ROBIDA s pravico javnosti, LJUBLJANA, Trnovska ulica 15, usposablja mlade ljudi po sodobnih metodah in individualnem pouku za samostojne trgovce in prvovrstne pisarniške moči. Vpisovanje vsak dan dopoldne in popoldne Trnovska ulica 15. — Prireditev FO na Rakeku določena za 8. september, je do nadaljnega preložena. — Tombola godhenega društva Sora-Medvode na Svetju, ki bi imela biti na praznik 8. t. m., je preložena. — Dijaška prireditev na Vrhniki. Z Vrhnike poročajo: Priprave za igro »Luč z gora« in akademijo so v polnem teku. Naši študentje in študentke se kljub nekaterim zaprekam za svoj nastop marljivo pripravljajo. Na Mali šmaren zvečer ob pol 8 jih boste imeli priliko videti na odru novega Prosvetncgu doma na Vrhniki. Vse ljubitelje našega niladegu društva, zlasti starše naše učeče se mladine pa vljudno opozarjamo, naj ne zamude lepe prilike. Z igro »Luč z gora« jim bo dano v napeti igri doživeti na popolnejši način vse tisto, Kar so doživljali svoj čas oh povesti, ki je pred leji i/hujalu v »Bogoljubu«. Dijaško društvo »Vrhnika« kliče vsem: »Na svidenje!« — V kmetijsko gospodinjski šoli Ubogih šolskih sester d. N. D. v Zirch nad Škofjo Loko se bo 15. oktobra pričel šestmesečni kine-tijsko-gospodinjski tečaj. Učenke, ki žele obiskovati to šolo, naj se priglase do 30. septembra pri vodstvu šole v Zirch. — Romanje v Velesovo. Za obletnico lanskega 700 letnega jubileja bo na Mali šmaren 8. septembra večji romarski shod. Službe božje bodo ob šestih, osmih in desetih. Popoldne ob pol treh litanije, pridiga in nato procesija z Marijinim kinom. — šoferski izpiti poklicnih šoferjev in sa-movozačev motornih vozil bodo za okraje Kranj, Radovljica in Škofja Loka v četrtek, dne i4. septembra 1030 ob 8 pri okrajnem glavarstvu v Kranju. Interesentje naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okrajnem glavarstvu v Kranju. in zunanjost gosposkih hiš, viničarij, zidanic, stiskalnic, gospodarskih poslopij,kleti itd. Vinogradništvo: pratrte, trte, posebno lepe trte, nepravilnosti v rasti iu slično. Cepljenje in požlahtenje. Stari »troji in naprave. Viničarjevo delo predstavljajo različna orodja od rigolanja, gnojenja do trgatve s posebnim ozirom na ljudsko govorico, narodne običaje, noše itd. Zatiranje škodljivcev in bolezni: oskrbovanje vinograda, škropljenje, žveplanje itd. Sudarstvo in eehovstvo: zastave, cehovske skrinje, orodje, cehovska znamenja, čutare itd. Vinska trgovina: zemljevidi starih in novih poti vinske trgovine, vozniki, mitnina, carina, vinski trg itd. Točenje: gostilniški obrati, predpisi, davščine itd. Vino v kulturni zgodovini: rimski oddelek, rimska keramika, amfore, »odi, steklo, drobne najdbe, numizmatika itd. Starokrščanska doba, verstvo, kipi sv. Vrbana, cerkvena umetnost, grbi itd. Srednjeveška keramika in steklo, majolike, steklenice, čaže Itd. (zgodovinski razvoj). Stranski proizvodi: šumeče vino, gorčica, vinski kamen in ostalo. V manzardi, to je prvem podstrešju, se bo namestila popolnoma opremljena haloška izba s kuhinjo-dimnico, tako da bo vsak obiskovalec imel celoten pregled našega vinarstva in življenja naroda. Gradivo je po pretežni večini že nabrano in deponirano v mestnem muzeju, vendar se bo moralo še mnogo iskati in uverjeni smo, da se bo tudi še mnogokaj našlo. Končno še nekaj zgodovinskih podatkov o starem obrambnem stolpu.Ni znano, kdaj je nastal, verjetno pa je, da je dobil sedanjo obliko, ko so obnovili v XVII. stoletju po nalogu maršala Montecuccolija ptujske mostne utrdbe. Na najstarejših načrtih in bakrorezih Vischerjevih je stolp že imel streho stožčaste oblike. Zato je društvo dalo isto streho obnoviti po načrtu gradbenega podjetja Jelenec in šlajmer lz Maribora, dela pa izvrši tesarski mojster L. Vimer. V splošnem se skrbno pazi, da se čim bolj ohrani prvotno lice stolpa, odstranila se je le navlaka pred in povojnih let, ko so stolp prezidavah v zasilna stanovanja. Ponekod 3.30 m debelo zidovje priča zgovorno o pomembnosti stolpa, ki je branil nekoč dostop v mesto in ščitil stari dravski most. Podnožje stolpa je zgrajeno iz močnih kamnitih kvadrov in deloma tudi iz trdožganih opek. Grobi omet, ki jih je zakril, smo dali odstraniti do pol-krožnega venra v višini kleti. Prvo nadstropje bo dobilo fin, rumenkasto pobarvan omet. Ob zunanjih stenah bomo dali zasaditi še vinsko trto, da že na zunaj opozarja o svojem namenu. Vinarski muzej je še nadalje najpripravnejši razstavni prostor za prirejanje vinskih razstav, a sedaj bo še mnogo dela in truda, če hočemo ustvariti pred svetom nekaj resnično vzornega. Uverjeni smo, da bo ptujski vinarski muzej postal, kakor mnogo takih inozemskih ustanov, tudi pri nas važen kulturni, gospodarski In tujskopro-metni činitelj, ki bo našemu mestu in domovini le v čast. s. — »Službeni list« kraljevske banske nprave dravske banovine z dne 6. septembra 1039 prinaša: 1. Ukaz o razpustu senata. 2. Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. 3. Uredbo o izločitvi katastrske občine Nemifje v kranjskem okraju iz območja okrajnega sodišča v Škofji Loki in pripojitvi k območju okrajnega sodišča v Kranju. 4. Pojasnilo določbe čl. 6 uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi. 5. Pravilnik o spremembi in dopolnitvi čl. 103 taks. in pristojb. pravilnika iz 1. 1939 o pav-šaliranju geoskoj>skih obratov — Trgovsko učilišče »ČHRISTOFOV UČNI ZAVOD« — g pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska c. 15. Ravnateljstvo zavoda objavlja: VPISOVANJE se vrši sedaj vsak dan dopoldne in popoldne tudi na praznik ob običajnih uradnih urah. — Pojasnila in novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. Zavod je organiziran kot redna enoletna trgovska šola, potrjen je od ministrstva trgovine in industrije in ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval, todbmske doklade, vozne olajšave). Učence in učenke pripravlja v enem letu za vsakovrstne pisarniške in trgovske poklice. — Največji in najmodernejši zavod te vrste v naši državi! Lastno novo šolsko poslopje! šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt. — Kopira kolesarskih nesreč. 7 letnega Janezka Kristana iz Ljubljane je podrla na cesti neznana kolesarka. Malček se je pošteno potolkel po nogah. — Žena posestnika iz Stare Vrhnike Marija Birsič se je včeraj vozila s kolesom in padla. Poškodovala ei je desno roko. — Delavka v tovarni JugoČeška v Kranju, 20 letna Rozalija Cankar se je v sredo zjutraj peljala iz Šenčurja v službo s kolesom ter zadela v drugo kolesarko. Pri padcu si je nalomila zapestje desne roke. Vse te ponesrečence je sprejela ljubljanska bolnišnica. — Izlet v Južno Srbijo z minimalnimi stroški priredi Tujsko-prometna zveza v Ljubljani v dneh od 16. do 25. septembra t. 1. Prijave v vseh bilje-tarnah Putnika do 10. t. m. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! — V pretepu s sinom je dobil hude rano z nožem 65 letni pol jski delavec Kovač Josip iz Prezida pri Čabru. Porezan je po desni roki in po levi nogi, tako da st; je moral zateči v ljubljansko l>olnišnico. — Bolne noge so pričetek hiranja telesa. Neguj noge s 8AN0PED0M, da jih ohraniS zdrave. - Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Zrd je padla na nogo 5 letnemu posestnl-kovemu sinčku Francu Kebru iz Studenca. Ker ima zdrobljeno nogo, eo ga prepeljali v ljubljansko l>olnišnico. — Pri zaprtju, motnjah, v prehavl vzemite zlutral, Ke na prazen želodec en kozarec naravne »rram Jotef« tzrenčlro. — Konj je brrnil v roko 27 letnega posestni-kovega sina Mihaela Kristana iz Kresnlšklh poljan. Kristan Ima hudo poškodovano desnico in je bi! sprejet v ljubljansko bolnišnico. po cbižavi MMMMMIMMiMMMM • Bivši madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je prispel na Sušak, kjer namerava ostati nekaj dni, • Parniški promet z Italijo se spet upostav-vlja. Zaradi nevtralnosti, ki jo je proglasila Jugoslavija, in pa zaradi nevtralnosti ' podobnega stališča, ki ga je v evropski vojni zavzela italijanska vlada, se je med našimi in italijanskimi lukami polagoma spet pričel odvijati parniški promet, ki je bil ob izbruhu sovražnosti v Evropi prekinjen za nekaj dni. Parniški promet sicer še ni zavzel takšnega obsega, kakor ga ie imel pred vojno, toda upajo, da bo kmalu dosegel normalno stanje. V sredo je prispelo v splitsko pristanišče že več italijanskih par-nikov. • špekulant je že začenjajo... Zagrebški »Jutarnji list« poroča iz Šibenika, da so tam občutno noskočilc cene vseh življenjskih potrebščin. Prebivalstvo je zelo nezadovoljno nad postopanjem nekaterih šibeniških trgovcev, ki so brez vsakega povoda kar čez noč dvignili cene, kljub temu, da imajo v skladiščih velike količine blaga. Nekateri trgovci pa so sploh ustavili prodajo življenjskih potrebščin, kakor moke, sladkorja, testenin in kave, očitno računajoč, da bodo temu blagu v kratkem poskočile cene. Na krepko intervencijo narodnega poslanca za šibeniški okraj so oblasti takoj ukrenile potrebne korake, da se bodo mogli ljudje brez težkoč preskrbovati v trgovinah z živežnimi potrebščinami in da se cene ne bodo povišale. — O istem pojavu poročajo tudi iz Dubrovnika, kjer se je prav tako opazilo pomanjkanje živežnih potrebščin, zlasti riža in sladkorja, • S sekiro nnd samega sebe. V vasi Rado-vancih v bližini Daruvarja se je v družini premožnega kmeta Milana Matijeviča pripetil naslednji dogodek: Matijevič se je sporekel s svojim sinom edincem in se pri tem tako razjezil, da je pograbil sekiro in hotel z njo nad sina. V zadnjem hipu je skočila vmes njegova žena in preprečila najhujše. Od jeze ves iz sebe se je Matijevič zaklenil v svojo sobo in pričel udarjati s sekiro sam po sebi. Nevarno se je poškodoval po glavi in po prsih. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa nimajo upanja, da bi ga mogli rešiti. • Pri kuhanju žganja sta se do smrti opekla dva otroka v Krpincu pri Varaždinu. Milan Jam-brešič je v kleti kuhal žganje. Okrog njega sta se smukala njegova sinčka 3 letni Matija in 5 letni Ivo. Jambrešič je napodil otroka ven, sam pa je odšel iskat neko stvar k sosedu. Vrata kleti pa jo pustil odprta. Otroka sta se j)o njegovem odhodu takoj splazila v klet in pohitela h kotlu, kjer se je kuhalo žganje. Starejši je pričel metati polena na ogenj, pri čemer pa se mu je vnela obleka. Mlajši bratec je skočil k njemu, toda plamen se je prijel še njega. V nekaj trenutkih sta se oba pretvorila v goreči živi baklji. Na njune obupne klice je prihitela mati iz kuhinje, strgala znjiju obleko ter poklicala zdravnika. Toda vsaka pomoč je bila že prepozna. Oba dečka sta v teku noči v hudih mukah izdihnila. • Sredi ulice je zabodel ženo. V Zenici se je v eni najbolj prometnih ulic pred rimskokatoliško cerkvijo odigrala družinska žaloigra, v kateri je našla smrt 20 letna delavčeva žena Terezija Ju-rišič iz Tetova pri Zenici. Njen mož, 20 letni delavec Anton Jurešič, ji je zadal pet ubodov z nožem. I)o žaloigre je prišlo takole: Anto in Terezija 6ta se poročila pred 6 meseci. Prav kmalu pa so se med njima pokazala nesoglasja, zaradi česar je Tereza že po treh mesecih zakona pobegnila od svojega moža in odpotovala k svojim staršem v Slavonski Brod, kjer je v neki gostilni našla zaposlitev kot natakarica. Anto jo je večkrat pozval, naj se vrne k njemu, toda Tereza je njegovo vabilo zmerom odločno odbila. Toda Anto ni odnehal in tako ju je v torek poklicalo okrajno načelstvo, da ju pomiri. Toda tudi to ni pomagalo. Nato ju je poklical k sebi katoliški župnik v Zenici, toda tudi tu Tereza ni odnehala od svojega sklepa. Ko sta stopila lz župnišča na cesto, sla se pričela prepirati, pri čemer se je Anto tako razburil, da 'e podrl ženo na tla In jo pričel ubadati z nožem, 'asantje so priskočili na pomoč, vendar niso mogli preprečiti najhujšega. Šele nekemu mesarskemu pomočniku, ki Je nad razbesnelega moža planil s sekiro, ao je [>osrečilo, da ga je ukrotil. Terezo so v brezupnem stanju s petimi globokimi ranami po telesu prepeljali v holninsico, kjer pa je kmalu izdihnila. • Sredi ceste zgorel. 32 letnega kovaškega mo|stra Ivana Bluckega Iz Vlrovltice Je dohitela grozna smrt. Te dni je obiskal s kolesom svojega prijatelja Vočino, kjer je ostal nekaj dni. Tam je kupil ookrivaČ bencinskega rezervoarja. Ker je bila noč, je prižgal vžigalico, toda v iijteiii hipu je že nastala eksplozija. Zajel ga Je z motorjem vred plamen In ker daleč na okrog nI bilo nikogar, da bi mu pomagal, je zgorel sredi ceste. Šele dolgo zalem »o ga našli neki kmetje. Imel je v sebi še toliko moči, da je povedal, kaj se mu je zgodilo, potem pa js kmalu med silnimi bolečinam! umrl. Mladinski nastop pri Sv. Heleni FO in DK Sv. Helena sta priredila v nedeljo, 3. septembra na svojem letnem telova-dišču v Dolskem svoi III. telovadni nastop. Ob pol 2 popold ne je bilo /hiranje na telovadišču, ob tri četrt na 2 pa sprevod v farno cerkev. Po litanijah se je začel telovadni nastop. Najprej so nastopili člani s prostimi vajami, za njim naraščaj, gojenke in mladci pa mladenke v prostih vajah. Vsi so z ljubkimi, točno izvajanimi točkami navdušili občinstvo. Nato je imel podpredsednik FO g. šolski upravitelj v pokoju K. Iglič pozdravni govor. Za njim je govoril bivši poslanec Smersu, nakar je predsednik zasav. »kr. g. Majdič F. razdelil diplome odsekom in odlikovanccm. Vrstile so se šc nadaljne zanimive točke sporeda. Posebnega priznanja jo bila deležna izborna vrsta našega KO, med njimi v prvi vrsti domačin, mednarodni telovadec g. K. Janež in požrtvovalni predsednik FO g. Romšak I., ki so nastopili na bradlji, drogu, konju in krogih in se za zaključek v krasno uspeli skupini i/borno odrezali ob dogotrajnem navdušenem ploskanju vsega navzočnega občinstva. JEGL1CEV AKADEMSKI DOM BO SPOME NIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIK1 VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRET JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN Idrijski rudnik ostane državna last Idrija, v začetku septembra. Pred prilično tremi meseci je vlada s posebnim odlokom pooblastila finančnega ministra, da sme glede našega rudnika izdati daljnosežne ukrepe, da ga sme celo prodati zasebni družbi. Vsebina tega odloka, ki je bil strogo administrativnega značaja in je tvoril le nekak okvir za nadaljne odredbe, je nrišla v javnost v zelo nepopolni, potvorjeni obliki; očividno tisti, ki so odlok čitali, istega niso dobro razumeli. Tako se je zgodilo, da je bila nenadoma vsa javnost zaskrbljena, zbegana. Rudarji so se buli, da se jim pod zasebno družbo poslabša položuj. Upokojenci so vzdihovali, da bodo ob prenosu lastništva njihove pravice okrnjene. Vse mesto z vsem okrajem vred je bilo zaplašeno z mislijo, da bo zasebna družba v kratki dobi izčrpala vsa ležišča rude, obratovanje rudnika bo prenehalo in mesto z vso okolico bo obsojeno v gospodarsko sinrt. I o črnogledo ncra/.položen ie je še povečal članek v »Jutru«, ki je trdil, da se bodo srebrna ležišča docela izkoristila v desetih letih. Ze pred dobrim mesccem je »Slovenec« v kratki notici skušal te strahove ra/.gnati. Glede na zgoraj omenjeni odlok je napisal: Predvsem jc treba podčrtati, da zakonski načrt predvideva, da bi večino delnic nove družbe prevzela država in javna bitja.« Dalje jc priobčil pomirjevalno vest, po kateri so se pokrajinska oblastva pri odločilnih činiteliih živo zavzela za življenjski problem Idrije. Danes moremo z veseljem sporočiti, da je bilo »Slovenčevo« pomirjevalno poročanje utemeljeno. Doznali smo iz dobro poučenega vira, da je pristojno mesto v Rimu odločilo, da idrijski rudnik ostane državna last. Rudnik bo odslej odvisen od finančnega ministrstva, nc več od ministrstva za javna dela. Vse drugo ostane v glavnem pri starem. Zvedeli smo tudi, da imajo pri ugodni, zadovoljivi in hitri rešitvi tega važnega vprašanja veliko zaslugo pokrajinska oblastva. Rudarji in drugi prizadeti krogi so se z zaupanjem obrnili na odločujoča mesta, zlasti na pokrajinska oblastva, katerim so razložili svoje skrbi ter jih prosili za posredovanje. Prefckt in šef javne varnosti v Gorici sta blagohotno in objektivno preiskala položaj in sc z vso vnemo zavzela za pravilno rešitev vprašanja. Rudarji in z njimi vsa Idrija so njima in vsem drugim oblastvom iskreno hvaležni, da so modro ocenili in razumeli socialne in gospodarske potrebe idrijskega prebivalstva in tako uspešno posredovali na najvišjih mestih v njihovo skupno korist. »Hiša sovjetov« se gradi V Moskvi so začeli z gradnjo jeklenega nebotičnika, ki se bo imenoval »hiša sovjetov«. To l>o — kakor napovedujejo — najvišje poslopje na svetu. Segalo bo v višino 415 ml Na vrhu tega moskovskega nebotičnika bo 100 m visok kip Lje-nina, ki se bo videl 70 km naokrog. Anekdota Neki zbiralec avtogramovflastnorofnfti pod pisov odličnih osebnosti), ki Je hil dober prijatel ravnatelja petrograjske opere. Je imel samo eno željo: dobiti podpis Petra Čajkovskega. ki je njegovi zbirki še manjkal. Ca.|kovsky pa za take reči ni Imel razumevanja. Nekega dne pa je ravnatelj opere dejal, da bo dobil zaželjeno. Naslednji dan je bilo v časopisu naznanilo: »Evgen Onjegin«. glasba od Rimskii-Korzakova. Samo par ur je preteklo po Izidu Časopisa. In že je dobil ravnatelj opere od Čajkovskega divje pismo, v katerem ga vprašuje, če ne ve, da je on (Čajkovsky) skonu)oniral »Evgena Onjegina«. Pismo je bilo seveda lastnoročno podpisano in tako je dobil omenjeni zbiralec avtogram čajkovskega. $ novice Najnovejša poročila Francosko vojno poročilo Pari*, 6. septembra, tg 6. poročilo francoskega vrhovnega generalnega Staha 6. septembra ob 21. uri zvečer: Naše prve čete napredujejo s prodiranjem čez mejo. V posameznih sektorjih napredujejo različno, povsod pa imajo opravka z utrjenimi nasprotnikovimi gnezdi in motoriziranimi enotami 'Letalstvo nadaljuje z izvidniški-mi poleti in odlično sodeluje s kopno vojsko. Dovoz čet in njih prihod na fronto se razvija v redu. Razpoloženje vojaštva je sijajno. Organizacija oskrbe z vsem potrebnim deiuje odlično. Dovoz in transport streliva in vojnega materiala deluje brezhibno. Poljaki se umikajo na utrjeno črto Paril, fi. septembra, tg Francoski radio "poroča, da se četrti dan svetovne vojne začenja kazati nadmoč nemške vojske nad poljsko. Zaradi tega nemška vojska napreduje po poljskem ozemlju, kar izkorišča nemško vrhovno poveljstvo za triumfalna poročila. Fronta na Poljskem se razvija po načelu ponovno predlagane »bliskovite vojne<, vendar je treba upoštevati, da Poljaki že spočetka niso nameravali držati vse svoje obsežne in stratežko neugodne meje proti Nemčiji. Zdaj se umikajo na krajšo bojno črto, ki jo bodo dosegli šele v nekaj dnevih, .le to močna in utrjena črta pred Varšavo. Upoštevati pa je treba, da vojska ne bo omejena na poljska bojišča in da je angleško-franroska vojska na zahodni fronti šele začela z operacijami. Brezpogojno pa je Ireba pribiti, da nobena od treh vojskujočih so držav ne ho nikdar sklenila separatnega miru, prav tako .kakor je gotovo, da odločitev o zmagi ne bo padla na poljskem bojišču. Kaj je s Krakovom? London, fi. septembra. A A Reuter. Danes zvečer je sporočil varšavski radio, da so netočne vesti, po katerih je Krakov padel v sovražne roke. Spiker je pristavil, da so Krakov bombardirala nemška letala od katerih jih je bilo 15 zbitih na tla. Tretji alarm v Londonu London. 6. septembra. AA. Reuter: Ko je bil dan v Londonu znak za alarm, so se avtomobili in pešci nehali gibati. Pešci so se mirni skrili v zavetišča. Podzemske Železnice in vlaki so vozili še naprej. Znak za alarm je tretji po vrsti, odkar je bila napovedana vojna. Trajal je dve uri. Nikjer ni bilo zmede. Pešci so z maskami na ramenih stopili v redu z avtobusov in se zatekli v zatočišča, kjer je stotine mož in deklet bralo Časopise in veselo klepetalo. Med tem Časom so policaji in osebje zasilne obrambe proti letalskim napadom hodili po ulicah. Ko je bil dan znak. da je nevarnost minila, je mesto začelo na novo oživljati. Polica i i na kolesih so vozili po ulicah in nosili velike napise z besedami: Napadalci so odšli. Angleški glas o nemških zračnih napadih London, 6. septembra. AA. Reuter. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, Butler, je izjavil v spodnjem domu, da je bila akrija nemških bombnikov na Poljskem namenjena v glavnem na objekte, ki služijo vojaštvu, ne pa izrečno proti civilnemu prebivalstvu, čeprav je bilo ludi mnogo civilnih žrtev. Ni pa točnih podatkov za to. da bi bili uporabljeni strupeni plini. Angleške bombe na Dansko Ivondon, 6. septembra. AA. Reuter: Angleškemu veleposlaniku v Kodanju je bilo dano navodilo, da izrazi danski vladi globoko sožalje angleške vlade zaradi velike nesreče, ki so jo povzročile bombe, ki so mogoče padle na Essbjerg iz angleškega bombnika. Angleško letalsko ministrstvo je odredilo energično preiskavo, na osnovi katere je bilo ugotovljeno, da ne zadene nobeno angleško letalo, k, se je vračalo z izvidniških poletov nad nemško vojno mornarico, nobena odgovornost. Vsa letala, ki so sodelovala pri poletu, so dobila predhodno podrobna navodila, da spoštujejo dansko nevtralnost, ter je bil predviden samo napad na neko nemško vojno ladjo. Ta napad je bil izvršen v zelo slabem vremenu, ter so letala, ki so stopila v borbo, letela nad oblaki. Kakor je bilo že javljeno. je bila v zraku tudi borba, ki je zahtevala žrtve ter je mogoče, da je kako angleško letalo, ki je bilo zadeto, skušalo olajšati breme ter vrglo bombe na dansko ozemlje, ker je letalec bil mnenja, da leti nad morjem. Dasi je danska vlada ugotovila, da so bombe bile angleškega izvora, angleška vlada ne sprejema te alternativne možnosti, toda navzlic temu izraža svojo globoko sožalje, kakor ie bilo zgoraj naglašeno. Se enkrat ..Athenea" Angleško poročilo London, 6. septembra. TG. V spodnji zbornici je Chuchill podal izjavo glede preiskave o potopljeni ladji »Athenea«. Poudaril je, da sta podatke, ki jih navaja, dala častnik posadke in en ameriški potnik pod prisego. Iz teh poročil se da zaključiti, da je bil napad na »Atlieneo« izvršen brez vsakršnega opozorila v nedeljo, 3. septembra, ob 19.45. Torpedo je zadel ladjo za strojnico na krovu »C«. Ladja je bila tedaj 250 milj severovzhodno od Shettlandskih otokov. Zatem se je podmornica prikazala na površju in izstrelila na ladjo granato, ki je eksplodirala na krovu. Eksplozija je ubila več potnikov, večje število pa jih je ranila. O dogodku so zbrana že poročila dvanajstih ameriških državljanov. Potnike in posadko sta rešila dva britanska rušilca in druge ladje. Ugotovljeno je, da je bilo na ladji 1416 ljudi. Od tega jih jt pripadalo posadki 314. Okrog 800 potnikov je imelo britanske potne liste in potne liste drugih evropskih držav. Okrog 300 potnikov pa se je vračalo v Ameriko z ameriškimi potnimi listi. Po doslej zbranih podatkih je ugotovljeno, da pogrešajo skupno 125 oseb, ki so bile na ladji. Londonska radijska postaja oddaja že dve izjavi dveh ameriških potnikov, ki sta se rešila z ladje »Athenea«. Njune izjave so posnete na ploščo. Prvi, neki Gifford, pravi: »Ko sem po silnem poku hitel na krov, sem že na poti videl ležati mrtvece in ranjence, med katerimi so bili potniki in mornarji. Ko sem prišel na zgornji krov, je šlo reševanje že v redu izpod rok. Kdor je mogel, je hitel k reševalnim čolnom. Spuščanje Čolnov v morje je šlo bolj počasi izpod rok, zalo so spravljali otroke in žene v najbližje čolne. Opazil sem na morju dim, ki je najbrž izviral od topovskega strela, in imam vtis, da ie granata, ki je bila izstreljena na ladjo, najbrž veljala radijski postaji.« Z druge plošče je govorila neka miss Rod-man, ki pravi: »Naša ladja se je sunkovito nagnila na stran, tako da nas je vse vrglo proti ograji. Zajel nas je Črn in gost dim. tako da sem mi«li!a. da se bomo zadušili. Vse okrog mene je kričalo in vpilo. Ne vem. kdaj sem zapazila pred seboj stopnice, po katerih sem pohitela, pri Če-mpr sem zgrešila svoje prijatelje. Pred seboj sem videla na morju steber dima in sem mislila, da se je dvigal iz podmornice. Povsod so ležali okrog mene mrtveci in ranjenci. Bilo je grozno. Tega ne bom nikdar pozabila.« Nemško poročilo Berlin, 6 septembra. AA. DNB: Kapitan ladje »Ath enea« James Cook je izjavit potem, ko se je z norveško ladjo pripeljal v Golwey, dopisniku Havasa, da niti najmanj ne dvomi, da je bila »Athenea« torpedirana. Eden izmed ladijskih častnikov na »Athenea« je videl periskop podmornice nekaj trenutkov pred torpediranjem Nato se je podmornica dvignila na površje in izstrelila granato bržkone z namenom, da poruši radijsko postajo na »Athene|i« Nemški poročevalski urad izjavlja v zvezi s tem, da ni to prvi primer, da na angleški strani širijo take vesti, ki imajo namen izzvati ogorčenje v Nemčiji. Vse okolnosti, pod katerimi je bila potopljena »Athenea«, kažejo mnogo bolj jasno, da gre tukaj ponovno spet o manevru angleške admi-ralitete, kakor je bil manever, ko je Churchil rekel, da se je potopila neka potniška ladja in zraven takoj izjavil, da je krivda na strani nemških pomorskih enot. Obenem je dal ukaz Reuterjevi ff agenciji, naj to dejstvo takoj javi vsemu svetu. List »12-Uhr Blatt« objavlja vrsto vprašanj Churchillu in angleškemu ministrstvu za informacije: 1. Kdaj je ladja »Athenea« zapustila luko in katero luko je zapustila. 2. V kateri smeri je plula in v katero pristanišče. 3. Ali je končana preiskava o tem, če je bil parnik zadet samo od enega torpeda. 4. Ali je biLa izvedena preiskava o tem, kakšen je bil torpedo. 5. Ali so prekontrolirane tajinstvene izjave obeh angleških mornarjev, ki trdita, da 6ta videla podmornico, in ali je preiskava o tem vprašanju izvedena na najstrožji način. 6. Ali so znana imena teh dveh mornarjev. 7. Kako je prišlo do tega, da je takoj prišlo na pomoč večje število ladij, kajti zdi se, da so plule v največji bližini »Athenee« na isti poti. 8. Ali ni morda ta načrt že vnaprej narejen s sodelovanjem ministrstva za informacije, kajti vsekakor je čudno, da nikjer na vsem svetu niso prejeli radijske vesti z ladje, ki se je potapljala. Da bi kje dobili vest, še niso nikjer javili. Eksplozija v Zeppelinovih tovarnah Bern. 6. sept. AA. Havas. Baselska »Allge-meine Zeitung« poroča iz Romanshorna ob Kon-stanškem jezeru: V noči z nedelje na ponedeljek so na švicarskem bregu opazili plamen, nastal zaradi eksplozije v zeppelinskih tovarnah v Frie-drichshafnu Orožništvo v Romanshornu ni hotelo dati nobenih točnejčih podatkov. Pred novo vlado v Franciji Pariz, 6. sept. AA. Štefani. V pariških parlamentarnih krogih so snoči potrjevali vest, da je mnogo bivših ministrskih predsednikov že pristalo na vstop v vlado narodne edinosti pod predsedstvom Daladiera. Posebno omenjajo imena Flandina, Bitima in Marina. V istih krogih poudarjajo. da je 100 jioslancev, ki še niso izpolnili 40 let, zaprosilo za vpoklic pod orožje. Drobne London, 6. septembra. AA. Havas: Kralj Jurij VI. je potrdil imenovanje gloucestrskega vojvoda za prvega častnika za zvezo. Ijondon, b. septembra. TG. Londonska radijska postaja je nocoj objavila, da so v sredo francoske čete, podprte z močnimi edinicami tankov, vdrle v Siegfriedovo linijo in da nadaljujejo prodiranje v smeri proti Saarhriicknu. London, 6. septembra. TG. Angleški radio javlja, da se poljska posadka na Westerplatte pred Gdanskom po petdnevnih hudih bojih še vedno drži. V zadnjem času napadajo utrdbe na Wester-platti iz zraka s težkimi bombami, prav tako pa obstreljujejo utrdbe s težkim topništvom. Da bi olajšale borbo posadke na Westerplatti, so začele poljske čete protinapad iz Gdinje. Varšava. 6. sept c. Pat poroča, da je predsednik republike Moscir.ki podpisal ukaz o ustanovitvi propagandnega ministrstva. Za novega propagandnega ministra je bil imenovan dosedanji poljski vojvoda Gornje Šlezije, Graczinski. Ženeva. 6 septembra, tg. Komite Rdečega križa v Ženevi je sporočil, da pripravlja po čl. 69. ženevske konvencijo iz leta 1929 posebno informacijsko osrednjo pisarno, ki bo poslovala v svrho izmenjav obvestil o ujetnikih. Rim, 6. septembra, tg. Italijanski radio poroča, da je poljski veleposlanik v Rimu deman-tiral vesti, ki jih je razširila neka ameriška agencija o odstopu poljskega maršala Rvdz-Smiglega. London, 6. septembra. TO. Angleški radio poroča, da ameriško časopisje ogorčeno piše zaradi potopitve parnika »Athenea« in da se javljajo v newyorškem časopisju že prvi glasovi proti nev-tralnostnemu zakonu. Pari«, 6 septembra. TG. Francoski radio poroča, da so nekatere ameriške tovarne letal začele obratovati s polno paro in da izjavljajo, da delajo za naroČila podružnic v Kanadi. Newjork. 6. septembra. TO. Razširile so se vesti, da bo sklirana panameriška konferenca ameriških držav 21. septembra. Hrvatska čestita Zagreb, 6. septembra. A A. Ban banovine Hrvatske dr. Ivan Subašič je poslal Nj. Vel. kralju o priliki njegovega rojstnega dneva sledečo brzojavko: Nj. Vel. kralju Petru II., Beljzrad. Prosim Vaše Veličanstvo, da o priliki prevzvišenega rojstnega dneva izvolite sprejeti v imenu ljudstva banovine Hrvatske kakor tudi mojem imenu najiskre-nejše čestitke z najlepšo željo za dolgo in srečno življenje in vladanje Vašega Veličanstva kakor tudi srečo kraljevskega doma v ponos domovine in naroda. — Ban Subašič. Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu je ban banovine Hrvatske poslal sledečo brzojavko: Nj. kr. Vis. knezu namestniku, Belgrad. — Vaše Visočanstvol Smatram za svojo posebno dolžnost, da Vam v imenu banovine Hrvatske o priliki veličastne proslave rojstnega dneva Nj. Vel. kralja izrazim veliko hvaležnost za nadčloveške napore, ki ste jih napfavili za kralja, narod in domovino. Istočasno prosim Vaše Visočan-stvo, da tolmačite vdanost in čustvo zvestobe naroda in narodnega bana banovine Hrvatske Nj. . Vel. kralju in vzvišenemu kr. domu. — Ban dr. I. J Subašič. | L1UBIJ4N4 Ljubljana na rojstni dan našega kralfa Ljubljana, 6. septembra. Vsa država in vsa Slovenija je proslavila današnji rojstni dan našega kralja z izredno slovesnostjo in prisrčnostjo. Posebno Ljubljana, kulturno in gospodarsko središče Slovenije, je dala ta dan posebni poudarek svojim čustvom, ki jih goji do našega mladega vladarja in vsega kraljevskega doma. Ze na predvečer so izobesile vse hiše državne zastave, trgovci pa so v izložbe postavili lepe slike kralja Petra II. in jih okrasili z zelenjem, cvetjem in trakovi v narodnih barvah. Na večer so streli z ljubljanskega Gradu naznanili veseli praznik in v ranem jutru so zopet odmevali tofiovski streli nad Ljubljano. Magistralno poslopje je bilo lepo okrašeno z zelenjem in venci, na glavnem pročelju.pa so bile sestavljene žarnice v obliki kratice: P II. Nad tem pa je bila velika kraljevska krona, okrašena z državnimi zastavami. V zgodnjem dopoldnevu so se zbrali učenci in učenke ljubljanskih šol na svojih zavodih, kjer so bila najprej krajša predavanja o našem kralju. Zatem je odšla šolska mladina k sv. maši. Ob 10 se je začela v stolnici zahvalna služba božja, katere so se udeležili najvišji predstavniki državnih in vojaških oblasti ter zastopniki uradov in organizacij. Pred stolnico je bila postrojena četa 40. p. p. z zastavo in godbo. Ko je prišel pred stolnico divizijski poveljnik general D. Štefanovi« v spremstvu generala DodiČa in adjutanta, je obšel častno četo in jo pozdravil. Prav tako je pozdravil številne navzočne rezervne oficirje, ki so prišli v uniformah. Zahvalne službe božie so se udeležili ban dravske banovine dr. Natlačen, divizijski poveljnik general Štefanovi« 7, generalom Dndičem, ljubljanski župan dr. Adlešir, ves konzularni zbor, železniški direktor iriž. Kavčič, direktor pošte 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, na raznik, in v nedeljo v Vzajemni zavarovalnici ob zjutraj. 1 Križanska moška kongregarija ima jutri, na praznik Marijinega rojstva, družbeno cerkveno opravilo zjutraj in zvečer ob šestih. Zjutraj med sv. mašo skupno obhajilo članov. 1 Avto je podrl 27 letnega kovaškega pomočnika Janeza Blatnika Na Bleivveisovi cesti ga je pred Delavskim domom vrgel avto ob tla. tako da si je pri padcu zlomil levo roko in pretresel možgane. Blatnik je doma iz Vel. Lašč. zaposlen pa je v Ljubljani in stanuje v Jernejevi ulici. Reševalci so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Dr. Mira Fink 7. septembra zopet ordinira Gledališče Drama: Začetek ob 30. Četrtek, 7. septembra: Zaprto. — Petek. 8. septembra: »Neoprjjvi- Maribor je proslavil rojstni dan mladega kralja Maribor, 6. eeptembra. Velike priprave so se delale letos v Mariboru za proslavo rojstnega dne našega mladega kralja Petra II. Vsako leto je bila ta proslava v Mariboru. ki se zaveda svoje važnosti kot severna predstraža države, izredno učinkovita in slovesna Letošnja proslava pa bi bila daleč nadkrilila vse dosedanje. Za snoči je bila pripravljena slavnostna razsvetljava in okrasitev mesta ter mogočen slavnostni sprevod po mariborskih ulicah. Ki bi bil združil vse meščane brez razlike stanu v eno samo ogromno manifestacijo. Za danes zjutraj pa je bila določena slovesna služba božja na prostem na Slomškovem trgu pred stolnico. Tudi cerkvena slovesnost bi bila globoka in ogromna vidna manifestacija rodoljubnih čustev Mariborčanov, ki ee zlasti v teh težkih časih, ko imajo priložnost, da se prepričajo na drugi strani bližn.e .neje o »seh m-prilikah vojnih razmer, zavedajo jiomena čvrste in trdne, miroljubne naše države. Zaiadi ni.stalih prilis pa so bile vse vidne zunanj« manifestacije odpovedane Maribor si je že včeraj popoldne nadel slavnostno obleko. Ni je bilo hiše, s katere ne hi vihrala naša državna zastava. Na poziv mestnega župana je bilo vse mesto snoči sijajno razsvetljeno. Najlepše je iluininirala svoje zgradbe mestna občina, prednjačil pa je vsem mestni magistrat, ki se je iskril v tisočerih žarnirah. Ogromen žareč državni grb v sredini, so obdajale dolge girlande iz električnih luči. Z žarometi so bila razsvetljena vidnejša javna poslopja v mestu. Zasebniki pa so razsvetlili okna svojih hiš s svečami, tako da je bil med 8 in9 zvečer, ko je ta razsvetljava trajala, očarljiv pogled na mari-borske_ ulice. Današnja proslava se je omejila le na službo božjo v stolnici. Sv. mašo in molitve za našega mladega vladarja je opravil prevzvišeni vladika dr. Tomaži« ob asistenci stolnega kapitlja in duhovščine. Sv. maši so prisostvovali predstavniki vseh državnih in avtonomnih oblastev. V prvi vrsti bo sedali poveljnik mariborskega mesta general Stanejlovič, oba okrajna glavarja dr. Šiška in F.iletz, mestni župan dr. Juvan, dalje so bili navzoči poveljniki mariborskih polkov, predstojnik mestne policije Kos ter komisar obmejne policije Krnjnovi«, korporativno je bil zastopan mariborski občinski svet, zelo velikočte-vilno je bilo zastopstvo aktivnega in rezervnega častniškega zbora, močno zastopstvo FO in DK v krojih, predstavniki skoraj vseh mariborskih društev in organizacij, šolska mladina ter ogromno število občinstva Stolnica je bila nabito polna, tako da so ljudje stali še pred vhodnimi vrati. Krasno je bilo ljudsko petje, ki je odmevalo po mogočni cerkvi. Kljub omejitvam letošnjih proslav je tako Maribor dostojno in lepo proslavil današnji narodni praznik ler je globoko poudaril svojo ljubezen do mladega vladarja. Štrukelj, rektor univerze dr. Kušej, podpredsednik apelacije dr. Mastnak, višji državni tožilec dr. Kravina in številni drugi odličniki. Omeniti moramo nadalje zastopnika Akademije znanosti, številne profesorje ljubljanske univerze, načelnike oddelkov banske uprave, oficirski zbor ljubljanske garnizije, poveljnike posameznih polkov, bivše narodne poslance in senatorje, predsedništvo Gasilske zajednice dravske banovine s starešino na čelu, zastopnike vseh državnih uradov, zastopnike ljubljanskih gospodarskih ustanov, delegacijo dobrovoljcev in zastopnike narodnih organizacij in prosvetnih združenj, zastopnike humanitarnih organizacij in številne zastopnice ženskih organizacij. K oltarju je pristopil knezoškof dr. Rožman in darova! pontifikaluo mašo ob asistenci generalnega vikarja prosta Nadraha. stolnega župnika dr. Klinarja, prelata Volca in kanonikov dr. Zupana in dr. Žerjava. Po maši je bil Te Deum in so bile opravljene molitve za kralja. Vsa cerkev je bila nabito polna in tudi pred cerkvijo je bila velika množica domoljubnega občinstva. _ Tudi v pravoslavni cerkvi je bilo oh 9 bogoslužje, ki ga je opravil protojerej Matkovi« ob asistenci vojaškega duhovnika Nikoiiča. Po opravljenih molitvah za kralja je imel prota lep domoljuben govor. Bogoslužja v pravoslavni cerkvi so se udeležili podban dr. Majcen, divizijski fiovelj-nik general Štefanovi« in general Dodič, Ijubljan" ski podžupan dr. Ravnihar. številni oficirji, rezervni oficirji in člani pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani. Na večer je Ljubljana proslavila kraljev rojstni dan še s slovesno sejo občinskega sveta na ljubljanskem magistratu, ki je bil ves okrašen in razsvetljen. I Slraussova muzika je pri včerajšnji premieri sijajnega glasbenega velefilma navduSila vse prisotne Splošna sodba občinstva je: Tako kras- Vf^l ž Danes ob 16., 19. in 21. uri nega tilm« še ni bilo v Kinu Unlonu » Lui«e Rainer. Fernand Gravet, Mili«* Korju« i čena ura«. Izven. Znižane cene od 20 din navz. — Sobota, 9. septembra: Zaprto. Opera: Začetek ob 20. Četrtek 7 septembra: »Plesni večer na izvirno simfonično glasbo« Gostuje Lidija Wisiakova. Izven. Znižane cene. — Petek, 8. septembra: »Traviata«. Gostujeta Zlata Gjungjenac in Josip Gostič. Izven. — Sobota. 9. septembra: »Trubadur«. Gostuje Mira Basičeva. Izven. Znižane cene. Radio Ljubljana Četrtek, 7. septembra: 12 Pesmi in plesi švicarskih viničarjev (plošče) — 12 45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Baletna glasba. Radijski orkseter — 14 Napovedi — 18 Prenos z velesejma — 18 40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nac. ura — 20 Pevski kartet »Fantje na vasi« — 20.45 A. Dvirak: Slovanski plesi, simf. suita (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahka glasba, igra Radijski orkester. — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevne 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na teSče ali zvečer, preden greste k počitku. Ogl. reg S br. 30474/35. Drugi programi Četrtek, 7. sept Belgrad: 20 Humor — 21 Bosen-ske in dalmatinske pesmi — Zagreb: 20 Zbor — 20.30 Violina — 21 Lahka gL — Sofija: 1930 Simf. konc. — Budimpešta: 20.30 Igra — 22 Ork. konc. — 23 Cig. ork. — Trst-Milan: 17 15 Brazilski konc. — 21 Opera »Medusa« — Rim-Bari: 21 Igra — 22.20 Violončelo — Florenca: 20.45 Ork. konc. — 21 15 Plesna glasba — 21.50 Kitara — Beromiinster: 19 45 Veliki koncert — 21 Spevoigra — 22 10 Plesna gl. — Sottens: 20.30 Ra-velove skladbe — Monte Ceneri: 20 Haydnove angleške pesmi — 20.30 Zab. konc. — 21.30 Mozartova opera »Don Juan« — Strasbourg: 20 30 Gounodova opera »Romeo in Julija« — Pariz: 20 Ariie — 20.30 Igra »Poglavar svetišča« — Lyon: 20.30 Gledališki večer — Toulouse: 20.15 Pisan večer — Bukarešta: 19.55 Simf. konc. — Luksemburg: 20.15 Ork. konc. - H2rby: 19.30 Violina — 20.30 Plošče — 22.15 Lahka glasba. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala od četrtka od 8 dn petka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Zitko Jožica, Pleteršni-kova ulica št. 13-1. Telefon št. 47-64. Lekarne Nnnfcno službo imajo lekarne: mr Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Rahovec. Kongresni tig 12 in mr. Komotar. Vič—Tržaška ceat«.