Pozor na mladino! Dognano je, da dloveštvo vedno boljinbolj propada tako telesno kakor tudi duševno. Za ta prežalostni pojav se navajajo razni vzroki, od katerih je najhujši alkohol. Zato se je poizkušalo in se še vedno poizkuša najbolj v severnih državah Evrope in deloma y severni Ameriki že nad 50 let zajeziti Dezmerno pitje žganja, kar se je posrečilo y nekaterih krajib skoraj popolnoma. V naši Avstriji se je pa začelo delovat proti temu zlu dejanski komaj pred 10 leti in približno v istem času tudi med Slovenci in šele v zadnjem šolskem letu se je učiteljstvo zaradi deželnošolskega naročila začelo pomalem bolj zanimati za to plemenito delovanje. V zadnji številki svojega lista milo toži nemški Peerz, kako pokvarjeno je nemško ljudstvo v naših Alpah, ker nosijo skoraj vsi moški za pasom steklenieo, napolnjeno z jerušem (slabim žganjem). Iu ali ni enako z našimi obmejnimi Slovenci ? Ali vas, predragi narodni učitelji, bivajoči na obmejnera teritoriju, ne boli enako ali še bolj srce, ko gledate, kako naš rod vedno bolj gine in izginja v nemškem morju, in sicer mnogokrat zaradi preranogega alkoholnega uživanja? Nikakor pa nočem reči, da je pijančevanje doma le v obmejnib krajih, le preveč ga je posebno v sredini naše S 1 o v e n i j e. Gotovo nočemo opazovati tega počasnega gibanja, temveč vsi krepko na plemenito delo, da vsaj našo ljubo šolsko mladino reširao propada! Zato le na krov k skupnemu delovanju vsi vzgojevalci za duševni in telesni blagor naše nade, našega bodočega naroda! G e s 1 o vseh naj bo odslej: BNa mladino se vrzimo!" — kakor opravičeno kliče naš edini abstinentni mesečnik nZlata doba". Vsaka šola naj se naroči nanjo, kakor je bilo že omeDJeno v BU6it. Tov." Letos je pa še posebe pray ugodna prilika za protialkoholno delovanje tudi y vinskih krajih, zakaj vina bo jako malo in ga zato ne bodo mogli več toliko piti kakor v ravnokar preteklih dyeh letih. E tej nepriliki dotičnih kmetovalcev je pritisnila pa še tako splošna in grozua d r a g i n j a , kakršna še nikoli ne, zaradi česar se bodo omejili mnogi v marsikateri reči, žal, da ne toliko v pijači; zato pa jih pridobirao mi s pametnim nagovarjanjem. Tako delujmo zunaj šole od mladeniča de raladeniča, kakor tudi y šoli z našo ljubo mladino. Trdo bo sicer to delo, saj je še svet zlasti med Slovenci skoraj cela ledina, ali enkrat je treba začeti. Ne zabimo, da je naš narod majhen ; zato nam mora biti pri srcu vsakateri tudi najmanjši, da ga pridobimo najprej za abstinenco in pozneje za pametno treznost, ker le t r e z e n narod se bo ohranil in bo delal ne samo mehkužnih pesmic, temveč tudi kaj pametnega zlasti na gospodarskem polju. Pomnimo pa, da postane trezen narod le potom popolne abstin e n c e. Imenujmo zato pogostokrat nesrečne I n d i j a n c e , ki jib je ugonobila le ngoreča voda", zakaj enako se lahko tudi z nami zgodi, ako še o pravem času ne krenemo na pot treznosti. Dalje premislimo takoj y pryih letošnjih domažih učit. konfereneah,kaj primernega naj se ukrene za vsakateri šolski okoliš. Da bo treba resne besede najprej staršem izpregovoriti, je samoobsebi umljivo; zato priredimo roditeljske sestanke, pri katerih naj govori oni, ki je že kaj proučayal protialkoholno delo, pa naj si bo učitelj, nadučitelj, učiteljiea, duhovnik, zdravnik ali sploh kateri inteligentnik. Pri teh sestankih poučimo starše, kako nespametno in škodljiyo e dajati šibkim otrokom žganja in vina. V živih barvah jim naslikajmo, kako slabo učin- kuje to uživanje alkohola na ves otrokov organizem. Pii rokah imejmo Weichselbaumovo sliko in še nekalere druge slike, ki bodo izšle morda že v tetn iolskem letu, in ki nam bodo predočevale žalostne posledice pijančevanja. Na te posledoje opozarjam zato, da Iahko napoveste za ta izdatek — raorda nekako 20 K — pri šolskem proračunu, ki se mora sestaviti že v tem meseeu. Na šol. mladino pa vplivajmo pri raznih predmetih, kar je že vse bilo oraenjeno v BU. T." 20. maja t. 1. Potrebna jezavišje razrede in ponavlj. šole posebna knjiga, v katero vpisujmo popolne abstinente in one, ki obljubo prelomijo, v kolikih slučajih itd. Taka knjiga nam bo dobro došla za raorebitno statistiko v prihodnjem Ietu, n. pr. pri okraj. učit. konferencah, kjer se bo ta teraa obravnavala najgotoveje splošno. Opozarjam pri tem, da se mora vršiti izpraševanje in obljubovanje brez vsakršne sile; zakaj le na ta način bodo podatki resuični. Potrebni bodo ti podatki tudi za protialkoholni kongrcs, ki se Do vršil najbrže v Gradcu. Nekateri abstinenti želijo in mislijo, da bi bilo prav, 6e se onira, ki so obljubili popolno zdržaost in svojo obljubo tudi izpolnili, da primerna p o d o b i c a. Taka se lahko nabavi pri g. uredniku BZlate dobe". Naroči naj jih kakih 50 do 100 kraj. šol. svet potom kateheta ter jih naj tudi ta izroči, ker predočujejo nekaj Jnabožnega. Morda bodo te podobice v vzpodbudo otrokom-abstineutom, vendar naj jih ne prejmejo pri obljubi, temveč po izpraševanju, n. pr. po Božiču itd. Najboliše sredstvo za pridobitev mladih abstinento? je pa na vsak način 1 a 8 t n i z g 1 e d , to je sami moramo biti p o p o 1 noma zdržniali vsaj trezni. Ker se pa — kakor sem že prej omenil — treznost pridobi le potom abstinence, zato bi priporočal mnogim, da se plemeniti stvari ž r t v u j e j o. Jaz se sicer nisem žrtvoval temu plemenitemu činu, vendar sem se premagal pri najhujšib okolščinah. Pri nas na Krasu je namreč — kakor znano — le malo studeneev ter sploh malo vode. O suši nam zmanjka še ta mala množina. Da sem se zdržal, sem moral naravnost žejo trpeti, seveda je bilo to jako hudo o poletnem času, ali zdaj se približuje hladna jesen in še mrzlejša zima; zato upam, da se vendar kateri odloči izmed našib vrlih učiteljev, vsaj iez hladai čas zdržati se vsakršnega alkohola pleraeniti stvari na ljubo ? Ako se kateri nameni za to, se naj blagovoli javiti pri podpisancu po dopisnici. S srčnim veseljem ga hočem sprejeti v svoj krog. Da bi jih bilo le mnogo! Ako bi pa bili v s i , tedaj bi v prihodnje gotovo ne čitali take grozne statistike, kakršno sera čital pred nekaj meseci, da je bilo namreč na neki slovenski euorazrednici od 57 učencev — 53 žganjarjer! Pri premišljevaDju za blagor naše ljube šolske mladine pa ne smemo prezreti drugega sovražnika, in to je t o b a k. Nekateri zdravniki .celo trdijo, da je ta še hujši škodljivec šolarjem kot vino in tem pritrdim tudi jaz v sledečem slučaju. Mladi učitelji imajo veliko veselja do kajenja cigaretk. Ce je le par minut odmora, bitro na bodnik, da si tam zapalijo neobhodno potrebno svalčico. Z res zavidljivim užitkom vdihavajo diseči tobak vase. Kar pozvoni in hitro zopet nazaj v šolsko sobo! V naglici pa kadilec pozabi na nevarnost in vrže še goreči košček cigarete na tla. — Pouk se prične. — Kmalu na to pristopica iz šolske sobe učenec. Na tleh zapazi cigaretni ogorek. Ha, misli si, kako bi mi pristojalo, če bi tudi jaz parkrat potegnil. Pristopi, vzame cigareto in tiho odhiti na stranišče. Tako se dogaja večkrat. Otroci se navadijo in kadijo šele po odraoru na stranišču. Kadar pa ni dobiti ničesar v šoli, gredo ti mladi šolarji na ceste, izprehajališča in drugam, da si poiščejo ostanke sraedk. S tem si ne kvarijo le svoje krvi, ampak mnogokrat si nalezejo tudi prav ostudne bolezni. Zato pozor, pozor na vse strani, da ohranimo našo ljubo šolsko mladino zdravo ter jo takšno ob sklepu šolskega obiskovanja oddamo zopet staršem ne — še več, da jo toliko okrepimo, da se bo mogla lahko s svojo trdno voljo ubraniti vsega zla, ki ji preti na vsakdanji človeški poti 1 Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi! Eudolf Horvat, nadučitelj, Zagorje na Notranjskem.