2
■â
'¡asfef oktober
Novice
Sestanek uredništva in novinarjev Tabora
Novinarji in uredniki revije Tabor smo se sestali v četrtek, 25. septembra, v prostorih na Parmovi 33 v Ljubljani. Najpomembnejša tema sestanka so bili vsebinska zasnova in letni načrt Tabora ter spremembe v reviji za prihodnje leto. Poleg tega smo spregovorili tudi o kadrovski zasedbi, izobraževalno-zabavnih vikendih ekipe Tabor ter novinarskih karticah. Ker se je ekipi Tabor v tem letu pridružilo nekaj novih mladih novinarskih moči, je bil namen sestanka tudi medsebojno spoznavanje člankov ekipe. Vsem, ki jih sodelovanje z revijo zanima, so vrata Tabora odprta tudi v prihodnje.
Aleš Cipot Sestanka se je udeležilo 17 urednikov, novinarjev in ostalih sodelavcev. Foto: Miha Bejek
Kranjski taborniki popestrili Živ Žav
Kranjski taborniki (RSŽ-ml, RSO in KR) so v soboto, 13. septembra 2008, s svojimi delavnicami, peko palačink in pionirskimi spretnostmi popestrili otroški Živ Žav v Kranju.
RSO-jevci so pekli najslajše palačinke in nahranili nekaj sto palačink željnih otroških ust. RSŽ-ml-jevci so poskrbeli za likovno ustvarjanje in poučili so otroke o ločenem zbiranju odpadkov. KR-jevci pa so postavili vhod v otroško deželo Živ Žav. Vsi skupaj so se odlično predstavili kranjski javnosti in tako odprli novo taborniško sezono.
Klemen Markelj, načelnik ZTO Kranj
Srečanje načelnikov in starešin
Na srečanju načelnikov in starešin ZTS, ki bo 11. oktobra v Rakičanu pri Murski Soboti, si bodo prisotni lahko ogledali taborni prostor naslednjega zleta ZTS. Na začetku posveta je predviden sejem taborništva, na katerem bi se rodovi predstavili ter medsebojno bolje spoznali in pokazali kakšno dobro programsko aktivnost, ki so jo izvedli v preteklem letu Pogovor v nadaljevanju bo usmerjen v prihodnost, o izzivih in perspektivah čim boljšega delovanja rodov. V tem dialogu bodo poiskali skupen pogled na razvoj taborništva. Srečanje se bo predvidoma zaključilo s piknikom na tabornem pros toru 13. zleta ZTS.
Aleš Cipot
Posvet načelnikov in starešin v Rakičanu pri Murski Soboti sklicuje starešina ZTS, Mitja Lamut. Foto: arhiv Tabora
Oktobrsko-novembrski koledar taborniških akcij
KDAJ	KAJ	KONTAKT/ORGANIZATOR
4. 10.	MČ vesela srečanja	RBS, RR, RRZ in RS
11. 10.	Posvet ZTS	ZTS
18. 10.	Seminar iger	MZT
18., 19. 10.	51. JOTA (Jamboree On	www.joti.org ,
	The Air ) /12. JOTI (Jam-	http://home.tiscali.nl/world-
	boree On The Internet)	scout
18., 19. 10.	Močne ukane (tekmovanje za GG, PP, RR in grče)	RDR, www.rdr.rutka.net
24. 10 -	Vodniški tečaj	http://www.rutka.net/inc/
2. 11.	Celjsko-zasavskega	moduli/news/pripetki/razpis_
	območja	vod_08.doc
15. 11	Fotoorientacija	MZT
Tadeja Rome
Novembrska številka Tabora
Novembrska številka izide 14. novembra. Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu revija.tabor@gmail.com. Rok oddaje člankov je 26. oktober.
Uredništvo
Uvodnik
Poletje je za nami
Poletje in vse njegove radosti, vključno z taborjenji, so že daleč za nami. Tudi ROT, že tradicionalno umeščen na konec septembra, je že preteklost. S slednjega vam v oktobrski številki ponujamo fotoreportažo, pa tudi na taborjenja nismo pozabili. Ažurnost oddajanja poročil o izvedenih taborjenjih organizatorjev taborjenj ni niti malo zavidanja vredna. Skozi statistične podatke letošnjih taborjenj se je sprehodil načelnik Zveze tabornikov Slovenije, Tomaž Strajnar - Blondi.
Z novim letom se nekatere manjše spremembe obetajo tudi v našem Taboru. Razpisi različnih akcij, še posebej tisti nujni za objavo, ki so nemalokrat prispeli pet minut pred dvanajsto, in porušili celotno postavitev Tabora, bodo januarja končno preteklost tudi za Tabor. Razpisi v obliki, kot smo jih bili vajeni doslej, se tako iz Tabora dokončno selijo na internet. Z veseljem pa bomo še naprej napovedali akcijo, dodali vse potrebne kontaktne podatke in ostale skope informacije, za vse ostalo pa bodo poskrbeli vaši prsti na tipkovnici.
Aleš Cipot, urednik
Kazalo
4 Alpski svizec 12 Faca Nina Malalan 17 Intervju z Juretom Habjaničem - Ježem 20 Kvedrov rod Ptuj 23 Nedeljski izlet na Ajdno 26 Fotoreportaža z ROT-a 30 Sprehod skozi letošnja taborjenja 36 Novo jutro - nov izziv: 13.
Zlet ZTS
Natančnost pri risanju krokija je zelo pomembna. Monika iz Rašiškega rodu na ROT-u v trenutku merjenja kotov. Foto: SiNi
4	oktober
ALPSKI SVIZEC


F-fti


4.
■-- «j.
i

K	¡T S
K
Meti

Alpski svizec je glodalec, ki živi v gorskem svetu. Družina svizcev si v tla izkoplje rove, ki jim služijo kot domovanja. Zapustijo jih ponavadi le, kadar iščejo kaj za pod zob. Vhode v rove skrbno varujejo in s predirljivim žvižgom opozarjajo sorodnike na nevarnost. Dolge in mrzle gorske zime svizci prespijo, budni so pravzaprav manj kot pol leta. Kaj mislite, ali lahko v tako kratkem času zavijejo vso čokolado?

Ali je zlata ribica darilo naravi?
IGRA 5
Simona Strgulc Krajšek |
Manca
S tujerodnimi vrstami spreminjamo svet. Zlate ribice so slabo darilo naravi!
Tabornik Rok je med čakanjem na začetek vodovega srečanja navdušen razlagal svojemu prijatelju Maticu, da je včeraj dobil mladega mucka. Do zdaj sta mu v sobi delali družbo dve zlati ribici, ki pa sta v primerjavi z mlado mačjo zverinico precej dolgočasni. S starejšim bratom sta družno ugotovila, da zlatih ribic ne marata več. Zdaj je pomemben muc.
Več o invazivnih tujerodnih vrstah si lahko prebereš tudi na spletni strani: http:// www.tujerodne-vrste.info/.
»Kaj pa bosta z zlatima ribicama,« je zanimalo Matica. Rok je pojasnil, da jih bosta nesla kar v bližnjo mlako. Tam je že videl plavati ribe in verjetno bi tudi zlate ribice med njimi lepo živele.
V pogovor se je vmešala Neža. Ravno prejšnji dan je bila
v kinu in si nabrala novo zalogo brezplačnih razglednic, ki so na voljo obiskovalcem kina. Na eni izmed razglednic je narisana zlata ribica s pentljo na repu in žabo v ustih. Nad njo je napis: »S tujerodnimi vrstami spreminjamo svet. Zlate ribice so slabo darilo naravi!«
5 tujerodnimi vrstami spreminjamo svet Zlate ribice s o slab o darilo naravi!
^afef oktober
Ti
Foto: http://www.gorenjske-lekarne.si/ files.gl/slike-farmacevtov nasvet/Zdravilne rastline/zlata-rozga-sl-1.jpg
Med invazivne tujerodne vrste sodijo tudi nekatere rastline. Kar povprašaje svoje starše ali stare starše, če so robovi cest že od nekdaj obrasli z zaplatami zlate rozge, ki cveti konec avgusta in septembra. Prav gotovo vam bodo povedali, da zlate rozge nekoč ob cestah ni bilo.
Z izrazom tujerodne vrste poimenujemo tiste organizme, ki jih je človek prenese! v novo okolje, v katerem prej niso bili prisotni.
Vodnica Tina je poslušala pogovor. Kar pričakovala je vprašanje, kaj vse to pomeni. Svojim tabornikom je pojasnila:
Zlata ribica je doma iz Azije. V Slovenijo so jo prinesli kot okrasno ribo za ribnike, vendar ne sodi v naravo. Zlata ribica se v naravi sicer dobro znajde, a je tam vsiljivec, ki povzroča škodo domorodnim vrstam. V ribnikih in mlakah se hrani z majhnimi žabami in njihovimi paglavci. Dvoživke so že brez dodatnih plenilcev dovolj ogrožene. Zlate ribice pa zaradi svoje uspešnosti izpodrivajo tudi domorodne vrste rib, saj jim odvzemajo življenjski prostor in hrano.
Vrste, kakršna je zlata ribica, imenujemo invazivne tujerodne vrste ali krajše invazivke. To so
tiste vrste, ki jih je iz drugih delov sveta prinesel človek in na novih območjih povzročajo škodo v okolju. Zapomnite si, zlata ribica je slabo darilo naravi! Tudi spuščanje drugih domačih živali v naravo, na primer želv rdečevratk, je zelo neodgovorno početje.
Invazivne so tudi številne tujerodne rastline.
»Rok, morda bi lahko zlate ribice komu podaril. Kdo izmed tvojih prijateljev bi jih bil gotovo vesel.«
O invazivnih tujerodnih vrstah v Sloveniji poteka tudi projekt Thuja, ki je podprt s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma.
t
6
IGRA 7
8	/iiikT oktober
RISTANC (NEBO IN PEKEL, AVION
Ristanc je najbolj znana skakalna igra, ki se igra širom po svetu in ima zato tudi veliko pravil kot tudi imen. Ristanc narišemo s kredo na asfalt, ali zarišemo s palico v steptana tla ali pesek. Edina igralna potrebščina je ploščat kamenček, ki si ga izbere vsak igralec. Igralcev je lahko poljubno število.
Igralci narišejo na tla ristanc s številkami od 1 do 10. Igralci se razvrstijo po vrstnem redu v kolono pred ristanc. Prvi igralec se postavi na izhodišče in vrže kamenček v prvo polje. Nato enonožno (na eni nogi) ali sonožno (z obema nogama hkrati) skače po vrsti po številih do 10 in nato še nazaj, kjer med potjo tudi pobere svoj kamenček. Igralec z nogo ne sme stopiti na nobeno črto ali vreči kamna na črto. Kdor naredi napako, mora spustiti soigralce naprej. V igro se ponovno vključi, ko pride na vrsto; nadaljuje tam, kjer je končal pri prejšnjem krogu. Zmaga tisti, ki prvi preskače vsa polja.
VIR: Kunaver, D. in Lipovšek, B. (2006). Ali je kaj trden ta most. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Svet živali
Raca mlakarica (Anas platyrhyncos)
Raca mlakarica, znana prebivalka okoliških voda - le kdo je ne pozna? Samčki navdušujejo s svojo zeleno glavo, belim obročkom na vratu in čudovitim pisanim perjem. A le malokdo ve, da so samčki tako pisani le v času parjenja, drugače pa se od samičk razlikujejo le po barvi kljuna - samčki imajo temno oliven kljun, samičke pa večbarven - takemu pojavu pravimo sezonski spolni dimorfizem. Pokukajmo torej v svet rac mlakaric.
Življenjski prostor
Raca mlakarica živi na celi severni polobli. Gnezdi na skoraj celem ozemlju Severne Amerike, Evrope, Azije in južno od polarnega kroga. Prezimuje v južnejših delih območij, kjer je razširjena. Raca mlakarica najraje živi na tihih in odmaknjenih vodnih površinah - ribnikih, jezerih, kanalih, na zajezenih vodah, na barjih, na majhnih vodnih površinah v mestnih parkih ali v ribnikih v gozdovih.
Prehrana
Raca mlakarica je vsejed, se pravi, da je rastlinsko in živalsko hrano, odvisno od letnega časa. A vseeno kar 90 % racinega jedilnika predstavljajo rastline. Najraje se zadržujejo v plitvih vodah, da lahko dosežejo dno, saj se z glavo potopijo pod vodo in iščejo rastlinske poganjke in majhne živali, skozi širok kljun pa precejajo vodo in blato. Vse leto se hranijo z žitaricami, pasejo travo, lovijo žuželke, ali pa se potapljajo in iščejo semena in liste različnih rastlin, mehkužce ali žuželke pod vodo.

* :w
1 sm^
Razmnoževanje
Najpogosteje se pari avgusta. Dvorjenje se začne pozno jeseni, zato lahko večkrat vidimo, da za eno raco leti več racmanov. V februarju so pari ponavadi že oblikovani. Raca mlakarica lahko znese 7-17 jajc, ka-
tere vali približno 28 dni. Ce se ji gnezdo uniči, ga nadomesti z drugim, lahko tudi s tretjim, a se število znesenih jajc vedno manjša. Mlade račke začnejo letati po 7 do 8 tednih.
Ali veš, da ...
... gagajo le samičke, samčki pa se oglašajo s pritajenim ž'rrep rrep''?
... so že stari Egipčani gojili race mlakarice kot domače živali?
... lahko raca mlakarica v naravi doseže starost 20 let, v ujetništvu pa tudi do 30 let?
... spada raca mlakarica med ptice selivke, kar pomeni, da se pozimi seli v južnejše kraje?
Osnovni podatki
Dolžina telesa: 50 - 65 cm Razpon kril: 80 - 98 cm
Teža: samice 1 kg, samci 1,3
kg
Dočakana starost: do 20 let
(v naravi), do 30 let (ujetništvo) Spolno dozori pri: 1 letu Inkubacijska doba: 27 - 28
dni
Mladiči vzletijo pri: 50 - 60
dneh
Hrana: delčki rastlin, semena, žuželke, mehkužci
Domen Šverko
Tadeja Rome
10 ^kr oktober
GG Igra
Zabavno v začetek novega taborniškega leta
Kokoš v kokošnjaku
Za to dinamično in zanimivo igro potrebujemo vrv za označitev kroga in vodjo igre, ki pazi, kako se igra razvija. Igralci (naj jih bo minimalno 15) se se-zujejo in svoje čevlje ali copate položijo v prej označen krog. Izmed vseh igralcev določimo enega, ki bo kokoš. Naloga le-tega je, da pazi na svoje »jajce« - čevlje oz. copate. Vsi igralci si prizadevajo, da bi dobili nazaj svojo obutev, vendar morajo paziti, da se jih ne dotakne kokoš. Če se jih kokoš dotakne, morajo svoje »jajce« pustiti v kokošnjaku. Zmaga igralec, ki prvi dobi nazaj svojo obutev.
Pujs
Skupina se postavi v krog. Nekdo pogleda in pozdravi svojega soseda po pujsje: »Hh!«, potem pa pozdrav potuje naprej po krogu. Če nekdo dvakrat pozdravi: »Hh, hh,« potem se smer kroga zamenja. Smer se zamenja tudi, če te sosed pogleda in na ves glas reče: »PUJS!«
Ugani žival
Potrebujemo dve sponki in dve sliki živali. Tekmovalcema na hrbet pripnemo dve sliki živali. Njuna naloga je, da uganeta, katero žival ima nasprotnik na hrbtu, pri tem se morata obrniti, da se ne vidi njune slike. Dovoljeno je tekanje, izmikanje, manjše prerivanje ... vodnik mora paziti, da se strasti ne razvnamejo preveč.
n Si Ni I Jaka Bevk - Šeki
^^^MdOGODIVŠČINA 11
delavnic
Glasbilo iz trstike
ca
Jesenski čas je ravno pravšnji za izdelavo trstenke - ljudskega glasbila. Trstenko naredimo iz močvirske rastline, trstike, ki ima visoko tanko in votlo steblo. Najdemo jo ob jezerih, barjih. Na trstenke igramo tako, da si jo prislonimo k bradi, rob piščali pa k spodnji ustnici in pihamo.
Priprava:
1.	Trstiko poševno odrežemo malo pod kolencem. Režemo vstran od sebe, ob pomoči starejše osebe. Druga stran mora biti ravno odrezana.
2.	Cevke naj bodo različne dolžine - različni toni. Čist ton dobimo, če notranjost trstik očistimo s tanjšo trstiko.
3.	Cevke na koničasti strani zamašimo s testom (gosta zmes iz moke in vode). Tako dobimo piščali.


Potrebujemo:
•	debelejše trstike,
•	olfa nož,
© t
L- m*
IWiCKt&Ai)---
LOMIJO
©
vrvico
testo iz moke in vode.
o,
O?
SKO?Ai E.ͧl.U¿tOo IXLQÉ flSC^LU..
4. Eno trstiko razpolovimo. Nanjo križno navežemo po velikosti zložene piščali. In naša trstenka je končana. Pa poskusimo zaigrati nanjo.
Petra Skalič
Hja, pa je tu zopet novo šolsko leto in z njim se seveda začenja novo taborniško leto. Lahko bi rekli, da se odpira nova taborniška sezona, ki vam prinaša ogromno taborniških dogodivščin, od rodovih sestankov do državnih tekmovanj, akcij in še bi se našlo.
Nekateri GG-ji, ki ste bili interesenti za vodnike, ste letošnjo leto začeli še bolj aktivno kot prejšnja leta, saj ste postali
pomočniki in pristali pri vodniku, ki vam bo z veseljem podaril kakšen dober nasvet in vas oblikoval v zares dobrega, kakovostnega vodnika. Pomočniki namenite temu veliko dobre volje, veselja, potrpljenja in delovnega zanosa. To so verjetno najpomembnejše vrednote, ki jih morate ohranjati in z njimi vam bo zagotovo uspelo pri pomočništvu in kasneje pri samem opravljanju vodniške dejavnosti. Tisti, ki še niste tako blizu vodništva, pa kar se da dobro izkoristite še eno
Mnenje
taborniško leto. Udeležite se čim več akcij, ki so skozi celo leto zelo gosto posejane, svoje želje, katerih akcij bi se radi udeležili, nujno predlagajte svojemu vodniku. Akcije že čakajo na vas ...
Na polno izkoristite še zadnje sončne žarke v naravi, ki tam v gozdu ali na travniku čakajo na vas, da vas pogrejejo, nadihajte se svežega gozdnega zraka in naj vas šolske dejavnosti ne odženejo od tega. Uživajte!
Neža
12
oktober
Nina
Srnica (Nina Malalan) je tabomištvo spoznala skorajda v povojih. Oče Morski Volk jo je ob dvodnevnih obiskih tabora vedno pripeljal s sabo, tako da se je taborniškega navdiha tudi sama naužila prav kmalu. Kot sedemleten murenček se je udeležila dvotedenskega taborjenja, kjer je ob tradicionalnem krstu prejela taborniško ime. S starejšimi sestricami Srečo, Taščico in Nevihto sestavlja pravi tim. Je delovna in vedno pripravljena za najbolj nore stvari. Je športen tip, ki se včasih meri tudi z bratci in jih (skoraj) vedno prelisiči. Je željna novih prijateljev in izzivov.
Taborniško ime ... Srnica Moj moto ... taborniki t'bulši! Največja lumparija, ki sem jo storila
... stražila sm v kratkih hlačah. Biti tabornik mi pomeni ... ljubiti naravo, biti v družbi.
Najraje poslušam ... malo vsega, od rock do klasične glasbe. Navijam za ... Slogo (odbojkarsko ekipo iz moje vasi) Najljubša taborniška jed ... pašta s tuno! Moj vod je ... t'bulši! Vodniški tečaj je ... nisem še bila, a bi se ga rada udeležila. Največja želja ... da bi postala živinozdravnica. Zakon igralka in igralec ... Angelina Jolie in Orlando Bloom. Ko bom PP ... bom vodnica MČ-kov. Simpatija pri tabornikih ... imam simpatijo, a ne pri tabornikih. Naj akcija na taboru ... proga preživetja.
Zakaj ime Srnica ... ker ko bom velika, bom Srna.
Sudoku
Mini kviz "geografija"
1.	Katero je največje jezero na svetu?
a)	Kaspijsko jezero
b)	Aralsko jezero
c)	Blatno jezero
d)	Bajkalsko jezero
2.	Katero je glavno mesto Cipra?
a)	Atene
b)	Nikozija
c)	Kairo
d)	Alžir
3.	Kje je Rt dobrega upanja?
a)	Na Portugalskem
b)	V Južnoafriški republiki
c)	V Maroku
d)	Na Norveškem
4.	Glavno mesto Maroka
a)	Tripoli
b)	Alžir
c)	Rabat
d)	Kairo
5.	Kateri je najvišji vrh Afrike?
a)	Mount Everest
b)	Triglav
c)	Kilimandžaro
d)	Ben Nevis
•D - 9 'D - p 'q - £ 'q - i 'D - [ :9A|iS9y
			2					
J								
								
								
							3	1
			5					4
								
		1			5	6	4	
		4					2	
Premetanka države
K	1	N	G	A	E>	V	k	U	K	1	1	C
k	H	T	1	G	L	1	J	A	M	č	O	I1
B	O	M	L	1	t:	1	1	k	S	k	l>	I1
L	K	A	U	M	p	k	L	1	k	N	C	A
f	M	L	A	N	s	A	O	h	O	A	[J	k
A	T	E	K	I	s	K	M	s	k	G	T	I
K	R	Z	O	M	A	T	O	o	K	O	A	S
J	O	r	M	L	A	C	M	s	L	k	C	T
O	M	J	L	R	O	K	O	D	r	A	L	A
J	O	A	C	T	I	S	[	N'	s	P	R	N
K	R	r	A	L	B	A	N	I	j	A	T	I
Z	Ž	T	O	;	E	A	B	E	c	E	[l	R
A	R	M	E	N	I	I	A	T	R	S	K	A
Poiščite naslednje države: Srbija, Črna gora, Albanija, Singapur, Malezija, Armenija, Irak in Pakistan.
Luka Rems
14
'fesfesP oktober
SOS
Sestri odgovarjata sotrpinom
Prav jesen je pravi čas za razmišljanje o sebi in drugih, o odnosih med nami, za osebno rast in refleksijo o vsem, kar je bilo in tem, kakor si želimo, da bi bilo. To tudi lahko dosežemo, samo truditi se moramo in si res želeti izboljšati tako sebe kot svet okrog nas. Zakaj pa ne, življenje imamo samo eno - zakaj bi imeli površinske odnose, če imamo lahko globoke, povezane in resnično lepe, take vredne boja in ljubezni.
O: Hoj hoj zvesta bralka!
Tako je, kot si napisala, tipičen problem vseh najstnikov in najstnic. Je pa res, da sama sebe bremzaš in obremenjuješ. Odločiti se boš morala, kaj je tisto, kar hočeš; je to on, so to prijateljice, ki naj te ne bi hecale zaradi njega ... Vsega ne moreš imeti in ker iz pisma razbereva, da si zelo želiš izvedeti, kaj ta fant zares čuti do tebe, se boš morala zares odločiti in zares izpostaviti. Ne glede na to, kdo se ti bo smejal in kdo vse bo to vedel. Tako pač je. Sicer pa, zakaj ne bi vidva hodila kot fant in punca, saj se že sedaj veliko družita, potem bi se še malo bolj in to z vsemi - tako njegovimi kot tvojimi prijatelji. Ko bosta naslednjič v svojem elementu hecanja in pogovora, se kar pogumno odloči in ga resno povprašaj po tem, da vidiš, kako bo reagiral. Potem pa bo že prišel kak dogodek, druženje ali zabava, kjer se bosta lahko zbližala. Korajža velja! Pa srečno!
LP vsem od Kuhle&Kahle
Se/ vesta, da sta na/bolj cool v reviji Tabor, zato sploh ne bom s tem porabljala časa. No, imam problem, ki ga ima skor vsak najstnik. Sem zalublena in to v sošolca, s katerim se dost pogovarjava. O.K., ne glih tko, da sva skos skupi in se »četava«, ampak tko pač sva oba za fore in če je kaj smešnega, si takoj poveva, posojava si stvari itd. Ne vem pa, kako bi mu povedala, da mi je všeč in ne vem, kako se bo on odzval. Včasih se mi zdi, da sem tut jaz njemu všeč, včasih pa mislim, koko bo to povedal prijatlom in bojo zato vedli vsi. Velikokrat me heca, da sem v enga iz drugega klasa in ne vem, a to pomeni, da hoče, da me vsi zezajo, ali, da tut on noče priznat, da sem mu všeč. Ampak je problem tud v tem, da sem sramežljiva in če bi to zvedle sošolke, bi se mi smejale. In tud ne vem, kdaj naj mu povem, če je skos v krogu s prijatli, razen ko gre iz učilnice ampak takrat sem pa jas s svojo BF. Jaz bi	VBB
mu to rada povedala,	" ""
da bi zvedela, kaj on čuti do mene.
Vajina ... Lep Pozdravček
]bj Jaka Bevk - Šeki
Vsi potrebni nasvetov pišite na: Revija Tabor - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na kuhla.kahla@gmail.com.
Poglej levo - desno in spet levo
^^^P^^Hsluzenje 15
Imeti vod GG
Barbara Bačnik - Bača
Vsako novo šolsko leto je vedno znova izziv za vse učence, starše in učitelje, pa tudi za tiste, ki skrbijo za prometno varnost. Razvoj prometa je spremenil tudi naš svet, v katerega vstopajo nadebudni otroci in taborniki.
Statistika
Za skoraj 161.000 učencev in 90.000 dijakov v Sloveniji se je prejšnji mesec začelo novo šolsko leto. Pouk letos poteka na 448 javnih in dveh zasebnih osnovnih šolah.
Na prvi šolski dan so vse v šolo pospremili policisti in prostovoljci, ki so predvsem prvošolcem zaželeli prijeten začetek izobraževalne poti in jih seznanili s preventivnim ravnanjem za večjo varnost v prometu. Ves september so potekale akcije, s katerimi so odgovorni opozarjali na večjo varnost udeležencev v prometu. Pa je to dovolj?
Vsi lahko prispevamo
Učenci, starši, učitelji in vsi ostali (vsi odgovorni) bi morali na obiskih pri predstavnikih občine opozarjati na neurejene dele šolskih poti, pripraviti pregled opravljenih nalog in postavljenih zahtev ter predstaviti svoje nove predloge. Na takšen način lahko izvajajo določen pritisk na odgovorne v občini za urejanje prometno-varnostne situacije v njihovem kraju. Tej iniciativi se lahko pridružiš tudi ti kot vodnik GG-jev na šoli. Vsekakor pa ne bomo naredili nič, če bomo na prometno varnost pozorni le meseca septembra, saj promet in udeleženci v njem v današnjih časih zahtevajo in potrebujejo nenehno skrb in izboljšave.
A
SREČNO VSEM - VEDNO IN POVSOD, PREDVSEM PA NA CESTI!
I!
Učimo se pravilne udeležbe v prometu
Vodnik GG lahko v začetku šolskega leta s svojim vodom obhodi okoliške ceste in poti okrog šole, med tem pa se pogovarja s člani o prometu in tem, kako oni reagirajo v njem, kakšne izkušnje imajo, ali vedo, kaj je prav in kaj narobe, ali kdaj pomagajo mlajšim (tudi starejšim upokojencem) čez cesto ter kako. Ali poznajo prometne znake? Predvsem pa o tem, kako pomembno je biti viden v prometu - torej oblečen v žive barve, z odsevniki ali kresničko na torbi in oblačilih, saj se že bližajo zimski dnevi in s tem temna jutra ter popoldnevi, ko se recimo vračajo domov s taborniških sestankov.
Kaj še? Mogoče se jim bo zdelo za las privlečeno in neizvedljivo, pa vendar dopovejte jim, da ni varno hoditi po cesti ali še huje, se voziti s kolesom, medtem ko poslušamo MP3 player ali glasbo s telefona ... To resnično zmanjša naše dojemanje okolice, s tem pa si zmanjšamo možnosti pravilnega reagiranja v prometu, ko recimo ne slišimo motorja avta ali hupe. To je pomembno in ni vredno nobenega dobrega »štiklca ali komada« oziroma pozibavanja med hojo.
16 ^¡kToktoh
Bazovica
Bazovica je postala za tabornike Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice pravi uvod v novo taborniško leto. Bazovska gmajna, nedaleč od slovenske meje, je kraj, kjer se taborniki spet srečamo po poletnem taborjenju in ob ognju podoživimo pravo taborniško atmosfero.
Bazovica pa ni samo to, ampak je tudi poseben kulturni dogodek. Taborniki vsako leto s tabornim ognjem ter častnimi stražami v Trstu in Kranju počastimo štiri junake, Ferda Bi-dovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča, ki so se kot prvi uprli fašistični oblasti in bili zato umorjeni. Taborniki RMV so tako pomemben člen proslav, ki se vsako leto znova zvrstijo prvi teden septembra (letos 6. in 7. septembra 2008).
Sobotni taborni ogenj je postal že tradicionalna taborniška akcija. Kot vsako leto se je dogodka udeležila tudi skupina slovenskih tabornikov iz različnih rodov Slovenije. Ogenj se je začel s partizanskimi in taborniškimi pesmimi, sledile so še deklamacije poezij in spominov. Uradnemu delu je tudi letos sledila prijetna družabnost, kjer smo še pozno v noč peli ob spremljavi kitare in se uživali v okusnih pečenih hrenovkah. Taborniški večer se je nadaljeval vse do 5.43. Točno ob tej uri so bili 6. septembra 1930 v hrbet ustreljeni štirje talci.
Njim v čast in spomin smo se vsi zbrali pred spomenikom na bazovski gmajni in zapeli nekaj pesmi.
V nedeljo se program nadaljuje z osrednjo slovesnostjo, na kateri se zbere veliko število Slovencev z obeh strani meje. Bazovica ni tekmovanje, je pa akcija, ki ima velik pomen za vse Slovence. Bazoviški junaki so nam namreč omogočili, da smo sedaj tu.
Kresnica
Urejena rodova blagajna
V četrtek, 18. septembra 2008, je bil seminar Urejena rodova blagajna, ki ga je pripravila Komisija za finančno materialne zadeve v ZTS. Udeležilo se ga je 21 tabornikov iz RPG Šoštanj, RJS Izola, RPE-J Zagorje, RSO Kranj, RSK Idrija, PR Gorje, RJZ Velenje, RAJ Cerkno, RST Domžale ter RČM, RPK, RMT, RDV, RHV in RRZ iz Ljubljane.
Udeleženci so se pogovorili o novostih, ki jih predvideva davčna zakonodaja, ter skupaj ugotavljali, kako je treba ravnati v posameznih primerih. Vsebinski del, delo predavateljev, zadovoljitev pričakovanj in vzdušje na seminarju so prisotni ocenili s skupno oceno odlično (6,55 od 7 možnih točk), kar niti ne preseneča, saj je seminar vodil dolgoletni sodelavec ZTS na področju financ in davčne zakonodaje (in tudi taborništva) Mitja Premrl.
Iz listov z vrednotenjem in predlogi lahko izluščimo predvsem tri temeljne ugotovitve. Blagajniki v nekaterih rodovih potrebujejo čisto osnovno znanje o ravnanju z denarjem, sestavljanju dokumentov, knjiženju. Starešine, ki so bili tudi povabljeni na ta seminar, potrebujejo nekoliko prilagojeno vsebino o tem področju, ki bi jo lahko združili h
kakemu izobraževalnemu modulu posebej pripravljenemu za starešine. Odgovore na nekatera vprašanja bi lahko posredovali preko spletnih strani ali po e-pošti.
Ivo Štajdohar
Foto: SiNi
INTERVJU
17
Nina Kušar
intervju
»Če ne spremenimo naših ravnanj, tudi rezultati ne bodo drugačni.«
Jure Habjanič - JEZ se v Zvezi tabornikov Slovenije - nacionalni skavtski organizaciji sooča z izzivi in obveznostmi, ki jih prinaša mesto načelnika Komisije za mednarodno dejavnost, kar ob pogledu na njegovo taborniško mednarodno kilometrino sploh ne preseneča. Dve svetovni in evropska konferenca v Sloveniji, trije svetovni jamboreeji (na zadnjem je bil vodja slovenske odprave), Eurojam in številni drugi mednarodni projekti, so popotnica, ki jo je v zaupanem triletju lahko s pridom izkoristil.
18 ■nsikr oktober
Julija si na svetovni skavtski konferenci vodil delegacijo ZTS. Kaj je po tvojem mnenju največji dosežek te konference?
Žal na tej konferenci večjih dosežkov nisem videl. Zakaj? Ker nekaterih vrednot, ki jih vidim in cenim v naši organizaciji, nisem prepoznal tudi v duhu te konference, na primer aktivne participacije mladih, enakopravne zastopanosti spolov, skavtskega duha pred denarjem ...
Se ti zdi, da je to odraz institucionalne krize organizacije, ki je svoj višek dosegla v zadnjem letu?
Organizacija se je navidez za silo izkopala iz te krize, ampak vprašanje je, kaj se zgodi na dolgi rok, če zanemarimo temeljne vrednote. To, kar sem videl na konferenci, me ne navdaja z optimizmom, kljub temu pa je bilo doseženih nekaj pomembnih zmag in soglasij za delo vnaprej. Relativno modro smo spremenili ustavo WOSM-a, upravljanje
organizacije na svetovni ravni ni krenilo v napačno smer, v svetovnem komiteju so tudi nekateri sposobni ljudje ... zato še ne gre vreči puške v koruzo! Tvoja prva svetovna konferenca je bila leta 1999 v Južni Afriki. Kako so se v tem času konference spremenile?
Samo jaz sem se postaral (smeh). Na svetovni ravni se veliko dela vlaga v prepoznavnost organizacije. Se ti zdi, da v ZTS dovolj izkoristimo priložnosti, kot je nedavna obletnica vključitve ZTS v krovno organizacijo, za samo-promocijo?
V takšni organizaciji kot je Zveza tabornikov Slovenije - nacionalna skavtska organizacija, kjer je vse kar se naredi, v največji meri delo prostovoljcev, je težko soditi ali je bilo narejeno dovolj. Seveda se da vedno narediti več in bolje, a kot član izvršnega odbora ZTS hkrati tudi vem, da je bilo narejeno veliko in marsikaj zelo dobro. Če kdo
meni, da zna, zmore in hoče več, je vljudno vabljen, da po svojih najboljših močeh prispeva k ciljem (tudi glede prepoznavnosti), ki si jih verjetno vsi želimo.
p "Kot član Izvršnega c odbora ZTS vem, da je bilo narejeno veliko in marsikaj zelo dobro." ^
V zadnjem triletju, ki se končuje marca, je bilo slišati veliko kritik na račun izvršnega odbora. Kako nanje gledaš kot njegov član?
Izvršni odbor načeloma dela dobro. Vprašanje pa je, če vedno počne prave stvari. Organizacija se je znašla v času, ko potrebuje določene spremembe. Nič nenavadnega! To se dogaja vsem in vsakomur, ki želi v sodobnem okolju preživeti, se razvijati in dosegati svoje cilje. IO ne more narediti revolucionarnih sprememb in popeljati organizacije v brezskrbno prihodnost. To lahko naredimo samo skupaj! Energije in enotnosti za spremembe v organizaciji pa žal že nekaj časa ne čutim več. Zato je čas in prav, da nekaj naredimo drugače. Če ne spremenimo naših ravnanj, tudi rezultati ne bodo drugačni. Zato si želim novih obrazov, novih idej, ki si zaslužijo priložnost, da združijo slovenske tabornike in naredijo tisti potrebni korak naprej. Vem pa, da zdajšnji IO pri tem nikakor, nikoli in nikomur ni ovira.
Kako bi ocenil delo Komisije za mednarodno dejavnost v tem obdobju?
Tako kot IO, se je tudi KMD nekje na sredini tega mandata znašel v sila nenavadni in neprijetni situaciji. Verjamem, da so člani komisije (z menoj na čelu) naredili stvari, ki so potrebne, da je organizacija navzven in navznoter na tem področju delovala zelo korektno. Ob tem bi se rad vsem, ki so k temu prispevali po svojih najboljših močeh, iskreno
Foto: SiNi
zahvalil. Po drugi plati pa se zavedam, da presežka ni bilo narejenega in mnogi potenciali (predvsem v ljudeh) še zdaleč niso bili izčrpani. In seveda za to prevzemam vso odgovornost.
Dolenjsko območje, v katerem je tvoj rod, se že nekaj let spopada s težavami. Kako ti vidiš to krizo?
Lahko bi naštela še kakšno območje s težavami, kajne?! Izziv je namreč širši. Verjamem, da je območje lahko uspešno le, če rodovi na določenem geografskem območju sami čutijo, da imajo od takšnega povezovanja kakšno otipljivo korist ali vsaj skupne interese. Sklicevanje na to, da območja ne delujejo in ne izpolnjujejo s statutom določenih nalog ter s tem slabijo delovanje zveze, je zame podobno metanju peska v oči. Sama struktura katerekoli organizacije ne more narekovati njene vsebine ali določati njenega delovanja. Zato je potrebno začeti globlje, pri vsebini, pri delovanju rodov ...
"Skavtstvo me je ob-fp likovalo v odraslega človeka z drugačnimi vrednotami, ki zna še vedno nahraniti otroka v sebi."
Foto: Blondi
1
Svojo taborniško pot si začel v novomeškem Rodu gorjan-skih tabornikov. Te lahko mlajši člani rodu še vidijo na večjih rodovih akcijah?
Ne, žal ne. Je v ozadju poseben razlog, ali gre bolj za pomanjkanje časa?
Izgovorov glede časa ne maram. Vse je stvar prioritet. Gotovo je selitev v Ljubljano prispevala svoje, a so k oddaljevanju od taborniškega gnezda pripomogli tudi drugi razlogi. Kljub vsemu, kar se mi v skavtstvu dogaja, mnogokrat pogrešam tista nepozabna taborjenja z Rodom gorjanskih tabornikov. Da o prijateljih sploh ne govorim ...
19
V zibelki skavtstva v letu praznovanja stoletnice. Foto: SiNi
Kateri so izzivi, ki jih zate v prihodnosti predstavlja taborniška organizacija? Kje bomo lahko Ježa videli čez eno leto, pet let?
Taborništvo je pot. Verjamem, da bom - dokler bom dihal - tako ali drugače povezan s skavtstvom. Ustanovitev rodu na območju, kjer še ne obstaja, da bom vanj lahko včlanil svoje otroke, je velika želja in kar velik izziv. Predvsem pa se je v naši organizaciji čim prej potrebno umakniti mlajšim!
Kaj pa tujina?
Nikoli ne reci nikoli.
Za konec še vprašanje, koliko in kako ti tisto, kar ti je dalo skavtstvo, pomaga v profesionalnem življenju?
Skavtstvo me je oblikovalo v odraslega človeka z drugačnimi vrednotami, ki zna še vedno nahraniti otroka v sebi. Vsakodnevno se na svojevrsten način srečujem s krutim bojem med vrednotami divjega kapitalizma in vsem, kar mi je dalo skavtstvo. Marsikdaj gre za protislovja. A tabornik je najmanj iznajdljiv, spomnimo pa se še ostalih taborniških zakonov. Tudi ali pa prav zato me sodelavci spoštujejo. Hkrati pa z vsemi vrednotami, znanjem in drugačnim načinom razmišljanja lahko dosegam želene rezultate. In kar je še pomembneje, ohranjam dobre odnose in tako na svojevrsten način prispevam, da bi zapustil ta svet nekoliko boljši. Q
20	oktober
Tabor na obisku
Kvedrov rod Ptuj
Ponovno v akciji
Na Ptuju so se taborniki pridružili številnim rodovom po Sloveniji že leta 1953. Taborniki so delovali v okviru Dijaškega doma Ptuj kot Rod Lackove čete. V svojih letih delovanja je doživel veliko padcev in vzponov. S ponovno oživitvijo Roda Lackove čete, je leta 1963 nastal še Kvedrov odred. Oba odreda sta tesno sodelovala pri načrtovanjih in izvajanjih vzgojnih veščin. V svojih najboljših časih je rod štel 350 članov. Po letu 1991, ko so že tretjič izgubili svojo opremo, so v Kvedrovem rodu kljub vsem težavam nadaljevali s taborništvom vse do leta 2000. Po menjavi vodstva in odhodu vodnikov na študij, je začel rod počasi zamirati in tudi nekaj let miroval.
V drugem letu (2007/2008) se je število tabornikov podvojilo. Skozi vse leto smo se pridno sestajali in ustvarjali. Vendar smo potrebovali še nekoga, da bi nam pomagal. Na pomoč so nam priskočili taborniki XI. SNOUB iz Maribora. Tako smo se jim pridružili na rodovem mnogoboju, od koder smo odnesli veliko znanja. To poznanstvo je obrodilo še dodatne sadove, saj smo v juliju odšli skupaj na letno taborjenje v Gornji Grad. Taborilo nas je 6 Ptujčanov. Bilo je polno novega, novih poznanstev, novih dogodivščin. Svoje pridobljeno znanje so preizkusili tudi praktično (odcejalnik posode, nabiranje in žaganje drv za ogenj, vodov kotiček, bivak ...).
Vse to je stanje v rodu še izboljšalo. Nekaj tabornikov se je odločilo opraviti tečaje za vodnike in tako bomo lahko več mladih vzgojili v duhu taborništva.	Q
Mateja Kelner - Pika, mentorica tabornikov na OŠ Ljudski vrt, Ptuj
Žajla, Bukva, Gibon, Mahi in Rok. Foto: Pika
Pred dvema letoma (2006) pa smo na pobudo staršev ponovno začeli z delovanjem. Na OŠ Ljudski vrt imamo tabornike kot interesno dejavnost. V prvem letu je bilo 8 tabornikov različnih starosti, ki so z veseljem čakali na vsako srečanje. Zanje je bilo vse novo in veliko so se morali naučiti v kratkem času. Počeli smo zanimive stvari, na primer spoznali zgodovino organizacije, izdelovali plakate ter ptičje krmilnice in celo zimo skrbeli za ptice, spoznavali in nabirali zdravilne rastline, naredili regratov sirup, postavljali šotore, se učili o vozlih in postavljanju ognjev, spoznali in prepevali smo taborniške pesmi in opravili dva večja planinska izleta.
Tečaj pionirstva in bivanja v naravi, ki se je dogajal avgusta na Kovku, je potekal v dveh delih - temeljni in nadaljevalni. Prvi pod vodstvom Grege Mlinarja, nadaljevalni pa pod vodstvom Andraža Dreščka.
Temeljni tečaj je potekal po že ustaljenih tirnicah in ni prinašal velikih sprememb. Tečajniki so bili deležni predavanj o življenju v naravi in pionirstvu. Predavanja na tečaju pa niso samo pionirskega značaja, saj imamo tudi predavanja z drugih področij: prva pomoč, meteorologija, team buliding ...
Nadaljevalci smo se večinoma posvečali piljenju našega znanja na področju življenja v naravi. Tako smo se že prvi večer ob dežju in vetru preizkusili v SOS bivaku. V sledečih dneh smo imeli še en bivak, tam smo si kuhali v lubenici. Poleg tega smo se preizkusili v kuhanju v konzervi. Nadaljevalci smo imeli tudi drugačen spekter predavanj (maketarstvo, retorika ...).
Lepa izkušnja z letošnjega tečaja so bila skupna predavanja za temeljni in nadaljevalni tečaj. Eno od skupnih predavanj so bile rastline in bosa hoja.
Tečaj je bil izpeljan brez zapletov, tečajniki smo bili po koncu tečaja zelo zadovoljni, da smo se ga udeležili.
Ker sem član gostiteljskega Rodu mladi bori iz Ajdovščine, lahko povem, da je sodelovanje s pionirci lepa izkušnja. V zameno za oddajo prostora (brez koče) smo pionirci RMB Ajdovščina okoli koče postavili pionirske objekte in tako kočo odeli v taborniški videz.
Ker so PiBi tečaji v ZTS še vedno edinstveni, ne bi bilo
prav, da izdam vse stvari s tečaja. Najboljši način, da izveste, kaj vse se dogaja pri pionir-cih, je, da se nam na naslednjem tečaju pridružite. NE BO VAM ŽAL!
P. S.: Če si želite sodelovanja s pi-onirci, kontaktira-jte nekoga iz PiBi teama.	Q
AKTUALNO
21
Konec septembra je na portalu Rutka.net potekala anketa na temo volitve IO ZTS. Na naslednji skupščini ZTS, ki bo potekala marca 2009, bomo tako volili starešino ZTS, Izvršni odbor ZTS in druge voljene organe ZTS.
Ker na površju ni videti novih kandidatov, staro vodstvo pa se večinoma umika, nas je zanimalo, kakšno je stališče članstva do števila kandidatov in kandidatk, ki bodo kandidirali za člane IO ZTS. Rezultati kažejo, da le vsak deseti anketirani meni, da bo kandidatov in kandidatk dovolj, slaba polovica pa jih ocenjuje, da jih bo premalo. Zanimivo je, da kar dobra tretjina meni, da delo v IO ne predstavlja posebnega izziva, zanimivo pa je tudi, da skoraj vsak osmi ocenjuje, da je ta organ čisto odveč, torej da od njega ni nobene koristi.
Za mnenje smo poprosili tudi Tomaža Strajnarja, aktualnega načelnika ZTS, ki anketo ocenjuje takole: »Rezultat je zanimiv in le odraža mnenje udeležencev ankete. Statistika pa omogoča različne interpretacije. Kot na primer: devet jih je glasovalo, da bo dovolj kandidatov, kar je več, kot jih pa potrebujemo za nov izvršni odbor.«
Načelniku smo zastavili tudi vprašanje povezano s kadrovanjem naslednika, saj je v opisu del in nalog npr. načelnika rodu zapisano, da mora »vzgojiti« svojega naslednika: »Izbrali smo si demokratični sistem izbiranja vodilnih z volitvami. Zato se ne strinjam s "političnim" kadrovanjem na funkcije, pa tudi volitev ne bi potrebovali, ker bi posameznike lahko kar imenovali na funkcijo. Vsak član, ki izpolnjuje zahteve za določeno funkcijo, mora imeti možnost kandidirati. Vsekakor pa mora organizacija poskrbeti za trajnostni razvoj kadrov in okolje v katerem bodo posamezniki imeli željo po osebni rasti, napredovanju in prevzemanju odgovornosti.
Se nam torej po volitvah obeta brezvladje, ali pa bo pomlad poskrbela za ponovno prebujenje?
Pugy
22	/iiikT oktober
kosobrinovi pripravki
Mineštra
Potrebujemo: 1 kg slezenovih listov, 1 liter mesne juhe, 2 stroka česna, 1 skodelice riža, 2 žlici olivnega olja, sol, poper.
Priprava: na drobno narežite slezenove liste in jih kuhajte v mesni juhi približno 10 minut. Na segretem olju medtem prepražite na drobno narezan česen in ga dajte v juho. Posebej skuhajte riž in ga dodajte juhi, posolite in popoprajte. Na koncu postrezite s parmezanom.
Omleta s sirom
Potrebujemo: 1 kg očiščenega topinamburja, 2 jajci, 4 žlice moke, 20 dag sira, olje.
Jajca, moko in nariban sir zmešamo. V to mešanico ribamo topinambur, ki ga sproti premešamo. Z žlico nanašamo maso v ponev z vročim oljem. Omleto opečemo na obeh straneh. Omlete pečemo v ponvi in jih še tople postrežemo.
Kostanjev kipnik
Potrebujemo: 10 dag masla, 6 jajc, 14 dag sladkorja, 1 vanilijev sladkor, 12 dag mletih orehov, 18 dag kuhanega kostanja.
Priprava: penasto vmešajte maslo, 6 rumenjakov, sladkor in vanilijev sladkor. Dodajte kuhan obeh kož olupljen in pretlačen kostanj ter mlete orehe. Primešajte trd sneg. Kipnik kuhajte v sopari približno 1 uro.
Vaš Kosobrin
Astronomija
Primož Kolman
Novi pospeševalnik delcev v CERN-u v Ženevi
Novi pospeševalnik delcev v CERN-u v Ženevi, ki so ga prvič zagnali prejšnji mesec, bi lahko pomenil novo prelomnico v spoznavanju osnovnih gradnikov Vesolja. Obseg pospeševalnega obroča znaša 27 km in se nahaja okoli 100 m pod površjem na švicarsko-francoski meji.
Žal je že v preizkusni fazi prišlo do napake ter pregrevanja, zaradi česar so ga morali kmalu po zagonu ustaviti. Popravilo bo trajalo najmanj šest mesecev. Kljub temu so znanstveniki optimistični, saj pričakujejo, da bodo s pomočjo trkov delcev visokih energij, ki jih lahko dosežejo s takšnim pospeševalnikom, končno lahko dokazali tudi obstoj takšnih delcev, ki za sedaj »obstajajo« le teoretično.
Atomi že dolgo več ne veljajo za osnovne gradnike snovi, saj vemo, da jih sestavljajo jedra in elektroni. Elektrone uvrščamo med leptone. Atomska jedra pa sestavljajo protoni in nevtroni, le-ti so sestavljeni iz kvarkov osnovnih dveh »okusov«.
Standardni model osnovnih gradnikov pozna kvarke šestih različnih »okusov«, poleg njih pa še šest leptonov ter njihove nevtrine. Vsem tem delcem pravimo fermioni in sestavljajo vse, čemur pravimo materija.
Potem so tu še bozoni, ki so nosilci sil med delci materije. Nosilci elektromagnetne sile so npr. fotoni. Standardni model
popisuje tri osnovne sile: elektromagnetno, šibko in močno. Elektromagnetna povezuje jedra in elektrone, šibka povzroča beta radioaktivne razpade jeder, močna pa veže kvarke v protone in nevtrone, le-te pa naprej v jedra.
Poleg fermionov in bozonov v standardnem modelu najdemo še Higgsov bozon, ki pa ni nosilec nobene sile, pač pa naj bi bil glavni »krivec«, da imajo delci maso. Od vseh je to še edini nedokazan (neodkrit) delec standardnega modela in odkritje prav tega pričakujejo od novega pospeševalnika ...
Merkur na jutranjem nebu
V jutrih okoli 22. oktobra bo pred sončnim vzhodom na vzhodu možno opazovati planet Merkur, ki bo v jutranji zarji žarel kot svetlejša zvezda. Za opazovanje Merkurja je namreč primernih le nekaj dni v letu ...	Q
Jutranje nebo 22. oktobra. Merkur se nahaja nizko na nebu in ga najdemo povsem v jutranji zarji. Viden bo le kratek čas. Slika: PK
23
Jure Ausec	Nedeljski izlet
Ajdna - zatočišče prednik ov
Po razpadu zahodnega rimskega cesarstva so bili prebivalci naših krajev izpostavljeni številnim roparskim pohodom različnih plemen. Zato so se začeli umikati na naravno zavarovana mesta, kjer so bili varnejši pred požiganjem in ropanjem. Ena takih naselbin je Ajdna, vršac pod Stolom, ki leži nad Žirovnico na Gorenjskem.
Ajdna je bogato arheološko najdišče, zato ni čudno, da izkopavanja potekajo (s presledki) že 50 let. Arheologi so odkopali cerkev, ki je največji objekt, ter še nekaj drugih hiš. Tukaj naj bi živelo okoli 100 prebivalcev, zato naj bi bilo takih hiš še več. Če se sprehodimo po razvalinah in uporabimo malo domišljije, si z lahkoto predstavljamo življenje v 6. stoletju.
Do Ajdne vodi več poti. Za odcepom za Bled lahko zavijemo na staro cesto proti Jesenicam in za Žirovnico poiščemo vas Potoki, odkoder nas table vodijo do Ajdne (če tabel ni, se držimo desnih poti). Pot nam bo vzela okoli eno uro časa, primerna pa je tudi za mlajše. Če smo bolj lene sorte, pa lahko v Mostah pri Žirovnici sledimo tablam proti Valva-zorjevem domu in Potoški planini. Po približno 20 minutah vožnje po makadamu avto parkiramo na razcepu poti (ena proti Potoški planini, druga proti Ajdni). Pot je dobro označena in biti moramo precej nevešči orientacije, da se izgubimo. Od križišča bomo do vrha hodili 15 do 20 minut, zanimivo pa je, da se bomo na 1064 metrov visok vrh celo spuščali.
■ ,,,,, ■ -
" -
■ ■ ■ '
Tik pod vrhom imamo dve možnosti. Lahko se lotimo strmejše poti, kjer nam pri plezanju pomagajo klini in je nekoliko krajša. Primerna je le za izurjene in starejše! Če smo se na vrh odpravili z mlajšimi člani, izberimo drugo, nekoliko manj strmo pot. Z vrha je lep razgled, ki seže vse od meje pa do Kranja. Ko smo enkrat na vrhu, ne moremo zgrešiti ostankov zgradb, ki so tik pod nami.
Izlet na Ajdno je izredno slikovit tako zaradi odličnega razgleda kot zaradi arheoloških najdb. Če v vas prevladuje duh naravoslovca, se odpravite še do lovskega doma v Mostah, kjer se boste lahko okrepčali (tudi z dobro hrano) in si v kletki ogledali dva medveda. Če vam je bližje zgodovina, pa se ustavite v Gorenjskem muzeju v Kranju, kjer si lahko ogledate razstavo Železna nit, kjer so razstavljeni številni predmeti z Ajdne.
24 ^sfe? oktober
Odmev na intervju v 9. številki
Največ pozornosti GG-jem
Če ste slučajno površno prebrali ali spregledali intervju z Urško Verbič v prejšnji številki revije Tabor, si ga še enkrat preberite. »GGji so veja, ki ji je potrebno nameniti največ pozornosti,« so bile vrstice, s katerimi je zadela žebljico na glavico. V posvečanju pozornosti tej starostni skupini namreč leži ključ do dvojnega taborniškega uspeha: prvič, mladim v tej starostni skupini je pomembno druženje z vrstniki v vodu, v katerem izmenjujejo svoje poglede in izkušnje in tako lažje prenašajo svoje adolescentsko obnašanje in gradijo svojo realistično samopodobo. Drugič, z dobrim delom z GGji je verjetnost, da bomo prišli do prepotrebnega vodniškega kadra že po nekaj letih, veliko večja. Tako lahko v relativno kratkem času mladim ponudimo enega od pomembnih izzivov v tej organizaciji - da začnejo opravljati vodniško službo in s tem prispevajo k že prej omenjeni samopodobi.
Urška je izpostavila še nekaj pomembnih resnic v zvezi z osipom ob prehodu iz MČ v GG in drugačnimi metodami dela z GG-ji, ki botrujejo drugačnemu usposabljanje vodnikov GG od MČ. In potem žalostno zaključila, da je večina usposobljenih vodnikov vodnikov MČ, nikoli pa ti isti vodniki ne obiščejo dodatnega usposabljanja za delo z vodom GG. Če se ozrem nekaj let v preteklost, se lahko spomnim tudi pozivov z vrha organizacije, da je potrebno v taborniške vrste vabiti tudi mlade 11 do 15 letnike in da je potrebno zagotoviti usposobljene vodnike GG, ki bodo tem mladim znali ponuditi dobro družbo in izzive, preko katerih bodo zadovoljevali svoje potrebe.
Urška govori resnico. In na tem mestu lahko rečem, da je Urška ena tistih, ki je »spregledala«. Koliko jih mora še spregledati, je težko reči, vsekakor pa je pomembno, da spregledajo načelniki rodov, ki skrbijo za zagotavljanje prve kadrovske linije - torej vodnikov. Naj se za konec navežem na razmišljanje v prejšnjem Taboru in vprašam: kje se bo začela prenova programa? Pri murnih?
Pugy
Lanska jesenska povodenj je tudi v Bohinju krepko zamahnila z repom. Ob vsem drugem je odneslo tudi dobršen del zemljišča v hudourniški strugi ob Gozdni šoli. Kazalo je na to, da še enega takega dežja in povodnje ne bi nabrežina in zemljišče, ki je še ločevalo naš objekt od struge ne bi več zdržala. Gozdna šola ZTS- naša taborniška univerza, kot se marsikdo rad pohvali je bila v hudi nevarnosti. Sredi septembra pa smo se lahko odahnili. Začela so se dela na ureditvi hudornika Jereka, ki teče ob naši šoli. Ekipa delavcev Hidrotehnika iz Ljubljane in strojni so pričeli urejati strugo in obrežje hudournika. Dela bodo trajala vso jesen in upajmo, da bo vreme zdržalo do zaključka del.
F.M.
Foto: F.M.
AKTUALNO
25
Neža Zajc
Za nami je uspešna sončna sobota, ki je minila v znamenju MČ Veselih srečanj. In kaj so ponujala letošnja srečanja?
Ogromno taborniško zabavo, na kateri so se ljubljanski medvedki in čebelice ter murni stoodstotno zabavali in preizkušali na kar 20 atraktivnih delavnicah, ki jih je vodilo preko 40 pridnih delavničarjev. Iskali so izhod v labirintu, z zavezanimi očmi skušali prehoditi progo, izdelovali obročke za na rutko, pravljične klobuke, zapestnice,verižice in izdelke iz testa. MČ-ki so se preizkusili tudi na športnem področju, saj so hrabro vlekli vrv, metali žogo v luknjo, plesali, plezali skozi mrežo in se pomerili v lokostrelstvu. Poleg vseh teh aktivnosti pa se je na veliko smejalo, zabavalo in igralo. Seveda pa kot se za vsak konec MČ Veselih srečanj spodobi so se mali MČ-ki posladkali, drugače povedano najedli s sladkarijami, ki jih tudi letos ni manjkalo.
Srečanja so potekala na Osnovni šoli Koseze in udeležilo se jih je 275 otrok, vodnikov, pomočnikov oz. spremljevalcev. Skupno kar 13 ljubljanskih rodov.
Otroci so se zares imeli tako lepo, da že komaj čakamo naslednja Vesela srečanja. Q
26	/iiikT oktober
Fotoreportaža
SiNi
Republiško orientacijsko tekmovanje - ROT
Mnenja
Zakaj si se udeležil/a letošnjega ROT-a in kakšni so tvoji vtisi?
Domen Šverko, RSV, tekmovalec v kategoriji popotnikov
Tekmovanja smo se udeležili zaradi zabave in starih dobrih prijateljev, prav tako pa zaradi tega ker mi ROT predstavlja velik izziv. Zdelo se mi je super, prvi dan se nam je zdel bolj zahteven kot drugi. Mleto meso za golaž ni najboljša rešitev, saj smo namesto golaža tako kuhali ragu. Organizacija se mi je zdela čisto OK, super je bil tudi koncert v petek zvečer.
Maja Zupančič, RJZ , tekmovalka v kategoriji popotnic
Želele smo se udeležiti taborniškega tekmovanja ... težko je najti ekipo, a za letošnji ROT smo jo le zbrale. Bilo je precej zahtevno in naporno, sploh ker je to za nas bil prvi ROT. Všeč mi je, da smo na bivak prostor prišle pravočasno in je bilo dovolj časa za postavljanje bivaka in kuhanje golaža (če je to, kar smo kuhale, sploh bil golaž, glede na to, da smo za pripravo vsi dobili mleto meso). Komisija je ocenila naš »golaž« kot za odtenek preveč rdeč ... me pa smo pasulj, ki smo ga dobile na cilju, ocenile za odtenek preveč oranžnega.
Čez drn in strn
ROT 2008 je za nami. Opisali bi ga lahko kot zelo uspešnega, saj so nam organizatorji iz Idrije ponudili res veliko. Sprašujem se, ali so se taborniki letos ustrašili hladnega septembra, idrijskih klancev in težkega terena ... le kdo bi vedel, zakaj se število ekip na ROT-u vsako leto manjša. Smo se taborniki morda pomehkužili? Trasa nam je ponudila vpogled v čudovito naravo in prijazne ljudi tega dela Slovenije, ki ga drugače verjetno ne bi nikoli videli oziroma spoznali. Kakšno podrobnost, zanimivost, pripombo na organizacijo, pohvalo ... in še kaj, pa si lahko preberete v anketi.
Miha Bezeljak, RSM, član osebja
ROT-a sem se udeležil, ker so me v to prepričali ostali člani našega rodu, predvsem pa zaradi obnove taborniških občutkov. Med kontrolorji na signalizaciji je prevladovala res odlična energija, zato nič ne obžalujem. Za kontrolorje je bilo s strani organizatorja dobro preskrbljeno, šibka točka je bila le v odvozu s kontrolnih točk, saj smo na prevoz morali kar dolgo čakati.
Janja Avbelj, RR, tekmovalka v kategoriji grčic
Udeležila sem se ga zato, ker se ROT-a zadnja leta redno udeležujem, ker se vedno imamo fajn in ker imam na prejšnje ROT-e lepe spomine. Letos sem imela res zelo prijetno ekipo (ekipa Rožce iz RAJ), sama proga pa je bila orientacijsko zelo zanimiva in ravno prav zahtevna.
/ m
Jure Orehek, RSK, tekmovalec v kategoriji grč
Za udeležbo je več razlogov: suho vreme, prosti vikend, zadnji hip sestavljena ekipa (prijava le 2 dni pred tekmovanjem), ker je na ROT-u vedno zabavno in ker se malce sprehodimo. Vtisi so dobri ... presenetljivo ni bil tako hud mraz. Proga je bila luštna, morda na nekaterih mestih teren zahteven (kamenje, mah, vrtače). Velika pripomba gre le sestavinam za golaž. Tudi če bi Madžara pretepal, le-ta ne bi priznal, da je to, kar smo skuhali, res pravi golaž. Ali pa morda nismo dovolj dolgo kuhali, morda bi se po nekaj urah mleto meso le sprijelo v kepice?!
28	/iiikT oktober
Miha Menard, RSK, vodja tekmovanja
Dovolj številčna zasedba v organizacijski ekipi, kjer je vsak dobro pokril svoje področje, je poskrbela, da zame ni ostalo veliko dela. Vesel sem, da so mlajši v rodu prevzeli pobudo in sprejeli odgovornost. Občutek imam, da je vse potekalo super in zato gre res velika zahvala vsem članom osebja in posameznikom (Emil, Kovax, Nace, Pero, Blaž Grah, Martin Česnik, MrTn in Bubi), ki so veliko pripomogli pri izvedbi tekmovanja. Brez njih ROT-a ne bi bilo. Hvala vsem.
Izjave (f
< Ki
Blaž Kovačič - Kovax, RGT, traser proge
Proga se je po mojem mnenju izkazala za zelo zahtevno, za nekatere kategorije celo preveč zahtevno. Teren v okolici Idrije za pripravo trase ROT-a namreč predstavlja precejšen izziv, saj je teren zelo razgiban in se velika višinska razlika lahko zelo hitro nabere. Prav tako pa obilica orientacijskih kart v okolici priča, da so tereni orientacijsko privlačni (zahtevni). Pri krmarjenju med željo po orientacijsko zahtevni progi za grče in privlačni progi za popotnike nas je tako mogoče malček preveč zaneslo k prvi možnosti. Trasi-ranje in ostale orientacijske naloge smo letos pripravljali skupaj z ekipo bodočih specialistov orientacije in topografije, zato smo se pri nekaterih nalogah morda malce preveč lovili in zagrešili kakšno neprijetno napako, ki pa upam ni preveč vplivala na počutje tekmovalcev in tekmovalk in na končni vrstni red.
Podrobnejši rezultati so dosegljivi na: http://rot. rutka.net
nasa
Kako s prihod
Program ORACLE izračunava »zdravstveno stanje« rodu
Belgijski skavti so v želji po zagotavljanju stabilnosti delovanja rodov razvili program ORACLE, ki vključuje tudi izračun zdravstvenega stanja rodu (GTP index) in s tem potencialnih nevarnosti zaradi nesorazmerij v strukturi članstva.
Vodstvu omogoča načrtno popolnjevanje določene strukture, podpornim strukturam (območjem in ZTS) pa, da spremlja trende in z ukrepi pomaga zmanjšati določene vplive.
Več o belgijskih skavtih - Scouts and Gidsen Vlaanderen lahko preberete na http://ww scoutsengidsenvlaanderen.be/.
:tp://www.
W
AKTUALNO
obstoj rodu; potreben je resen in sistematičen pristop
Manj kot 20 - rod je pred zelo resnimi težavami in obstaja možnost prenehanja delovanja.
Avtorji tega orodja še opozarjajo, da je izračun indeksa v veliki meri veljaven za rodove, ki imajo nekje do 150 članov in delujejo v mestih ali na obrobju mest. Še moj komentar; program vsekakor ni umerjen v slovenske razmere, vsekakor pa se iz rezultatov da razbrati strukturne podatke in morda usmeriti pozornost tudi v tovrstno načrtovanje.
Pugy
Indikator zdravstvenega stanja izračunavamo na podlagi starostne strukture članstva in podatkov o številu vodij (aktivnih vodnikov, načelnikov, starešin). Program temelji na predpostavki o ravnotežju med mlajšimi in starejšimi člani ter vodstveno strukturo. Za tak način obstajata dva razloga: rodovi izgubljajo članstvo ob prehodih v višje starostne skupine, poleg tega pa starejši (GG in predvsem PP) postajajo bazen za kadrovanje na funkcije in s tem zagotavljajo kontinuiteto dela rodu. Podatki, ki jih potrebujete za izračun so sledeči: A= število članic in članov, starih od 6 do 8 let B= število članic in članov, starih od 9 do 11 let C= število članic in članov, starih od 12 do 14 let D= število članic in članov, starih od 15 do 17 let E= število članic in članov, starih 18 let F= število vodnic/vodnikov in vodij (načelniki in starešine) G= ostali aktivni člani in članice (stari 19 in več)
Enačba za izračun pa je naslednja (bodi pozoren na oklepaje):
Vsota (A deljeno s 3) + (B deljeno s 3) + (C) + (D pomnoženo z 2) + (E pomnoženo s 3) + (F pomnoženo z 2) + (G) minus ((A + B + C + D + E) deljeno z F) Komentar rezultata: 100 ali več - prihodnost je zanesljiva 80 do 100 - prihodnost je relativno zanesljiva 60 do 80 - prihodnost ni povsem zanesljiva; ni katastrofa, je pa potrebno temu posvetiti več pozornosti
40 do 60 - prihodnost je odvisna intervencij v strukturi rodu; še vedno obstajajo priložnosti za rast.
20 to 40 - je kar nekaj strukturnih dejavnikov, ki ogrožajo
Od rodov
Domžalski taborniki osvojili Bavarsko
Kar 23 RST-jevcev se nas je letos avgusta udeležilo nacionalnega bavarskega zleta SPUREN 2008. Že ob prihodu na slikoviti taborni prostor smo se otresli predsodka o nemški natančnosti in natrpanega urnika. Okoli tisoč udeležencev, večinoma iz Nemčije pa tudi iz ostale Evrope in celo eksotične Mongolije, je med seboj odlično sodelovalo in tvorilo sedem podtaborov. Z našo sproščenostjo, edinstvenimi šegami in navadami, pa tudi z udarno predstavitvijo na mednarodnem večeru smo hitro dobili nove simpatije in prijateljstva iz cele Evrope.
Zelo je bil zanimiv sklop izletov, kjer smo si med drugim ogledali starorimske izkopanine, tipično sirarno, najznamenitejši bavarski grad in koncentracijsko taborišče Dachau, ob katerem smo ostali brez besed. Sicer je bilo prostega časa kar nekaj, a smo si ga zapolnili z obiski delavnic, kopanjem v številnih jezerih, športom in mednarodnimi debatami. Ogenj, petje in kitare se v našem podtaboru ob večerih niso najbolj obnesle, saj nam pesmi niso bile skupne. Smo se pa odlično ujeli v raznih igrah, še posebej v našim rim-šim-šimom. Tudi v kantini, velikem črnem šotoru, po katerih so nemški taborniki znani, je bilo vsak večer veselo.
Vsekakor je bila to za nas lepa izkušnja in jo bomo še kdaj ponovili. Še prej pa zlet v Pomurju!
ROKec
30	/iiikT oktober
Blondi
aDorjenje
Taborjenje, Učakovci, pri Vinici, taborniki. Leta 1978 so mi bili ti pojmi popolna neznanka. Vendar sem se ravno zaradi taborjenja v Učakovcih odločil ostati in postati tabornik. Težko je z eno besedo opisati, zakaj. Mogoče dogodivščina, avantura. Vendar je bilo več kot to. Spoznal sem veliko novih vrstnikov, poizkusil sem in se naučil veliko novih stvari: sekanje drv, dežurni vod, straža, dviganje zastave pri jutranjem zboru - toliko novih stvari. Skupaj z nami so taborili skavti iz Rivolija v Italiji, zato smo si ogledali nekaj okoliških znamenitosti in tudi Plitvička jezera. Mogoče danes nič posebnega, za takrat, za še ne devet letnega fanta, pa ogromno.
HMehno
Te
(ehnološki razvoj je naredil svoje po tej plati je taborjenja izpred ridesetih let težko primerjati z današnjimi. Tudi vsebina se je prilagodila današnjim potrebam mladih. Enaka je ostala le ideja in namen taborjenj. Zato moramo poskrbeti, da tudi danes taboreči na koncu rečejo: »To je blo pa kul! Vidimo se naslednje leto.«
Taborjenje je krona letnega programa. Organizacijo taborjenja smo si kot enega od pogojev za registracijo rodu zapisali tudi v statut. Ne brez razloga, taborjenje je vzgojna izkušnja. Velik del praktičnih veščin in zahtev iz osnovnega programa, vrstniško sodelovanje, prevzemanje odgovornosti, spoznavanje svojih zmožnosti, samostojnost je le nekaj veščin, ki jih taborjenje nudi.
Če je taborjenje kot oblika dela nekaj povsem običajnega, pa se po vsebini taborjenja med seboj močno razlikujejo. Večina rodov poskrbi, da je program vsako leto drugačen in tako zanimiv za udeležence ne glede na to, ali so na taboru prvič ali petič. Od pohodnih taborov, taborov za posamezne starostne skupine, načinov kuhanja, pa vse do tematskih dni oz. rdečih niti preko celotnega tabora. Možnosti in idej je res veliko. Žal premalokrat izkoristimo možnost in dobrih idej ne delimo z drugimi, kar bi olajšalo delo pri načrtovanju in iskanju idej za prihodnja taborjenja in spodbudile tiste, ki spijo na »dobrih« preizkušenih vsebinah, da naredijo nekaj novega.
Del tabora so tudi pionirski objekti. Če smo v preteklosti večino tabornih objektov izdelali sami, smo danes omejeni z zakonodajo in predpisi, ki nam to omejujejo. Zato je pomembno, da vsaj tisto, kar lahko izdelamo sami,
tudi izdelamo. Tabor z urejenim vhodom, visokim jamborom, večnim ognjem in drugimi pionirskimi objekti izgleda veliko bolj »domače«, kot le šotori na jasi z jamborom.
Ob obiskih taborov opažam, da počasi izginjajo šege in navade. Menim, da to ni najboljše, saj tako izgubljamo del našega zgodovinskega izročila, ki daje taborništvu neko posebno patino. So del naše identitete, zato moramo narediti kar največ, da ne bodo potonile povsem v pozabo oz. postale rutina.
Za dobro izvedbo taborjenja je potrebna načrtna in pravočasna priprava. Izbira lokacije, priprava programa, prijava tabora raznim službam in v pisarno ZTS, poročila. Če že pravočasno »od-kljukamo« vse naloge, pa se zatakne pri oddaji poročil o izvedenih taborih. Po suhoparnih statističnih podatkih so rodovi izvedli v letošnjem letu 11 taborov katerih se je udeležilo 607 članov (podatki do 24. septembra). Presenečeni? Več let si že prizadevamo, da bi se lahko pohvalili, ob začetku nove sezone, kako uspešni smo in kaj naredimo. Pa ne gre. Raje kot s pisanjem poročil se ukvarjamo z načrtovanjem novih aktivnosti. Kar je prav. Vendar bi se prav tako morali pohvaliti, da nekaj naredimo za mlade in omogočimo vsako leto preko 4000 mladim nepozabne dogodivščine.
Taborjenja bi se moral udeležiti vsak član, vsaj enkrat in na koncu reči: »To je blo pa kul! Vidimo se naslednje leto.
Iaktualno 31
Komisija za duhovnost ^ I Jaka Bevk - Šeki	p^ UhovnoSt
*h
Kaj je »pesnik« želel povedati ali
• VI«	•	II	•	V • I
razmišljanje na podlagi »sporočila«
lovnega razvoj«
Izgradnja posameznikovega vrednostnega sistema Izražanje svojih čustev, vrednot in prepričanj Razvoj sposobnosti poslušati druge in spoznavanje drugih na podlagi njegovih vrednot in prepričanj
Namenjeno: Čas trajanja:
Število: Sredstva:
Vrsta:
MČ, GG, PP
Dovolj časa, da dojamejo sporočilo + 1 ura Od 10 do 20 sodelujočih Zanimivo sporočilo (tekst, pesem, video, skeč ...), lepilo, barve, obleke ... Znotraj
ivodila za izvajanje aktivnosti
Po prebranem tekstu, poslušanju pesmi, ali gledanju video posnetka vodja predlaga udeležencem naslednje štiri korake:
V manjši skupini (4 ali 5 udeležencev) izberite stavek, citat ali povzetek, ki vam nekaj pomeni ali je vzbudil vašo pozornost.
Zapišite vrednote, ki se nanašajo na izbran povzetek (kaj sporočilo skrivav sebi ali kaj je »pesnik« želel povedati?).
Napišite slogan.
Izdelajte plakat, ki bo tudi druge spodbudil k razmišljanju o vrednotah, povezanih z nalogo. Plakat lahko predstavite staršem, drugim vodom, na oglasni deski, mimoidočim ... Vodja oz. udeleženci sami naj izberejo način predstavitve: _kolaž, risba, slika, video...
Komentar
Prednost takšnih aktivnosti je, da vodu ali posamezniku ostane trajen spomin, ki ga lahko shranijo v vodovem kotičku, svoji beležki ali na fotografijah. Sporočila, ki jih želimo prenesti udeležencem, so lahko na različnih medijih: teksti, pesmi, časopisne novice, video posnetki. Na taboru lahko starejši odigrajo skeč ali pa samo opazujejo določen dogodek na taboru, kot na primer: delo dežurnega voda, postavljanje ognja, večerna straža ... Možnosti je res veliko.
Kot vodja moraš biti pozoren na dve stvari:
•	izbrano sporočilo mora biti primerno starostni skupini. Če bo potrebna razlaga sporočila ali bo le-ta trajala več kot pa sam razmislek o sporočilu, potem ne bomo dosegli zastavljenih ciljev (diskusija med udeleženci se ne bo razvila).
•	vodja mora vedeti, da mlajša kot je publika, hitreje bodo udeleženci izgubili pozornost. Zato za mlajše uporabimo njim primernejše medije kot so film o naravi, risanke, knjige za otroke.
Različica:
Aktivnost izvedemo posamično, na koncu pa naredimo razstavo, gledališko igro, tako da lahko vsak posameznik izrazi svoj pogled.	Q
32	/iiikT oktober
Iz malhe strica volka
No, pa so za nami, letošnje državnozborske volitve vendar. In kaj ima to z našo zeleno bratovščino? Trdite da nič, pa ni čisto tako, saj smo z eno nogo že sredi naših volčjih volitev v sam vrh brloga naše zelene bratovščine. Le-te se nam res obetajo šele na pomlad. Pa vendar naš starešina za konec tega tedna poziva vesoljno volčjo zalego na posvet prek Mure. Z jesenskim zborom vseh starešin in načelnikov, torej vseh tistih, ki imajo v rokah vajeti naše zalege, bi rad vzpodbudil dialog o prihodnosti naše zelene volčje zalege na Slovenskem. Prepričan sem, da se nas bo nabralo tam prek Mure veliko tistih, ki si želimo temeljito pospravit naš brlog in ga pripraviti na nove izzive. In prav bi bilo, da s seboj ne prinesemo prav nič predvolilnih spotikanj, naučenih z zadnjih volitev. Ta obnašanja se v našem volčjem brlogu doslej niso prav nič obrestovala.
Pa še to! Volčja zalega se je zalegla tokrat tudi številčneje v parlament. Kar za cel vod jih je. Sandi, Franci, Mirko, Breda, Tone, Zmago, France, Janez - pa še kdo bi se našel - bi si lahko spet za kakšen dan ali dva oblekli taborniški kroj in po skavtsko zbistrili misli v svojih glavah in vsem nam bo lepše. Torej povabljeni že danes prek Mure na štirinajsti vseslovenski jamboree naše volčje zalege.
Volčji pozdrav do nasledn
Vaš stric Volk
Uredništvo Alti [ipot (ales cipot@rutka nI) - |Imi ■ odgovorni urednik, Hi (■ n Aleia Irak (alesa irak@siol net) - urednici sklopa Igra, lea Repii ( izdajateljskega sveta I|orBiz|ak(lizi@rutkanet) Novinarji in so
(larlara lacniSrutka net),Jaka Bedaka bevk@tele-cable net), Matevž Brataievec (■ arnes si), Klemen Kenda (luli@rutka net), lat|ai Kernn (laskopivo@pail com), Primo lina Medved	arnessi), Frane Merela (lrane»ela@|uesta
net),luka Rems (luka rems@gmail com), Tadeja Rome (whatshername nessya@gmail co pailcom), Petra Skal	ronika Sossa (kres
gmailcom) Lektoriranje KatariaJesenkolesa@rutkanet) Ustanovitelj, nda|atel| in lastnik Zveza talornikov Slovenje, lpll|ana, Parmova 33 TABOR so
Naslov uredništva: Revija Talor, Parmova 33, H l|ull|a WWW http //nizts org Cena posameznega izvoda |e 2,13 €, letna raiun D2D1D-DD14142372 Rokopisov in lologral| ne vračamo Upoie v mesecu DDV |e vračunan v ceno Mina priprava in tisk Tridesign d
ek (■lhale|ek@rutkanet) - po epic@pail com) - urednica sklopa Dogodivščina Predsednik elavci Jure Ausec (|ureausec@|mailcom), Barbara Bainik evzlrata	Borut Cerkvenii (lorut cerkvenic@|uest
Kolman (primoz kolman@yahoo com), lina Kušar (nina_
s si), Boris Irak (lorismrak@rovassi), Tai Tomaž Siniga|da (sinipda@pail com),Alei Skalii (alesskalic@ vo Šta|dohar(ivo sta|dohar1@guest arnes si) in Neža Za|c(neza za|c@
;ira linistrstvo za šolstvo in šport Republike Sloveni|e '3DDDl-?D,laiD1/43S1-477,e-poiatalorirutkanet,inloiztsor| 1,33 €, za tu|ino pa letna naroinina s pripada|oio poštnino Transakci|ski ie odpovedi do 31|anuar|a za tekoie leto Revi|a izha|a vsak drugi petek Številka |e lila tiskana v nakladi 34DD izvodov Poštnina plaiana pri pošti
ISSN 0492-1127
SESTAVIL: MATJAŽ KERMAN
RAZVEDRILO
33
IZDELOVALEC VELIKH SIT, RET
REKA V NEMČIJI, LEVI PRITOK INNA
EKONOMSKO SOCIALNI ODBOR (KRATICA)
UMETNA SNOV ZA TENIŠKA IGRIŠČA
BLOMDAH-LOVA OPERA
HRVAŠKA PEVKA IN IGRALKA DUNJA
SLOVENSKI ELEKTROTEHNIK MARIO
KEMIJSKI ELEMENT
mo
ANTIČNI BEOTDEC
KRADLJIVEC, ZMIKAVT
KORALNI GREBEN
GOROVJE (SPANSKO)
REKA V ŠVICI
ALPSKA DOLINA POD TRIGLAVOM
16. IN 4.
ČRKA ABECEDE
GORA V JULIJCIH MOSTOVŽ, POMOL
PODVODNI RADAR
VOTLA IGLA ZA ODVZEM KRVI
PIRENEJSKI POLOTOK, TUDI ŠP. LETALSKA DRUŽBA
EGIPTOVSKI VLADAR V STAREM VEKU
SLOVENSKI NOVINAR IN UREDNIK (VINKO)
KNOWLEDGE INTERCHANGE FORMAT
{KRATICA)
ANGLEŠKI OSEBNI ZAIMEK (ONA)
MOC, JAKOST, JAČINA
HIMALAJSKA KOZA
SLOVENSKI IGRALEC IN PLESALEC ALI
IGRALEC GUINNESS
GROBO DOMAČE SUKNO
AVSTRALSKI PLAVALEC THORPE
VEDENJE, RAVNANJE (ALURA)
ESTONSKI POLITIK MART
POKOJNI DIRKAČ Fl DE ANGELIS
MESTO V INDIJI (TAJ MAHAL)
AMERIŠKI IGRALEC JAMES
Iz taborniške pesmarice
Hvala Rattlesnake
Klemen Kenda
Jaka Bevk - Šeki
a a7 a6 F a a7 a6 a E a E Zadnji žarek zaneti prvo zvezdo, F G C E7 morje poljubi nebo.
a E a E Klif strunjanski odene se v temo,
F G C sliši se pesem valov.
F G	C
Zvok kitare in neskončni večeri,
F G C vonj njenih las mi boža obraz.
F G C Vse kar kdaj sem ljubil je tik ob meni,
F G a ko jutranji ogenj prelije se v dan.
a E a E Hladen veter zapiha na obalo, F G C E7 meni je toplo.
a E a E Kot pomlad, ki prežene zimo,
F G C tvoje mehko telo.
F G	C
Zvok kitare in neskončni večeri,
F G C vonj tvojih las mi boža obraz.
F G C Vse kar sem ljubila je tik ob meni,
F G a ko jutranji ogenj prelije se v dan.
(solo)
F G	C
Zvok kitare in neskončni večeri,
F G C vonj njenih las mi boža obraz.
F G C Vse kar ljubim je tik ob meni,
F G a ko jutranji ogenj prelije se v dan.
F G C Vse kar ljubim je tik ob meni,
F G C vse kar si želim je utrinek iz sanj.
F G C Hvala ti za jutro po dolgi temi, F G a hvala za objem pod svodom neba.
34
/iiikT oktober
Nina Medved
K
olumni
Boris Mrak
Ko prestopi čas
Nastopil je čas, ko se prične tudi študijsko, ne le šolsko leto in ker prihajam iz Maribora, se v našem rodu vsakih nekaj let zgodi, da nam taborniki pobegnejo študirat v prestolnico. Ko gre za aktivne tabornike, ki pa nimajo določenih funkcij, kot so vodnik, načelnik itn., je takšne selitve v rodu lažje pren-est, ker ni potrebno najti zamenjav ali pa komplicirati okoli tega, kdaj bodo sestanki in kako bo to sploh šlo naprej. Letos v našem rodu pač ni čisto tako.
Zanimivo pa sovpada z našim pobegom v Ljubljano tudi naključje (ponavljam, naključje, ker se kaj takega že kar nekaj let ni zgodilo), da smo letošnji propagandni dan izvedli več kot uspešno. Vsako leto smo že konec avgusta pričeli tuhtati in debatirati o tem, kako bi pri Mariborčanih sploh lahko vzbudili zanimanje za taborništvo (kar ni prav lahka naloga), pa ali bi hodili po osnovnih šolah, ali bi pripravili kakšen bombastičen dogodek v mestnem parku in kako bi oglaševali takšno zadevo in kaj vse bi se počelo in ali bi postavljali A-je in ali bi tako in drugače. V glavnem, vsako leto do sedaj smo naredili hude plane in se popolnoma vrgli v propagando, na koncu pa pridobili enega ali dva MČ-ja. Super. Letos pa smo zaradi slabega vremena (beri: mrzlo, deževno, temno, popolnoma neprimerno za zunanje aktivnosti takega kalibra) na koncu na slepo srečo izbrali dan ter izvedli bolj lagodno varianto in glej ga zlomka - pridobili več članov, kot pa sploh imamo vodnikov zanje. In tukaj nastopi trčenje dveh neprijetnosti, omenjenih poprej, ki se združita v problem: preveč članov, premalo usposobljenih vodnikov.
Če malo premislim, to ni tako hud problem, navsezadnje imamo več članov, to je dobro, a se bojim, da bodo naši vodniki težje »furali« program s 14 člani v vodu (navedena številka je zgolj informativna in ne predstavlja dejanskega povprečnega članstva na vod). Zato se prav veselim, da smo letos uspeli k čisto vsakemu vodu podstaviti na mesto podvodnika po enega GG-ja, ki bodo v letu dni prav gotovo zreli za samostojne vodnike in bomo lahko razbremenili že tako obremenjene vodnike (ki se seveda poleg svojega voda ukvarjajo še s šolo, drugimi krožki, rodovimi akcijami itn.). Na žalost je pač tako, da se največ dela ter odgovornosti nalaga tistim, ki so najbolj pridni in pripravljeni delati.
Da zaključim: kratkoročno gledano stvari niso najbolj po godu, dolgoročno pa se zna vse skupaj urediti, da bo prav. Kakor vedno.
P. S. Tokratna kolumna je napisana izključno na podlagi osebnih izkušenj ter mnenj in ne prikazuje splošnega stanja taborništva v Sloveniji.
Z* •	v •
novimi močmi v novo taborniško leto
Tako, mesec september in s tem začetek taborniškega in šolskega leta je za nami in dela smo se zopet lotili z vsem žarom in veseljem, ki smo ga prinesli s poletnih taborov. Prihodnjih nekaj mesecev bo še kako pomembnih. V marcu 2009 imamo volilno konferenco in večina dosedanjih zanesenjakov iz Izvršnega odbora ZTS se bo poslovila, potrebno bo poiskati nove moči z novimi idejami in seveda take, ki bodo v obdobju, za katerega bodo izvoljeni, imeli dovolj časa in veselja, da se spopadejo z novimi izzivi pri bodočem razvoju taborniške organizacije tako v Sloveniji, kot tudi znotraj WOSM. In vsi si želimo, da bi nam letošnji kadrovski postopek za najodgovornejše kadre v organizaciji potekel bolje, kot se nam je to dogajalo v preteklosti. Ni ravno vzpodbudno, da imamo člani za posamezne zadolžitve zgolj enega kandidata in morda še ne dovolj izkušenega, po drugi strani pa potem stalno poslušamo takšne in drugačne kritike, da IO ne dela tako, kot bi si nekateri želeli. Škoda, da nekonstruktivni kritiki v organizaciji (in teh ni niti tako malo, samo spomnite se nekaj zadnjih sej, konferenc in obrobnih dogajanj) nikoli ne želijo prevzeti nobene odgovornosti, kaj šele, da bi se resno lotili dela in s svojimi idejami in zagnanostjo poskušali izboljšati delo in organiziranost naše organizacije. Upam in želim si, da bi se tega zavedali vsi in bi na odgovorne položaje kadrovali naše najboljše člane in jim v prihodnjem mandatu pomagali po svojih močeh, ne pa da bomo v žepu držali fige in samo čakali prvo priložnost, da jim pod noge pričnemo metati polena in v kolesje nasipati pesek. Za dobro delo in razvoj organizacije smo odgovorni vsi, ne samo naši izvoljeni člani. Pri predlaganju kandidatov iz naših okolij bodimo realni in predlagajmo ljudi z dolgoletnimi izkušnjami, znanjem in sposobnostmi. Očitki, da bodo člani, ki bodo delovali na nivoju ZTS, zaradi svoje odsotnosti ogrozili delo v rodovih, seveda ne zdržijo nobene resne kritike.
Torej, naj bodo naši kandidati za člane IO ZTS v mesecu marcu prihodnje leto zares naši najboljši kadri in ne morda tisti, ki bi se jih radi znebili, da nam nebi kvarili vzdušja v našem rodu ali področju. Držim pesti, da bodo tokrat volitve in izvoljeni novi člani IO najboljši do sedaj!
Ljubljana / Domžale, 1. 10. 2008
RAZPIS ZA UDELEŽBO V SLOVENSKI ODPRAVI NA ROVERWAY 2009 /
Organizator 3. evropskega srečanja Rover-way 2009 je Islandska skavtska organizacija. Organizator slovenske odprave je Zveza tabornikov Slovenije.
Roverway bo potekal na Islandiji, z baznim taborom v Ulfljotsvatn Scout Centre. Uradni del Roverwaya se začne 20. 7. in zaključi 28. 7. 2009.
SPLOŠNI POGOJI UDELEŽBE
Udeleženci so lahko aktivni člani(ce) ZTS s plačano članarino za leto 2009, rojeni med vključno letoma 1987 in 1993.
Mednarodno osebje (IST) so lahko aktivni člani(ce) ZTS s plačano članarino za leto 2009, rojeni pred vključno 31. 12. 1986. Znati morajo enega od uradnih jezikov (angleški ali francoski jezik).
Zaradi narave akcije ter kopice nepredvidljivih dejavnikov (število udeležencev, prevoz, home hospitality ipd.) in želje, da bi udeležencem kar najugodneje ponudili največ, je končna cena odprave še odprta. Zato v tem razpisu objavljamo le ceno tabornine, katere del mora ZTS - Nacionalna skavtska organizacija poravnati organizatorju najkasneje ob prijavi, tj. do 1. februarja 2009 (ob kasnejši prijavi se tabornina zviša za 50 €). Vsi ostali stroški pa bodo skladno s spodaj opisanim postopkom oblikovani skupaj z udeleženci in vodstvom odprave.
Tabornina: udeleženci 339 €, mednarodno osebje 280 €.
Udeleženci in člani mednarodnega osebja se prijavijo na obrazcih Roverway 2009.
V primeru, da v prijavnici manjkajo podpisi, je ta neveljavna.
Prijavnico pošljite na naslov: Zveza tabornikov Slovenije, "Odprava za Roverway 2009", Par-mova 33, 1000 Ljubljana.
Rok pisnih prijav na obrazcih je do 5. 12. 2008.
Udeleženci bodo lahko poravnali stroške tabornine: v enkratnem znesku: 339 € (oz. 280 € za IST) najkasneje do 20. 1. 2009, v dveh obrokih: 170 € najkasneje do 5. 12. 2009 in preostanek (169 € oz. 110 € za IST) najkasneje do 20. 1. 2009.
Glede plačevanja preostalega dela stroškov odprave (prevoz, oprema, stroški odprave) bodo udeleženci naknadno obveščeni.
Celoten razpis je na voljo na spletni strani rla.rutka.net in na forumu.
Za dodatne informacije se lahko obrnete na vodstvo odprave:
Nina Kušar: nina_rla@hotmail.com, 031637-863; oz.
Katarina Smolej: katarina.smolej@rutka. net, 031-250-679.
Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organizacija KdZ| (ZTS), objavlja razpis za udeležbo na 13. zletu ZTS 2009 v Pomurju.
Organizator zleta je ZTS, soorganizator pa Zveza tabornikov Pomurja. Zlet bo med 1. in 12. avgustom 2009 na letališču pri Murski Soboti.
Zlet je namenjen članom rodov ZTS, ki bodo v letu 2009 stari od 13 do 18 let. Organizator bo prijavljene razdelil po taborih, da jih bodo sestavljali udeleženci iz različnih rodov in območij. Če rod prijavi več kot 5 udeležencev, mora zagotoviti tudi vodnika. Vod bo sestavljalo 9 udeležencev in vodnik.
Od udeležencev pričakujemo da: so stari od 13 do 18 let (rojeni v letih 1991 do 1996); so aktivni člani rodu, člana ZTS; spoštujejo in ravnajo po taborniških zakonih. Od vodnikov pričakujemo da: so polnoletni; so v rodovih vodniki ali vodje; so v dosedanjem delovanju izkazali spoštovanje temeljnih načel skavtstva in se držijo taborniških zakonov; imajo opravljen vodniški tečaj in sposobnosti ter izkušnje z vodenjem manjših skupin.
Za organizacijo in izvedbo zleta potrebujemo prostovoljke in prostovoljce -prostovoljno osebje zleta, ki so pripravljeni prevzeti posamezne naloge in tako prispevati h kvalitetni izvedbi zleta. Področja dela: programske aktivnosti, vodstvo in organizacija zleta, tehnična podpora. Od prostovoljnega osebja pričakujemo, da: so stari vsaj 19 let (rojeni 1990 in starejši); so člani skavtskih organizacij, članic WOSM ali WAGGGS; spoštujejo in ravnajo po taborniških (skavtskih) zakonih.
Od vseh udeležencev pričakujemo sprejemanje Splošnih pogojev udeležbe na 13. zletu ZTS 2009 in Kodeks obnašanja in ravnanje po njima.
Vsak vod in član osebja mora poskrbeti za opremo za nastanitev, kuhanje in prvo pomoč.
Vse udeležence lahko prijavijo rodovi preko spletne aplikacije od 15. 11. 2008 dalje.
Tabornina zleta vključuje bivanje, prehrano, vodič, našitek, rutico, zletni tabor in večino aktivnosti. Tabornina je odvisna od časa vplačila in kategorije udeležencev. Tabornino se lahko vplača tudi v dveh obrokih.
Tabornino nakaže rod na TRR ZTS, pri NLB, številka SI56 0201 0001 4142 372 sklic 10401 + davčna številka rodu. Hkrati mora rod na posebnem obrazcu sporočiti na ZTS obrazložitev vplačila. Član prostovoljnega osebja lahko tabornino vplača sam ali pa jo za njega vplača rod enako kot za ostale udeležence.
Do 30. 4. 2009 so možne odjave brez stroškov - vrnemo vplačila. Pri odjavah do 30. 6. 2009 od vplačil odračunamo že nastale stroške - možne so zamenjave udeležencev. Po 30. 6. 2009 so možne le zamenjave.
Plačila	OO 13. zleta ZTS
Kategorija udeležencev	znesek tabornine		
Pravočasna prijava in vplačilo prvega obroka do 30. 1. 2009		1. obrok vplačan do 30. 1	2. obrok vplačan do 30. 4
Udeleženci in vodniki	200	70,00	130,00
Prostovoljno osebje	100	50,00	50,00
Prijava in vplačilo prvega obroka med 30. 1. in 30. 4. 2009		1. obrok vplačan med 30. 1. in 30. 4	2. obrok vplačan do 30. 5
Udeleženci in vodniki	230	100,00	130,00
Prostovoljno osebje	100	50,00	50,00
Prijava in vplačilo prvega obroka po 30.4.2009		1. obrok vplačan med 1. 5. in začetkom zleta	2. obrok do začetka zleta
Udeleženci in vodniki	250,00	120,00	130,00
Prostovoljno osebje	120,00	60,00	60,00
c^1
13. zlet tabornikov Slovenije, Pom
•tj TO tn
•o i
Q)
»<n •o m
■o
m
ci
"3
e
iS
"tn I 0) E" >(/> ni ■a C
ffi: tr
■o t5
m iz
-O 2 ca
>o
I
m c
ni ><j
O
cr
g
o to
<y>
Pomurje
Pomurje je skrivnostna pokrajina na jutrovi strani Slovenije, ki jo povezuje 'čarna' reka Mura. Tu je narava še ohranjena, marsikje v prvtnski obliki, drugje kot tradicionalna kulturna krajina. Ljudje še živijo in dihajo po indašnje'. Prekmurski jezik je za marsikoga težko razumljiv, pa vseeno zveni domače, pomirjujoče.
Pokrajino, naravo in ljudi boste lahko spoznavali naslednje leto, prvih dvanajst dni avgusta. Zlet slovenskih tabornikov, že trinajsti po vrsti, se bo tokrat odvijal po vsem Pomurju, Že ob prijavi smo razmišljali, kako ga narediti drugačnega, kako mu dati nekaj več, kot so imeli dosedanji Beti. Da bo za udeležence ta zlet res edinstven, nepozaben, 'načiše'.
No vo jutro - nov izziv
Vsako jutro na zletu bo prinašalo za udeležence nov izziv. Pa naj bo to na vodovi ekspediciji takoj na začetku zleta, ali pa na vodovih aktivnostih izven zletnega prostora, ki bodo omogočile, da res spoznate celotno pokrajino in njene prebivalce. Izziv bodo prinašala jutra, ki bodo združevala nove prijatelje in večeri, ki bodo mehko zazibali v nostalgičen spanec.
Program
Program zleta bo razdeljen tako, da boste takoj drugi dan odšli na vodove ekspedicije, ki bodo trajale tri dni. Prva dva dneva bosta namenjena spoznavanju pokrajine in ljudi skozi različne naloge, pa tudi k temu, da se v vodu boije spoznate in povežete. Tretji dan ekspedicije boste prišli na enega od treh tabornih prostorov hikov, ki so raztreseni po celem Pomurju. Na teh tabornih prostorih boste srečali in spoznali vode iz vašega podtabora na zletu. Popoldan tega dne bo sledil povratek na zletni prostor, kjer bo poseben, združitveni večer za vse udeležence zleta.
Od takrat dalje bomo vsi skupaj na zletnem prostoru, program pa bo razdeljen na dve veliki skupini aktivnosti: na delavnice, ki si jih izbirate glede na svoje interese in želje, ter trajajo od slabe ure do enega dneva; in na programirane aktivnosti. Slednje bodo pripravljene vnaprej in se bodo odvijale izven zletnega prostora, vselej na drugem koncu Pomurja in vselej nekaj drugačnega.
Splačalo se bo priti
Tako enkratnega zleta v Sloveniji še ni bilo. Program omogoča vsak dan nov izziv za udeležence. In priprava takega zleta je izziv za celotno osebje, ki se bo trudilo, da bo zlet uspel, fn 12. avgust 2009 bo prinesel nove izkušnje, nova spoznanja in nove izzive.
CM
Sprejmi izzive in se nam pridruži!
13. ZLET
nov
urje, 1.-12. avgust 2009
^ trotinevni hlke
vodovji ekspedicjjfi po Pomurju z zanimivimi nalogami in skozi čudovito pokrajino
vodo ve ekspedlcije se bodo zaključile na treh različnih taborih po Pomurju
^dtlivniM na ztotnom prostoru
številne kreativne delavnice in zanimive aktivnosti na z le I nem prostoru in blizu njega
* prc^rsimiraina ukii/ftOSii po PomUTjU
vsak drug dan odkrij nov del Pomurja in se sooči z izzivi, ki ti jih ponudi
programirane aktivnosti vključujejo okoljske aktivnosti, socialne in izobraževalne dejavnosti, kulturna raziskovanja in spoznavanje soodgovornosti za življenje
" metfoarodna uttelsžba
«na zle t so povabljeni udeleženci iz številnih s kav tak i h organizacij v Evropi in po svetu
J spremljevalni program
da zvečer in ob drugih priložnostih ne bo dolgčas, bo skrbela ekipa animatorjev, ki bo pripravila zanimiv in pester spremljevalni program
zletni prostor
m scouts
Croating a teHcr Wxld
te 1
A
Trt

Za lep dan ...
^^^^Bv lir
Včasih je potreben le nasmeh,
IS,	jtf«
vjm f ¿fl L 'I Prlmfc
■ smii' PTl LJni W i ' «'¿¿i Jf Mi
t
iskren pogled, marjetice v očeh ..
, _ d, marjeti topel objem ali dva ... ki sežeta ti do srca. Včasih pa le drobna misel ... metuljček na dlani te žgečka, le daj spusti ga do neba. Čista sreča ti povem ... današnji dan bo zate, jaz to vem.
/a(luía plat
ftF	Píllji lotoarofiíorK
zadnjaplaf @gma¡L corn
Foto: SiNi

IVLEf
(íQj


MñaraSiünalKOykUM
UtriñkilZ ROT-aThotOiSiNi
Zgodnj i prihod -prij eten odhod!
S lx.rvoCii.vwn prdKXkyr rsi ktUiHčo bCrtlo rum • I* prvi korak k pr^ctnumu polovuivj Potom. ko 3G Poeta uspeSno pojavil na et »n opravi MaHke formalnosti. vas vabimo, da ttkonitita doaatro oonuat» stortev v potrifcxi stavtt.
Bar £ pngrvM, &Ynopastra»vt rKtavraaja ri re&tavracut a 'j a»'.ti, Duty Froo »i trovul Vtiluc, Kompiiwjwo trguvfcia) in rpor^u>nica. trgovina 2 modunim Uagom Medvod. Mot*etov center. oreaptečni nteme« W»-f\ o»*a. poŠta m Se nrK>go v&t' www.lju-airport.ai