Celjski tednik
SAMOUPRAVLJANJU PUOSTO POT
—	12,5 MILIJARD VEČ SREDSTEV
ZA OSEBNE DOHODKE TER 3,6 MI-
LIJARD VEČ ZA SKLADE (v 9 me-
secih) NAJBOLJE OSVETLJUJEJO
STANJE ODGOVORNOSTI NEPO
SREDNIH PROIZVAJALCEV CELJ
SKEGA OKRAJA.
—	TEŽA ODGOVORNOSTI ODLO-
ČANJA O RAZŠIRJENI REPRODUK
CI!I, O DELITVI DOHODKA IN
OSEBNEGA DOHODKA NIKAKOR
NE MORE BITI ZGOLJ NAČELO —
PRAVILNI ODNOSI V KOLEKTIVU
TERJAJO DOSLEDNO DELITEV PO
DELU.
—	LETOŠNJA INVESTICIJSKA PO
LITIKA, ZASTARELI PRAVILNIKI,
NAČELNOST, BOJAZEN, KAKO OCE
NITI DELO STROKOVNJAKA, KAKO
PREPREČITI DOMNEVNO DEZIN
TEGRACIJO DELOVNE ORGANIZA-
CIJE, RAZLIČNA AKUMULATIVNOST
POSAMEZNIH ENOT, NESTROKOV-
NO PRIPRAVLJEN MATERIAL ZA
SEJE, PRETIRANA POSLOVNA TAJ-
NA, SLABO OBVEŠČANJE IN IZO
BRAŽEVANJE — VSE TO SO KAMNI
SPOTIKE V RAZVOJU DELAVSKE-
GA SAMOUPRAVLJANJA.
Prav o teh stvareh je razprav-
ljal razširjeni plenum okrajne-
ga sindikalnega sveta v Celju,
zavedajoč se, da lahko le s
skrbno pripravljeno osvetlitvijo
stanja odpravljajo številna na-
sprotja.
Samoupravne delovne enote
so oblikovno povsod zaživele,
vsebina pa je marsikje okrnje-
na na delitev osebnih dohodkov
in urejanje delovnih odnosov.
Številni bistveni problemi; de-
litev drugih sredstev, vprašanje
proizvodnje, planiranje, organi-
zacija dela, nabava materiala in
tinigo ostaja izven njihovega
odločanja.
Investicijska mrzlica je mar-
sikje centralizirala odločanje,
prav tako pa se je obračunava-
nje v delovnih enotah spričo
letošnjih težav na tržišču zru-
šilo in znova obračunavamo
elemente gospodarjenja v okvi-
ru podjetja — torej korak nazaj
pri samoupravljanju.
Strokovne službe v delovnih
organizacijah marsikdaj pripra-
vijo nezadovoljiv material za
seje organov delavskega samo-
upravljanja in prav tu se sre-
čujemo z določili, ki vežejo
strokovne službe za pripravo
materiala, medtem, ko v nobe-
nem statutu ne srečamo določil
o odgovornosti strokovnih služb
pri ssetavi strokovnih predlo-
gov.
V mnogočem pa samouprav-
ljanje ovira tudi prejtirana po-
slovna tajna in vsekakor bo tre-
ba v bodoče točno precizirati,
kaj to je in kaj ni.
OD VSEM TEM SE SREČU-
JEMO S ŠTEVILNIMI OVIRA-
MI, KI JIH BOMO ODSTRA-
NILI LE Z DOSLEDNIM UPO-
ŠTEVANJEM VSEH DEMO-
KRATIČNIH NAČEL NASE«
DRUŽBE TER S TEM OMOGO-
ČILI NAŠEMU SAMOUPRAV-
LJANJU PROSTO POT.
Vsako leto ob istem času enake besede, vendar nikoli
odveč. V očeh se prižiga radost, upanje in veliko dobrote
je povsod. Morda so si prav v teh dneh ljudje najbolj
blizu. S krepkimi stiski rok, s toplimi pogledi, nasmeja-
nimi lici, voščijo in izražajo lepe želje.
Obilo uspehov, tovariš!
Novo leto je mejnik, ko se ozremo na prehojeno pot
in iščemo tudi smer. Obračun je vse boljši. Mnogo želja,
načrtov in upov, ki smo si jih zaželeli pred 20. leti se je
uresničilo. Obilo uspehov smo dosegli, skoraj neverjetno
veliko, ker smo ob delu globoko spoznavali, kaj pomeni
človek človeku.
Zdravje in zadovoljstvo, tovariši!
Veliko je še težav in skrbi, toda dosti manj, kot jih
je bilo pred desetletji. Ne, dosti več ne bi mogli napra-
SREČNO 1965
_ ___ _.......... /____
viti! Vse bolj smo samosvoji, da to še težko dojemamo.
Reči bi morali besedo, odločati bi morali o velikih rečeh
mi vsi, pa mnogim še zastane beseda^v grlu, ker ni lahko
biti odgovoren zase in za druge, za vse naše.
Ob delu se oblikuje človek; in delo mu daje pravico
odločati. To je tudi naše merilo. Zdffj, ko se pripravljamo
na volitve skupščinskih organov, zbiramo, spoznavamo,
ugotavljamo in delo je ogledalo, kjer zasledimo najboljše.
Srečno tudi to!
Srečno novo leto, tovariši! Srečno povsod in vsekdar,
ob stroju in krampu, ob plugu in knjigi, pri delu in igri,
doma in drugje.
Mi vsi smo naše in svoje sreče kovači!
Srečno 1965!
NOVOLETNI STENOGRAMI — NOVOLETNI STENOGRAMI \
TOPLE ŽELJE OBČANOM
OBČANI STOPAMO V NOVO LETO S ŠTE-
VILNIMI NAČRTI IN ŽELJAMI — ŽAL JIH
JE MNOGO PREVEČ, DA BI SE VSE URE-
SNIČILE. NEKAJ PA BO TAKIH PRAV GO-
TOVO. TIK PRED ZAKLJUČKOM REDAK-
CIJE NOVOLETNE ŠTEVILKE NAŠEGA
LISTA SMO ZATO ZAVRTELI NEKAJ TE-
LEFONSKIH ŠTEVILK PREDSEDNIKOV
OBČINSKIH SKUPŠČIN, DA BI JIH POV-
PRAŠALI, KAJ NAM BO NOVO LETO PRI-
NESLO. SKORAJ VSI SO ZAČELI S »čE . . .«
UPOŠTEVAJMO TOREJ TO POMEMBNO
ENOZLOžNICO IN POGLEJMO, KAJ PRA-
VIJO PREDSEDNIKI LAŠKE, VELENJSKE
IN CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE.
Ljubo Zelič — predsednik občinske
skupščine v Laškem:
»V prihodnjem, letu bodo končno
adaptirali kulturni dom v Laškem. Mo-
rebiti 'bomo začeli graditi tudi novo
šolo, prav gotovo pa se bomo resno
lotili reševanja problemov naših bor-
cev. Želimo tudi, da bi v letu 1965
začeli tovarna papirja v Radečah in
pivovarna v Laškem delati z novimi
zmogljivostmi. Vsem našim občanom
pa želim v prihodnjem letu čimveč
sreče in osebnega zadovoljstva.«
Ing. Ludvik Mali — predsednik ve-
lenjske občinske skupščine:
»Upamo, da bomo v prihodnjem letu
v Velenju le odprli novo gimnazijo.
Tako bomo naše dijake rešili dolgih
poti v bližnje gimnazije in jim omo-
gočili boljše napredovanje v šoli. Te-
meljiteje se bomo lotili tudi otroškega
varstva — to velja tako za predšolske,
kot tudi šolske otroke. Lotili pa se
bomo tudi osebnih dohodkov naših
prosvetnih delavcev, za katere je že\
čas, da jih izenačimo z dohodki osta-
lih delovnih ljudi. Vsem pa srečno in
veselo leto 1965.«
Predsedniku celjske občinske skup-
ščine tovarišu Marjanu Učakarju pa
smo zastavili takole vprašanje:
»Tovariš predsednik — kaj lahko
obljubite našim občanom, da bo v pri-
hodnjem letu rešeno?« »Jaz prav nič,«
se je zasmejal. »Pa lahko to napišem?«'
sem nadaljeval v istem tonu. »Ne!«
je pribil. »Močno pa si želim, da nam
v prihodnjem letu ne bi grozile popla-
ve. S skupnimi močmi bomo to ne-
varnost čim bolj omejili s tem, da se
bomo lotili regulacije potokov in ure-
jevali kanalizacijo. Trudili se bomo
tudi, da bo v prihodnjem letu porasel
realni standard naših občanov — ne
samo nominalni osebni dohodki. Zdra-
vo, zadovoljno in srečno novo leto
vsem našim delovnim ljudem pa je
moja najsrčnejša želja.«
Celjski občani pa dobijo poleg tega
še veliko novoletno darilo. V sredo
bodo namreč priključili vodovod.
VP0ČAST1TEV DNEVA JLA
Skoraj ves pretekli teden je minil
v znamenju proslav in prireditev v
počastitev Dneva Jugoslovanske
ljudske armade. Lepo je bila obi-
skana slovesna akademija v Celju
z bogatim kulturnim sporedom,
sprejemi in proslave v občinskih
središčih itd. V Celju je komandant
celjske garnizije polkovnik Ivan
Sulič priredil sprejem za pionirje
in še posebej — v sodelovanju s
predsedstvi okrajne in občinske
skupščine — sprejem za družbeno
politične delavce. Le-ti so k grob-
nici narodnih herojev položili tudi
vence, pripadniki Jugoslovanske ar-
made pa so ob tej priložnosti izstre-
lili častno salvo v slavo tistim, ki
so pokopani v grobnici.
Ob Dnevu Jugoslovanske ljudske
armade je bila slovesnost tudi v ka-
sarni Jožeta Muniha-Rajha. Ob tej
priložnosti je več obicirjev in pod-
oficirjev napredovalo, nekaj je bilo
odlikovanih, večje število vojakov
pa je bilo za posebno požrtvovalnost
dobilo knjižne nagrade.
Na spodnjem posnetku sta dva
prizora s proslave pripadnikov celj-
sek garnizije. Na levi pripadniki gar-
nizije v trenutku, ko je zbranemu
moštvu čestital k dnevu JLA koman-
dant polkovnik Ivan Sulič. Na des-
ni pa je prizor ob podeljevanju
odlikovanj za vojaške zasluge.
MNOGO USPEHOV,
DELOVNIH ZMAG
IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA
V LETU 1965
ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM
OKRAJNI ODBOR SZDL-CELJE
VELENJSKA VELEPLINAIiM BO
Objavljamo kratek povzetek od-
govora republiškega izvršnega sveta
na vprašanje poslanca ing. FRANCA
TESOVNIKA o ukinitvi kreditov za
gradnjo energo-kemičnega kombina-
ta Veienje.
Z zastarelo strukturo potrošnje
energije smo v Sloveniji dokaj daleč
za razvitimi deželami, prav zato se
izvršni svet Slovenije močno zavze-
ma za gradnjo velenjskega energo-
kombinata, ki bo občutno vplival
na racionalno porabo energij e*\v pri-
hodnjem obdobju. Dovolj zgovoren
pri tem je zgolj podatek, da bo pri
prevozu lignita (50 odstotkov negor-
ljivega pepela in vode) odpadel ba-
last.
Številna naša podjetja danes pre-
delujejo rjavi premog v nizko kalo-
rični plin, ki pa žal vsebuje precej-
šnje količine žveplenih spojin, kar
vpliva na kakovost izdelkov in pov-
zroča veliko škodo v okolici (primer
Cinkarne).
Razlogov za gradnjo EKK v Ve-
lenju je torej več, najbistvenejši pa
je vsekakor kritično stanje v pro-
izvodnji energi je na Slovenskem; in-
teresenti pa niso le številna indu-
strijska podjetja,. temveč tudi me-
ta in industrijski kraji.
In ker o koristnosti gradnje tega
energogiganta tako sodi izvršni svet,
so republiški pravni organi že izde-
lali študije o načinu financiranja
ključnih energetskih objektov v Slo-
veniji. Upravni odbor splošne go-
spodarske banke pa bo znova pro-
učil svoj sklep o ukinitvi. Torej: ve-
lenjska plinarna bo
ki
BOLJE DANES KOT JUTRI
MISLI OB PRVIH PRIPRAVAH NA VOLITVE
Čeprav lahko trdimo, da so pri-
prave na spomladanske volitve v
predstavniška telesa v polnem teku
in da so se zanje močno angažirale
vse/družbene, strokovne in politične
organizacije, predvsem pa organiza-
cije Socialistične zveze, se zdi, da so
šle premalo v širino in da še zmeraj
ni tistega, lahko bi rekli, množične-
ga razpravljanja o novih načelih
kadrovske politike, o kriterijih za
izbiranje kandidatov, o evidentira-
nju predlaganih in podobno. Dejstvo
je namreč, da smo imeli v zadnjem
času nešteto sestankov in konferenc
osnovnih družbeno političnih orga-
nizacij, na katerih sploh niso govo-
rili o volitvah ali pa le mimogrede,
kakor da gre za nalogo, s katero
lahko počakamo tja do konca ja-
nuarja. Niso bile redke pripombe:
saj Imamo časa dovolj ... In vendar,
časa ni dovolj, zlasti pa ne preveč,
da bi lahko odlašali s prvimi pri-
pravami na volitve, s temeljitimi po-
litičnimi pripravami, z razpravami o
kriterijih za izbiro kandidatov, z evi-
dentiranjem itd.
V prvi fazi priprav na volitve so
izrednO pomembne analize o delu
občinskih skupščin v zadnjih dveh
letih. Pa ne samo zaradi tega ker je
prav, da ob zaključku nekega ob-
dobja govorimo o opravljenem delu,
marveč predvsem zavoljo tega, da
na osnovi teh razprav izoblikujemo
bodoče naloge tako skupščin kot
tudi njenih članov-odbornikov. Ko
je pred tednom dni izvršni odbor
Okrajnega odbora SZDL razpravljal
o poteku priprav na volitve in tudi
o teh analizah, je ugotovil, da so
razprave o delu občinskih skupščin
že imeli v Slovenskih Konjicah,
Laškem, Žalcu, Celju in Brežicah in
da jih bodo povsod drugod opravili
do konca leta. Zal, vse analize niso
takšne, kot bi morale biti. Zato pa so
toliko bolj živahne razprave o njih
oziroma o delu, problemih in nalo-
gah občinskih skupščin.
Analize o prvih pripravah na vo-
litve, ki trajajo že poldrugi mesec,
govorijo,' da so ponekod celo na
konferencah krajevnih organizacij
SZDL zamudili priložnost, da bi raz-
pravljali o tej pomembni politični
akciji. Če so doslej sindikalne po-
družnice napravile malo na tem
področju, pa obetajo v prihodnjem
obdobju, zlasti pa v času rednih
občnih zborov, živahnejše delo. Svoj
program dela v smislu priprav na
volitve izvajajo tudi mladinci. Ne
glede na to bi bilo prav, da bi se
delež mladih ljudi čutil tudi na se-
stankih krajevnih organizacij So-
cialistične zveze in v delu ostalih
organizacij.
Prvo evidentiranje kandidatov za
spomladanske volitve je opozorilo
na vso resnost obravnavanja in iz-
biranja tovarišev, o katerih bi naj
pozneje odločali na kandidacijskih
zborih volivcev. To je razveseljiva
ugotovitev, saj kaže, da občanom
res ni vseeno, kateri ljudje naj bi
delali v skupščinah. Do vključno 20.
decembra ie volilna komisiia uri
Okrajnem odboru SZDL zabeležila
nad sto evidentiranih predlogov za
volitve v občinske skupščine, 21 za
republiško ter 6 za zvezno skupšči-
no. To so številke, zadovoljive sicer
za začetek, ki pa vendarle opozar-
jajo, da bo treba zlasti evidentiranju
posvetiti največjo pozornost, da bo
treba izbirati kandidate na vseh mo-
gočih sestankih in konferencah in
da bo treba sleherni zbor občanov,
zatem sestanke članov najrazličnej-
ših družbenih organizacij in članov
delovnih organizacij posvetiti bliž-
njim volitvam. Priganja čas in pa za-
vest, da je treba tudi to, in predvsem
to delo, opraviti skrbno in temeljito.
M. Božič
PISMO UREDNIKA
CENJENI BRALCI!
Z današnjo številko se skuša
»Celjski tednik« predstaviti v
novi obliki in pestrejši vsebini.
Kolektiv se je potrudil, da vsaj
skromno nakaže smer, kako bi
se naj razvijal vaš tednik, da bi
zadovoljil različne potrebe bral-,
cev in tudi želje naših ustano-
viteljev.
Ne vemo, če smo zadeli prav.
Preberite in nam sporočite, hva-
ležni bomo za vsako pripombo
in vsak dober nasvet. Odslej
bomo skušali odpreti poseben
količek, v katerem bi se pogo-
varjali z vami o vaših željah
ter jih objavljali in sproti iz-
boljševali tednik. Skušali bomo
obdržati tudi takšen obseg,
vendar je to predvsem še v ro-
kah, naših ustanoviteljev in vas,
cenjeni bralci. Čimveč občanov
bo segalo po tedniku, čimbolj
živahno boste sodelovali, tem-
bolj učinkovito boste lahko pre-
ko samoupravnih organov in
organizacij SZDL odločali o
tem, kakšen bo vaš pokrajinski
list.
Mislimo, da ne bo več po-
trebno postavljati vprašanja,
če je »Celjski tednik« potreben
ali ne, pač pa odločno, kakšen
naj bo tednik zlasti po vsebini
in obsegu. Danes še v kolekti-
vu ne moremo stoodstotno za-
gotoviti, da bomo lahko vzdrža-
li tednik v predvidenem'obse-
gu, ker še nimamo v celoti za-
gotovljena sredstva. Nov izda-
jateljski svet bo v prihodnjih
dneh skupno z ustanovitelji do-
končna odločal o tem. Želimo,
da bi tednik črpal vsebino de-
jansko iz življenja naših ljudi
tudi v zabavnem delu tedriika.
Današnja števelkd je izšla v
19.500 izvodih. »Celjski tednik«
še nikoli ni dosegel tako visoke
naklade. To pomeni, da vam je
vse bliže in vse rajši segate po
njem. V šentjurski 1občini ga
imajo že v vsaki tretji družini.
Na območju, na katerem izhaja
»Celjski tednik«, je po lanskih
statističnih podatkih 10.542 iz-
vodov dnevnika »Dela« in 7089
»Večera«, kar kaže, da je dosti
naročnikov našega tednika, ki
jim je to edino pisano iniormti-
tivno sredstvo. To pa pomeni,
da je prav pokrajinski tednik
pomemben obveščevalec, ki do-
polnjuje dnevniško obveščanje.
Spoštovani bralci, želimo, da bi
v*novem letu 1065. doživljali
kar največ zadovoljstva, prijet-
nosti in uspehov, da^bi vas tudi
CT spremljal in prispeval k
čimboljšemu razpoloženju!
Preberite gornje besede! ■ Po-
šljite pismo aii vsaj dopisnico s
kratkim odgovorom, Med njimi
bomo izžrebali 50 knjižnih na-
grad.
Srečno novo leto!
Rudi Lešnik
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KOMISIJE ZA IZSELJENIŠKA VPRAŠANJA IN
STIKE S TUJINO PRI OKRAJNEM ODBORU SZDL SRECKOM PRATNEMERJlkl:
DRAG JE VSAK ROJAK
IZSELJENIŠKO VPRAŠANJE PRI NAS
NA PODROČJU CELJSKEGA OKRAJA NE
IZSTOPA TAKO MOČNO KOT NA PRIMER
NA DOLENJSKEM IN PRIMORSKEM, ALI
PA JE MORDA SAMO VIDEZ, KOT OD-
RAZ NERAZVITE POVEZAVE MED DO-
MACIM KRAJEM IN NAŠIMI IZSELJENCI.
9 Res je, da z območja našega
okraja ni toliko izseljencev kot z
območij, ki ste jih omenili, s tem pa
ni rečeno, da je to vprašanje za nas
manj pomembno. Tudi povezava do-
mačega kraja z njimi je najbrž prav
tako tesna kot drugod, le da se pri
nas nanaša bolj na stike med iz-
seljenci in njihovimi svojci in znan-
ci, manj pa na stalne, predvsem pa
na širše stike z domačim krajem,.
namreč v tem smislu, da bi se izse-
ljenci tudi po daljšem času življenja
v tujini čutili kot del življa njihove-
ga domačega kraja in da je tu prav-
zaprav še vedno njihov dom.
Zaradi pomanjkanja širše in stalne
povezave v našem okraju še nima-
mo pregleda o- tem, koliko naših iz-
seljencem je v tujini, kje in iz ka-
terih krajev. Ker tega tudi v vseh
občinah ne vedo, se premalo zani-
majo za življenje in probleme iz-
seljencev. Slovenska izseljenska
matica je glede tega že mnogo sto-
rila, ima z izseljenci tudi največ po-
vezav, vendar je nemogoče, da bi
vse sama zmogla. Na drugi strani
pa to ni samo vprašanje izseljenske
matice, temveč je naš splošno-druž-
beno-politični problem.
KAKŠNA JE RAZLIKA MED STARIMI
IZSELJENCI, KI SO ODŠLI IZ STARE DO-
MOVINE ŽE PRED DOLGIMI DESETLET-
JI IN MED IZSELJENCI, KI SO OSTALI
NA TUJEM PO VOJNI ALI PA SO V PR-
VIH POVOJNIH LETIH ILEGALNO ODŠLI
V TUJINO.
#	V zadnjih letih prihaja do
takšnega približevanja stare eko-
nom"!:e emigracije vojni in novejši
emigraciji, da praktično ne bi smeli
delati bistvenih razlik med njimi. To
tem bolj, ker je zakon o amnestiji
ponovno povezal večino vojnih in
povojnih emigrantov z Jugoslavijo.
To je najbrž bil tudi najtežji udarec
vsem tistim, ki so pridobivali naše
ljudi z lažnim prikazovanjem stanja
v naši domovini.
IZ CELJSKEGA OKRAJA SICER NE OD-
HAJA TOLIKO LJUDI NA DELO V TUJI-
NO KOT IZ MARIBORSKEGA IN KOPR-
SKEGA OKRAJA, VENDAR NAS ZANIMA
KAKŠNI SO STIKI S TEMI ROJAKI IN
KAKŠEN JE ODNOS DO TEH, DOSTIKRAT
SAMO ZAČASNIH IZSELJENCEV?
#	Če upoštevamo tiste, ki so za-
prosili za dovoljenje za zaposlitev
v tujini, jih je lani odšlo iz našega
okraja 215, letos pa manj kot 100
ljudi na delo v tujino. Seveda je
razen teh še marsikdo zaposlen v
tujini izmed tistih, ki so za potova-
nje v tujino navedli druge vzrojce.
Za prikrivanje dejanskega namena
potovanja v tujino je vzrok pred-
vsem v nerazumevanju občinskih
družbeno-političnih činiteljev. Mar-
sikje namreč -še niso dojeli, da je
zaposlovanje v tujini pravzaprav
pojav, ki traja že dalj časa; je pro-
ces, ki je v teku po vsem svetu, pri
nas pa še posebej pogojen s tradi-
cijo, ekonomsko nujnostjo nekaterih
pasivnih območij ter z željo ljudi, da
bi več, zaslužili, spoznali" tujino in
si pridobili delovnih izkušenj. K
temu je treba dodati, da sodi ta po-
jav. tudi v del našega mednarodne-
ga povezovanja ter da prinaša ne-
katere ekonomske koristi — devizni
priliv, delovnorvzgojne koristi ipd.
Ker v naših občinah le težko pro-
dira to spoznanje in pogosto ustvar-
jajo neutemeljene očitke ljudem, ki
prosijo dovoljenje za zaposlitev v
tujini, je z njimi praktično zelo malo
ali pa nobenih stikov. Ponekod jim
povzročajo težave tudi po vrnitvi,
namesto, da bi jih pred odhodom na
delo v tujino seznanili z navodili, ki
urejajo odhod naših delavcev v tu-
jino, s pogoji in pravicami v tujini
ter se z njimi dogovorili o tem, kako
bodo ostali v stalnih stikih z do-
mačim krajem in občino. Tako ni
prav nič čudno, da tem izseljencem
odsotnost naše skrbi za n^ih marsi-
kdaj odvzema potrebno samozavest
in občutek, da za njimi stoji urejena
in močna socialistična država.
KAKŠNI NAJ BI BILI STIKI MED IZ-
SELJENCI IN DOMOVINO V BODOČE, CE
UGOTVALJAMO, DA JE BILO TO DELO
DOSEDAJ PRECEJ ZANEMARJENO? TUDI
NAŠ TEDNIK JE ENA IZMED VEZI, SAJ
JE ŽE DOSLEJ BREZ POSEBNE AKCIJE
MED IZSELJENCI NAD 100 ROJAKOV NA
TUJEM MED NAŠIMI STALNIMI NAROČ-
NIKI?
® Pravzaprav sem na to vpraša-
nje že odgovoril, same oblike pove-
zav pa so lahko zelo različne in
pestre — od tistih med domačim
krajem in izseljenci v tujini do
tistih, ki se ustvarjajo ob prihodu
izseljencev v domači kraj ali pri od-
>hodu v tujino. Brez dvoma, bi tes-
nejši povezavi lahko zelo veliko pri-
speval Celjski tednik. S pisano be-
sedo in fotografskimi posnetki bi
najlaže sproti seznanjal izseljence
o dogodkih in življenju v njihovem
rojstnem kraju ali pokrajini. Svojci
bi jim s pošiljanjem vašega lista
zelo ustregli. Seveda bo ne glede na
prizadevanja organizacij SZDL po-
trebno ustanoviti v našem okraju še
podružnice izseljeniške matice za
eno ali več občin skupaj.
IMATE MORDA ŠE KAKŠNO MISEL, KI
JO ŽELITE OB KONCU NAJINEGA RAZ-
GOVORA DODATI?
® Tudi te dni prihajajo izseljenci,
da bi preživeli praznike v svojem
domačem kraju, v krogu svojih so-
rodnikov in znancev ali celo v kro-
gu svojih družin. Tako je tudi to
ena izmed priložnosti, da organiza-
cije in društva v\ občinah navežejo
tesnejše stike z izseljenci.
Hkrati bi se ob tej priložnosti pri-
družil želji vse naše družbene skup-
nosti, da bi se izseljenci dejansko
počutili kot domači med domačimi
ter da bi praznike v domovini čim
bolje preživeli ter jim želim srečno
in zadovoljno novo leto 1965.
-vec. ^
REHABILITACIJA INVALIDOV
TERJA VSESTRANSKO DRUŽBENO SKRB
V OKRAJU JE REGISTRIRANO 14. 730 INVALIDNIH OSEB, OD TEGA 8.687
DELOVNIH IN 6.043 VOJAŠKIH IN MIRNODOBNIH INVALIDOV, OTROK Z MOT
NJAMI V DUŠEVNEM IN TELESNEM RAZVOJU ITD. NAJVEČ JIH ODPADE NA
CELJSKO IN ŽALSKO OBČINO.
O problematiki kompleksne rehabi-
litacije je v četrtek razpravljala stal-
na konferenca za rehabilitacijo inva-
lidnih oseb celjskega okraja. Ker je
bilo posvetovanje v času, ko smo re-
dakcijo že zaključili, povzemamo ne-
kaj podatkov iz gradiva, ki ga je v ta
namen pripravil iniciativni odbor
stalne konference.
Lani je bilo v Celju posvetovanje,
ki se ga je udeležil širok krog druž-
beno političnih delavcev in strokov-
njakov s tega podzočja. Posvet je bil
namenjen obravnavi problematike
kompleksne rehabilitacije v smislu re-
solucije republiške skupščine, pred-
vsem z vidika njenega vraščanja v ce-
lovit sistem skrbi za delovnega člo-
veka ter etičnih in humanističnih
norm naše ureditve.
Na posvetovanju so resolucijo re-
publiške skupščine osvojili kot vodilo
pri reševanju specifične družbene pro-
blematike v okraju. S tem naj bi po-
stalo vključevanje invalidnih oseb v
normalno delovno in družbeno okolje
stalna praksa. Dokončna in vsestran-
ska uresničitev te postavke je gotovo
odvisna od intenzivnega in nenehnega,
delovanja družbenopolitičnih organi-
zacij v smislu razbijanjš zastarele mi-
selnosti in predsodkov, odpravljanja
birokratskih in administrativnih odno-
sov. Gre za takšno humanizacijo od-
nosov, ki bo imela v skrajni konse-
kvenci tudi pomembne" ekonomske
posledice pri večanju storilnosti dela
ter porastu narodnega dohodka. Isto-
časno je bilo ugotovljeno, da gre za
pomembno družbeno problematiko, ki
jo je mogoče reševati le ob ustrezni
razvitosti strokovnih služb in zavodov
ter njihovem medsebojnem sodelo-
vanju.
Po podatkih, ki jih je zbral zavod z.a
rehabilitacijo invalidov v Celju z dne
30. junija letos, je v okraju registri-
rano 14.730 invalidnih oseb. Od tega
odpade na celjsko občino 3.137 ali
5,9 odstotkov na število prebivalcev,
v Žalcu pa 2.125 ali celo 6,8 odstotkov
na število prebivalcev. Najnižji odsto-
tek beležijo v Brežicah — 3,2. Od ce-
lotnega števila invalidnih 'oseb je
10.718 moških in 3.968 žena. po sta-
rostni strukturi 7,58 odstotke / mladi-
ne v starosti med 7 in 17 lat i i 40,27
odstotkov odraslih v obdobju ">d 22
do 55 let. Iz podatkov je razvidni, da
pride v poštev za rehabilitacijo in ha-
bilitacijo preko 50 odstotkov inva' d-
nih oseb. Po posameznih letih je inva-
lidnost nastopala v najvišjih odstot-
kih 1. 1940 (16,9), 1951—1955 (17,4), 1956
do 1960 (19,5), med vzroki pa so na
prvem mestu bolezni, poškodbe izven
dela, duševne motnje, nesreče pri
delu itd.
KONFERENCE SO USPELE
S TEM PA TUDI KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL
Konference krajevnih organizacij
SZDL v okraju so v glavnem končane
(upajmo, da so bile te dni še preosta-
le). Čeprav še ni izdelanih podrobnih
analiz o njih, le-te bodo napravile ob-
činske organizacije SZDL, lahko že
zdaj, vsaj na splošno ugotovimo, da
so uspele, da so bile priprave zanje
skrbne in temeljite in da so v večini
primerov sodelovali pri sestavljanju
poročil širši aktivi. Tudi z udeležbo na
konferencah smo lahko v glavnem za-
dovoljni, saj so ponekod kot v Sol-
čavi, Šaleku, Dobrni, Podčetrtku, Vi-
tanju, Polju ob Sotli, Topolšici itd.
zabeležili izredno lepo udeležbo. V
Polju ob Sotli se je kQnference udele-
žilo celo 50 % vseh članov. Aktual-
nost in zanimivost konferenc je prišla
do veljave tudi v razpravah, ki so bile
živahne in konkretne. Četudi so po-
nekod konference trajale po tri, štiri
ure, so ljudje vztrajali do konca.
Zanimivo je, da so na primer v
konjiški občini v pripravah na kon-
ference krajevnih organizacij SZDL
povečali število članov od 65 na 71
odstotkov volivcev.
To so nekatere splošne ugotovitve,
ki kažejo, da so se krajevne organiza-
cije SZDL močno uveljavile in postale
resnična tribuna, na kateri ljudje
lahko sodelujejo pri upravljanju,
lahko izmenjajo svoja stališča o do-
ločenih problemih in podobno. Ne
glede na to pa so konference krajev-
nih organizacij SZDL opozorile na ne-
katere probleme, ki jih bo treba v pri-
hodnje temeljito obravnavati. Na vsak
način bo treba proučiti delo in vlogo
krajevnih organizacij SZDL v indu-
strijskih središčih in mestih. Razen
tega se bo treba pogovoriti o delu
podružnic. Nekatere konference
podružničnih organizacij so namreč
opozorile, da se te organizacije niso
uveljavile. Bili so primeri, ko na zbo-
rih podružničnih, organizacij sploh
niso poročali njihovi predsedniki,
marveč na Vseh v okviru ene krajev-
ne organizacije, predsednik odbora
krajevne organizacije SZDL. Zato že
zdaj prevladuje mnenje, da bi morda
kazalo nekatere podružnice preosno-
vati v samostojne krajevne organiza-
cije, saj je bolje imetPveč delavnih
krajevnih organizacij, kot pa veliko
število nedelavnih podružnic. Sicer pa
ne gre samo zaradi organizacij kot
lakih, marveč veliko bolj zaradi nji-
hove življenjske sposobnosti.
Prve analize o konferencah in delu
krajevnih organizacij SZDL zlasti \
industrijskih oziroma občinskih sre-
diščih so še pokazale, da se marsikje
niso uveljavile tudi zaradi tega, kei
občinske organizacije>SZDL velikokral
posegajo na teren mimo krajevnih or-
ganizacij. Gotovo je, da bo treba v teb
primerih spremeniti odnos med občin-
sko in krajevno organizacijo.
M. B.
O VSEM BOMO ODLOČALI
Skoraj zaporedoma so se sestali
člani SZDL na Virštanju in v Pod-
četrtku. Obe organizaciji prištevajo
med najboljše v šmarski občini, saj
so v Podčetrtku prejeli prvo nagrado,
na Virštanju pa peto v lanskem tek-
movanju krajevnih organizacij.
Na Virštanju so se tokrat pona-
šali zlasti s prostovoljnim delom.
Prispevali so več tisoč ur dela, da
so zgradili cesti proti Bučki gorci
in preko Verač skoraj do konca. V
preteklih dneh pa so navkljub bla-
tu in dežju zgradili virštanjski vo-
dovod, čeprav so jim nekateri naga-
jali.
V sosednjem Podčetrtku pa so
se zbrali občani še iz Olimja. Pogo-
vorili so se o združitvi krajevnih
skupnosti, ki bo zajemala ImenO
Olimje in Podčetrtek. Izbrali so
odbor, ki naj vpelje krajevno skup-
nost v življenje. To ni šlo lahko!
In nazadnje so se le zedinili za pra-
vega! Tudi o morebitnem kandidatu
za občinsko skupščino je živo stekla
beseda. Najrajši bi zadržali dose-
danjega, toda tovariš Reiner je obe-
nem zelo dober predsednik KO
SZDL. Odločili so se, da ga tu ne
kaže rotirati. Potem je stekla be-
seda še o drugih, pa so se ustavili
ob Jerneju Štusu, prvem obsotelj-
skem zadružnem perutninarju, ter
Juriju Lipovšku. Odločili pa bodo
na volitvah!
Nazadnje pa je bilo najlepše! Vr-
sta najzvestejših poverjenikov in
pridnih delavcev je sprejela prizna-
nje. Predsednik Reiner je delil di-
plome, a tudi njega so nagradili. V
delovnem sožitju uspehi niso izo-
stali. V Podčetrtku se ponašajo z
izredno organizirano šolo, dobrim
delom RK, aktivnim turističnim
društvom, živahnimi gasilci, toda o
vsem tem so tudi kritično sprego-
vorili na sestanku SZDL. Prebrali
so tudi pismo tovariša Viktorja Av-
blja, ki se je v imenu tovarišice Vi-
de Tomšičeve zahvalil za njihovo
pismo in napovedal, da bo predsed-
nica GO SZDL ob prvi priložnosti
obiskala obsotelje. Skrbi jih samo,
ker nimajo prave dvorane. Na se-
stanek je prišlo toliko ljudi, da niso
mogli vstopiti, dren j ali so se ob ok-
nih in vratih.	rl
DRAGOCENE
IZKUŠNJE
— KAJ NAM PRINAŠA SKRAJŠA^ NJE DELOVNEGA ČASA —
Čas je, da povemo nekaj o izkuš-
njah maloštevilnih .podjetij v našem
okraju, ki so v letošnjem letu orale
lecjino skrajševanja delovnega časa,
Izkušnje so zaenkrat strnjene v ana-
lizi republiške gospodarske zbornice
za letošnje prvo polletje.
Vsekakor ne moremo mimo dej-
stev, da je uvedba skrajšanega de-
lovnega časa v dobri polovici gospo-
darskih organizacij v našem okraju
pomenila večjo storilnost, da pa so
druge, kjer so komajda obdržali
prejšnjo raven.
Najuspešnejše so vsekakor Aero
Celje, Tovarna papirja in celuloze
Videm-Krško, Savinja Celje in Kme-
tijska zadruga v Šoštanju.
Največ uspeha je imela tovarna
Aero. Pri 42-urnem tedniku je po-
večala celotni dohodek za 23 odstot-
kov pri povečanih stroških proizvod-
nje za 23 odstotkov. Razmerje; 5 od-
stotkov je navidezno majhno, toda
dosti zgovorne je v rasti čistega do-
hodka (39 odstotkov). Odločilen po-
kazatelj pa je predvsem ta, da so ti
uspehi doseženi ob nespremenjenem
stanju števila zaposlenih.
Manj uspešna je bila tovarna pa-
pirja in celuloze Videm-Krško, ki je
povečala celotni dohodek za 33 od-
stotkov, čisti dohodek pa le i7 od-
stotkov in to ob povečanju števila
zaposlenih za 21 odstotkov. To na-
videzno neskladnost je opravičljiva
zaradi bistvenega povečanja zmog-
ljivosti; stanje pa zgovorno priča o
številnih težavah, ki stoje pred ko-
lektivom.
Med gospodarskimi organizacijami
s področja lesne industrije je prešla
na 42-urni tednik le »Savinja« v Ce-
lju. Z izboljšanjem organizacije in
tehnologije ter z uvedbo dodatne
mehanizacije je izpolnila pogoje za
prehod, a rezultati poslovanja bodo
znani šele kasneje, ker je prešla še-
le v drugem polletju letošnjega leta.
Med kmetijskimi organizacijami
pa je kmetijska zadruga v Šoštanju
edina v Sloveniji na preizkušnji in
še to bolj v vzpodbudo kot pa na
podlagi višje storilnosti dela.
Kmetijska proizvodnja je pogoje-
na s specifičnimi težavami. Le so-
dobno organizirana velika proizvod-
nja s specializacijo, z nenehnim iz-
popolnjevanjem mehanizacije, bolj-
šimi pogoji standarda kmetijskih de-
lavcev bo sposobna resno preiti na
skrajšani delovali čas.
Med uspešne spada tudi Juteks
Žalec, ki se počasi, a vztrajno vzpe-
nja na lestvi rentabilnih gospodar-
skih organizacij, čeprav vemo, kako
je s sredstvi za rekonstrukcijo v tek-
stilni industriji in kako je prav v
tej panogi industrije zakoreninjena
neusklajenost posameznih faz dela.
Med usnjarskimi organizacijami je
Konus iz Slovenskih Konjic prva, ki
je poizkusno skrajšala delovni ted-
nik na 46 ur. Toda zaenkirat kaže, da
to zmore le z večjimi fizičnimi napo-
ri, kar pa nikakor ni oilj skrajševa-
nja delovnega časa.
Pred nedavnim pa je tudi tovarna
gospodinjske opreme Gorenje v Ve-
lenju uvedla 44-urni tednik.
Nedvomno so razveseljive ugoto-
vitve, da je skrajšani delovni čas
pomenil smotrnejše in racionalnejše
izkoriščanje zmogljivosti strojev ter
pravtako boljšo kakovost izdelkov,
zmanjšanje nesreč pri delu, večanje
osebnih dohodkov ter možnosti za
strokovno izobraževanje.
Če govorimo o skrajšanju delov-
nega časa nam izkušnje povedo, da
ni nekaj neustvarljivega, če temelji
na skrbno pripravljenih gospodar-
skih in socioloških raziskavah. Ln še
to nam povedo izkušnje, da je pre-
hajanje na skrajšani delovni čas dol-
gotrajnejši proces.
Torej, kaže, da se bomo morali v
prihodnjem letu že bolj zavzemati
za to, da bo čim več gospodarskih
organizacij ustvarilo pogoje za pre-
hod na skrajšanje delovnega časa,
kajti dvoje načel nam mora biti vo-
dilo: doseči čim več prostega časa
ob boljših gospodarskih uspehih.
LETO 1964
NI BILO ODLIČNJAK
PREJŠNJI TEDEN SMO PISALI O INVESTICIJSKI POLITIKI
V CELJSKEM OKRAJU, TOKRAT PA VAM POSREDUJEMO
KJE LN V KOLIKŠNI MERI JE INVESTICIJSKA DEJAVNOST
USPELA.
Le redka vlaganja v rekonstruk-
cijo Ln modernizacijo proizvodne-
ga procesa so bila v letošnjem letu
dokončana. Glavni vzrok je v zna-
nem stališču SGB Slovenije, ki je
pred časom z ustavitvijo ali odlo-
žitvijo kreditov povzročila dokaj Š-
nje težave številnim delovnim ko-
lektivom. Poleg tega pa je trditev,
da nekaj le ni v redu z našimi
gradbenimi podjetje (če izvzamemo
vse objektivne momente), kar na
mestu. Preveč je bila očitna borba,
kdo bo ponudil dražje usluge, kot
pa borba, kdo bo v čim krajšem
času izgradil objekte.
Štorska železarna je ostala na
pol poti, 3,2 milijardno investicijo
niso uresničili. Tako je tudi nova
sladarna v Laškem dobila le vizo
za prihodnje leto. Zaključena Vla-
ganja so bila predvsem v keramič-
ni industriji v Libojah (obrat gra-
fitnih loncev in strugama), steklar-
na), steklarna v Rogaški Slatini pa
je dokončala rekonstrukcijo iz le-
ta 1963. Večja vlaganja zasledimo
še pri Elektro Celje in Cinkarni,
kjerv rekonstrukcija obratov nor-
malno napreduje (objekt žveplene
kisline in sodobna proizvodnja cin-
kovih koncentratov). Tovarna go-
spodinjske opreme Gorenje v Ve-
lenju je pridobila novo proizvod-
no halo, v ema'jli.rki so inštalirali
avtomatične varilce, v Aero pa so
le delno usposobili novo halo za
proizvodnjo novih izdelkov. Tudi
pri energetiki je ostalo v glavnem
pri starem, saj je vlagal le velenj-
ski rudnik (intenziviranje eksplo-
atacije), medtem ko so ostali rud-
niki vlagali le za ohranitev dose-
danje proizvodnje. Montana Žalec
je od predvidenega uresničila le
provizorij za drobilnioo tuffa, to-
varna kartnega papirja v Radečah
je pod silnim »udarom« dviga ca-
rin za kupljeno opremo, medtem
ko lesni industriji v Nazarju in Ce-
lju postopno modernizirata in raz-
širjata zmogljivosti.
Zal v večini primerov vlaganj
niso prebili ».zvočni zid« enostav-
ne reprodukcije. Dezinvestiranje
,v lesni, tekstilni, nekovinski in ko-
Vinsiki industriji ter industriji grad-
benega materiala postaja resni
STOP! smotrnosti nadaljnjega raz-
voja.	v
Z vlaganji v kmetijstvu so širili
in urejali hmeljne nasade, objekte
za vzrejo živine, sadovnjake, in
podružbljali kmetijske površine,
za opremo in družbeni standard pa
je malo preostalo. V enaki meri
velja to za vlaganje v obnovo go-
zdov.
V gradbeništvu še niso prišli do
prelomnice, da bi delovna sila ne
bila več odločilna na proizvodne
sposobnosti v obsegu in kakovosti
del. Letos so Vlagali le lastna sred-
stva in to manj kot lani. Hote ali
nehote je vprašanje standarda
gradbincev še vedno v zraku (po-
sledica pa je nenormalna fluktu-
acija in nizka storilnost).
Trgovina v letošnjem letu ni bi-
la sposobna graditi večjih novih
prodajnih prostorov; v glavnem so
vlagali le v opremo in prenovitev
klasičnih ter samopostrežnih trgo-
vin.
Gostinstvo in turizem sta kljub
obogatitvi (»Planika« v Ljubnem,
»Rinka« v Solčavi, »Turist« v Gor-
njem gradu »Beograjski dom« v
Dobrni, obnovljena restravracija
»Ekspreso« v Celju, nova hidrote-
rapija v Rogaški Slatini in obno-
vitvena dela v Čateških toplicah)
ostala še vedno osamljena in nista
našla pravih vezi z drugimi dejav-
nostmi, ki bi bržčas ugodno vpli-
vale na. razširjanje.
Obrt je pri vlaganjih ostala na
mestu »preteklega vrednotenja«,
ko smo samo čutili potrebo, a je
nismo dovolj jasno finančno izra-
zili.
Razveseljivejši je vpogled v ne-
gospodarske investicije, zlasti v
stanovanjsko izgradnjo, komunalo
in zdravstvo. Zal pa je otroško var-
stvo kljub pomembnosti bilo v
vlogi pastorka.
V letu 1964 je celjski okraj pri-
dobil novih 40 tisoč kvadratnih me-
trov stanovanjskih površin. Z vla-
ganji v komunalo pa prednjač i jo
Celje (vodovod), Velenje (vodo-
vod) ter Žalec.
Zdravstvo je pridobilo novega za
slabi 2 milijardi. Novi objekti v
celjski in brežiški bolnici ter v To-
polšici, dela V Čateških Toplicah,
Laškem in v Rogaški Slatini ter
dokončani zdravstveni domovi v
Krškem, Sevnici, Slovenskih Ko-
njicah, Žalcu in Velenju zgovorno
pričajo o skrbi za zdravje delovnih
ljudi.
Šolstvu je pripadlo 600 milijo-
nov, kar 'je nedvomno premalo. V
drugostopenjskem šolstvu^je na pr-
vem mestu ekonomska srednja šo-
la v Celju, delavnice srednje ieh-
nične šole v Celju ter prenovitev
gimnazije v Celju in Brežicah (po-
goj za verifikacijo obeh!).
Že bežen vpogled v razvejano
investicijsko dejavnost n-tm :
da je trditev o prešibki .investicij-
ski dejavnosti upraviči ia, saj je
leto ir;t>4 dokaz, prvič, da nesmotr-
ne investicije ne vodijo - nikamor
— drugič, da dczinvesiiranjc po-
meni še ve'"jo zavoro. Ii'i znova
smo na pragu novega leta — !'-■».>.
Kaj nam prinaša in kam vse bomo
vlagali, pa v prihodnjem le i.
J. K.
USPEHI IN TEŽAVE
OB SEDEMDESETLETNICI
Te dni je kolektiv tovarne tehtnic
v Celju slavil 70-letnico svojega ob-
stoja. Od skromne ključavničarske
delavnice v letu 1894 (v lasti Ivana
Rebeka), ki se je poleg drugih de-
javnosti lotil tudi izdelave tehtnic
(lesenih decimalk in enokrakih teht-
nic na uteži), se je delavnica 1925.
leta razvila v majhno tovarno teht-
nic, ki j o Je osnoval Anton Rebek.
V .vse "večji meri so začeli izdelova-
ti skladiščne, živinske in balančne
tehtnice, poleg tega cestne in prvič
v zgodovini jugoslovanske industri-
je vagonske tehtnice.
Prava dejavnost pa se je razvila
šele po 1945. leta. Še vedno polobrf-
niško delovanje se je moralo umak-
niti industrijski izdelavi tehtnic. Novi
prostori na Sp. Hudinji so dali pod-
jetju razmah. Uvedli so serijsko iz-
delovanje ter osvojili številne nove
proizvode: prevozne, stabilne in
priključne živinske tehtnice, silos
tehtnice ter avtomatske skladiščne
tehtnice.
Zadnjih deset let pa je podjetje
naravnost skokovito osvajalo nove
proizvode ter prisluhnilo tudi estet-
skim težnjam tržišča. Nove skladišč-
ne avtomatske tehtnice, dozirne teht-
nice, številni tipi kuhinjskih tehtnic:
Prima, De luxe, Favorit, tehtnice za
transportni trak ter tehtnice za mer-
jenje momentov in tekočin. Široko
razvejana dejavnost, ki dokazuje
sposobnost skoraj 500 članskega ko-
lektiva tovarne tehtnic v Celju.
Največji uspeh doslej pa je vse-
kakor izdelava elektronskih dozirnih
tehtnic sistema Ceba, ki jih potrebu-
jejo v industriji močnatih krmil.
Pred sedmimi leti pa se je kolek-
tiv s svojimi proizvodi spustil tudi
na tuje tržišče. In danes izvažajo za
okrog 100 tisoč dolarjev v dežele s
trdo valuto.
Imajo pa številne težave. V pa-
nogi finomehanike so pri zveznih da-
jatvah najbolj obremenjeni, saj od
neto proizvoda odvajajo zvezi kar
57 odstotkov in jim za osebne do-
hodke ter sklade ostane le 43 od-
stotkov. Druga podjetja v isti pa-
nogi imajo razmerje delitve z zvezo
43:57.
Zanimiv je podatek za zadnjih de-
set let. Medtem ko so Zvezi odvedli
2,6 milijard dinarjev, je podjetju po
delitvi čistega dohodka*- ostalo z«a
sklade ali investiranje podjetja kot
za investiranje v družbeni standard
skupno le 219 milijonov. Zato ni nič
čudnega, če zvemo, da so v vseh teh
letih zgradili le 20 družinskih stano-
vanj, čeprav imajo dokaj večje po-
trebe pri 500 članskem kolektivu.
Takšno delitveno razmerje je de-
gresivno in pomeni zanje stagnacijo,
kajti vrata v razširjeno reprodukci-
jo so kolektivu na ta način zaprta.
In če si- ogledamo delovne pogoje
v novi proizvodni hali, opazimo, da
•ogrevajo ta velik prostor s klasični-
mi pečmi, čeprav imajo napeljavo
kaloriferij^že vgrajeno.
Poleg tega se zavedajo, da zanje
.razvejanost številnih tipov tehtnic
nikakor ni koristna (200 različnih
vrst), toda zaenkrat nc vidijo izho-
da, da bi se specializirali na določe-
ne vrste za masovno proizvodnjo.
Kolektiv je prepričan, da bo v
kratkem uspel znižati visoko stopnjo
dajatev od neto proizvoda zvezi in
bo na ta način prišel do lastnih sred-
stev, s katerimi bo sprva uredil de-
lovne pogoje ter zagotovil svojim
delavcem znosne pogoje življenjske-
ga standarda.
J. K.
nudi v svojih poslovalnicah vse vrste špecerijskega bla-
ga, in ostalih prehrambenih artiklov. V poslovalnici »Sa-
mopostrežba« na Mariborski cesti pa lahko izberete tudi
razi^o galanterijsko blago, gospodinjske potrebščine in
mesne izdelke.
Se priporoča in želi vsem svojim odjemalcem srečno in
zdravja polno novo leto 19651
POČASI, A VZTRAJNO NAVZGOR
Če primerjamo promet letošnjih zad-
njih mesecev v trgovini s prometom
iz lanskega leta, potem sprva pridemo
do navidezno zanimivega porasta, ki
se giblje od 30 do 65 odstotkov. Kakor
hitro pa dodamo kot korekcijski fak-
tor zvišanje cen, ugotovimo, da je
promet p6 predmetih pravzaprav na
skorajda enaki stopnji kot lani, če ne
celo nekaj nižji.
Sicer obstaja tudi druga rriožnost
ocenitve stanja založenosti naših trgo-
vin (ki bi ob večjem izboru razno-
vrstnih predmetov vsekako lahko po-
večale blagovni promet). Obstoja mož-
nost špekulacije za dosego višjih cen.
Tako se vse češče srečujemo z na-
knadnim ali nepravočasnim fakturira-
njem dobavljenega blaga trgovski
mreži. Izgovori za takšno stanje so
običajno trditve, da administrativno
določanje cen teče izredno počasi —
temu nasproti pa je trditev zveznega
zavoda za cene, ki reši in potrdi ali
zavrne vse vloge za nove cene naj-
kasneje v roku 8 dni.
Padec prometa v primerjavi okto-
ber : november ima vzrok v ostrejši
politiki delitve potrošniških kreditov.
V največji meri se to pozna predvsem
lesni stroki.
Če si ogledamo, kaj vse v naših tr-
govinah primanjkuje, potem bi lahko
napravili kar zanimiv in obširen za-
pis. Samo nekaj primerov: opazno je
pomanjkanje toplih pletenin, velurja
za moške in ženske plašče, bombažnih
in volnenih odej, volnenih blag, grad-
benega materiala, emajlirane posode
in pocinkane posode, navadnih peči,
avtomobilskih plaščev ter avtomobi-
lov.
In kaj nam je prinese) november
pri zvišanju cen, ki nas običajno opla-
zijo neopazno, mimogrede, da se z i ve-
mo običajno šele, ko doma pobrska-
mo po spominu, koliko smo pred me-
seci plačali za isto blago. Nove vr.te
volnenega blaga so se dvignile za 7
odstotkov, moško perilo za 5 do 10
odstotkov, dežniki iz klota za 10 od-
stotkov, toaletno milo za 10 odstot-
kov, kristalni izdelki kar za 20 odstot-
kov, volnene preproge za 23 odstot-
kov, usnjena konfekcija za 20 Odstot-
kov in otroško perilo za 10 odstotkov.
V zadnjem času je mleko pri varia-
ciji cen najbolj podobno problematiki
mesa. Celjski zavod za cene je v so-
delovanju z gospodarsko 'zbornico
preučil predlog kmetijskega kombina-
ta Žalec za zvišanje maloprodajne ce-
ne mleka in odobril nove cene: za
široko potrošnjo 80 dinarjev, z!u go-
spodarske organizacije pa od 35 do
100 (z geirom na vrsto embalaže).
Kaže pa, da ta tendenca še ni našla
umiritve, saj nam vpogled v oba so-
sednja okraja kaže, da smo v Celju z
mlekom še vedno najcenejši (Maribor
92 dinarjev in Ljubljana 95 — no.ye,
že osvojene cene).	J. K.
OBRAČUN DELA CELJSKE SKUPŠČINE
DOBRO
A i\E NAJBOLJE
Nedvomno je težko kar naen-
krat oceniti vso razgibano družbe-
no dejavnost v celjski komuna.
Nedvomno pa je za preteklo ob-
dobje^ zelo značilno izpopolnjeva-
nje sistema dela občinske skup-
• ščine, prilagojevanje uprave no-
vim nalogam itd. Bilo pa je seve-
da tudi še nekaj pomanjkljivosti
in prav o njih so udeleženci ome-
njene seje veliko govorili.
»Najbolj napak je bilo nedvom-
no to«, je v uvodu dejal predsed-
nik občinske skupščine Marjan
Učakar, »da smo v preteklem letu
našim občanom preveč obljubljali,
pa premalo teh obljub izpolnili.
To bomo v bodoče morali popra-
viti. Le realne in tudi izpolnjene
obljube bodo okrepile zaupanje
delovnih ljudi v delo občinske
skupščine.« .
Precej vrzeli je tudi v sodelo-
vanju občinske skupščine s kra-
jevnimi skupnostmi, zato bi bilo
prav, če bi občinska skupščina iz-
delala program rednega, sistema-
tičnega sodelovanja. Tudi v celjski
komuni premalo smelo ustanav-
ljajo krajevne skupnosti. Marsikje
je za ustanovitev te samoupravne
enote občanov že veliko pogojev,
pa vendarle ne pride do realiza-
cije.
Občinska skupščina je imela
doslej devetnajst sej. Statistični
podatki povedo, da je bil vsak od-
bornik povprečno na trinajstih, šti-
rinajstih sejah, še vedno je
nekaj odbornikov, ki na zaseda-
njih ne sodelujejo v razpravah,
to pa seveda ne pomeni, da niso
aktivni na svojem terenu. Kljub
tej ugotovitvi pa s sodelovanjem
občanov in odbornikov ne more-
mo biti povsem zadovoljni. Pred-
vsem velja to za odbornike zbora
delovnih skupnosti, saj niso redki
Crimeri, ko kolektivi svojega od-
ornika niso še nikoli videli.
Vse to narekuje občinski skup-
ščini v novem letu še veliko trde-
ga dela. Odborniki se tega zave-
dajo, zato lahko v prihodnje pri-
čakujemo še plodnejših obraču-
nov.	Ivica
ZAKLJUČEK LETA JE PRILOŽ-
NOST ZA ŠTEVILNE OBRAČUNE IN
PREGLEDE DELA. TAKO SO SE
PRED DNEVI V CELJU SESTALI
TUDI OBČINSKA SKUPŠČINA IN
PREDSTAVNIKI DRUŽBENO POLI
TICNIH ORGANIZACIJ. DA BI OCE-
NILI PRETEKLO OBDOBJE.
VEDNO VEfi PREDLOGOV
Če smo pred dnevi ugotavljali,
da predlaganje kandidatov oziro-
ma evidentiranje ni doseglo zaže-
lene širine, je treba zdaj prvotno
ugotovitev popraviti v toliko, da pri-
haja z najrazličnejših forumov, se-
stankov in konferenc, iz najrazlič-
nejših družbeno političnih in stro
kovnih organizacij toliko predlo-
gov kandidatov za evidentiranje, da
je tej aktivnosti težko slediti. Iz
dneva v dan se kopičijo imena ti-
stih, ki naj bi prišli v pretres na
kandidacijskih zborih volivcev.
Hvaležna je ugotovitev, da se med
temi imeni pojavlja čedalje več
mladih, pa ne zato, da bi rekli, tu-
di mladi so med njimi, marveč
zato, ker je to odraz njihove de-
javnosti, njihovega dela. Vse sku-
paj pa govori o izredni politični
aktivnosti, o velikem zanimanju
občanov za spomladanske volitve.
Po podatkih, ki so na razpolago,
je evidentiranje kandidatov do-
seglo zadovoljive rezultate v celj-
ski občini. Tu je zdaj že več de-
setin imen za kandidate pri volit-
vah v občinsko skupščino, prav ta-
ko pa rase število tistih evidenti-
ranih, ki naj bi prišli v poštev za
volitve v republiško in zvezno
skupščino. Med novimi imeni, ki
jih še nismo objavili, je večkrat
omenjen tovariš Marjan Ravnikar
kot možni kandidat za volitve v
kulturno prosvetni zbor zvezne
skupščine. Med evidentiranimi za
enak zbor zvezne skupščine je tu-
di tovariš Ivan Seničar. Člani Zve-
ze komunistov pri Komunalnem
zavodu za socialno zavarovanje so
predlagali direktorja zavoda Mila-
na Loštrka kot možnega kandidata
za volitve v socialno zdravstveni
zbor zvezne skupščine. Med evi-
dentiranimi za volitve v splošni
zvezni zbor je predsednik okraj-
nega Združenja borcev NOV, Jože
Jošt, za zvezni gospodarski zbor
pa Slava Faletičeva. Na najrazlič-
nejših zborih in sestankih je bilo
osvojenih več predlogov tudi za
možne kandidate za republiško
skupščino, tako Jaka Majcen, za
kulturno prosvetni zbor, za isti
zbor tudi Ivan Grobelnik, nadalje
Dagmar Šuster za organizacijsko
politični zbor itd.
—mb
šE PREDLOGI
Svet za kulturo in znanost pri skupščini
občini Celje je na svoji zadnji seji raz-
pravljal ne samo o delovnih načrtih in
predračunih kulturnih organizacij ter zavo-
dov za 1965. leto, marveč tudi o spomla-
danskih volitvah v predstavniška telesa.
Tako so njegovi člani sklenili predlagati
pristojnim volilnim komisijam pri orga-
nizacijah Socialistične zveze tudi štiri kan-
didate za evidentiranje in sicer Marjana
Ravnikarja za zvezni kulturno prosvetni
zbor, Marico Zorkovo za enak /.bor repub-
liške skupščine ter Slavo Faletičevo in
Gustava Grobelnika za volitve v občinsko
skupščino.
ŠE EN PREDLOG
Na občnem zboru podružnične or-
ganizacije SZDL Zagrad-Pečovnik
v Celju so razen tovariša Ivana Co-
kana in Zvonka Perliča predlagali
za evidentiranje ko* kandidata pri
volitvah v občinsko skupščino še
upokojenca Franca Korošca.
NAJBOLJŠI MLADINEC
Vsako leto, ob dnevu JLA podelijo organi
samoupravljanja v Železarni Štore posebno
priznanje najboljšemu mladincu predvojaš-
ke vzgoje.
Na predlog oddelka za narodno obrambo
pri občinski skupščini Celje in TK ZMS
Železarne, je letos to priznanje prejel
tovariš STANE DIV.JAK iz delovne enote
šamotarne.
ELEKTROINSTALACIJE
MIHAEL
VELENŠEK
CELJE, MARIBORSKA CESTA 21
SE ZAHVALJUJE VSEM SVOJIM
STRANKAM IN SE ZA NADALJNJE
SODELOVANJE PRIPOROČA.
OBENEM ŽELI SREČNO, '
ZADVOVOLJNO NOVO LETO 1965
Celje v prazničnem vzdušju pričakuje Novo leto
JOŽE BATIŠTIITA
80-LETNIK
Celjani poznajo jubilanta — pogum-
nega, naprednega Slovenca, organiza-
torja, poštenjaka, še vedno krepko
vzravnanega srečujejo na ulici, ko hi-
ti po važnih opravkih.
Ta mož je Jože Batištuta. Rodil se
je 28. decembra 1884 v Gorici. Več
let je bil uradnik notranje uprave v
Trstu. Ko je po prvi svetovni vojni
tuja vojska zasedla Primorsko, se je
preselil na Štajersko. V času 1918 19
je bil aktiven borec na Koroškem.
Nato je dolga leta služboval pri srez-
kem načelstvu v Celju. Udejstvoval
se je zlasti pri Sokolu, v emigrantski
organizaciji Soča in Olepševalnem
društvu. Z delavnostjo in družabnost-
jo si je pridobil množico prijateljev.
Nemški okupator ga je spomladi
1941 odvedel v mariborske zapore,
nato pa ga je z ženo in hčerko de-
deportiral v Srbijo. Nastanil se je v
Guči pri čačku.
V zgodnji jeseni 1941 je partizan-
ska vojska osvobodila ozemlje okrog
Užice in na njem organizirala ljudsko
^oblast. Borcem, ki so tedaj branili
Užice, se je prostovoljno pridružilo
tudi 32 Slovencev — pregnancev iz
bližnjih krajev. Tu seveda ni manj-
kal Batištuta, ki je prihitel v Užice
že s puško na rami, tedaj že 57 let
star.
Ves čas okupacije je uspešno delal
kot politični aktivist, zlasti ko je šlo
za razkrinkavanje četniške dejavno-
sti. Takšna aktivnost v razrvanih no-
trajnih razmerah je bila tvegana. A
Batištutov ugled med srbskim ljud-
stvom je bil tolikšen, da ga je obva-
roval najtežjih posledic.
Po osvoboditvi Srbije oktobra 1944
je KNOJ — poverjenik za socialno
politiko dr. Kržišnik, ki je Batištu-
to poznal še iz Celja, temu poveril
upravo Doma trahomsko bolnih otrok
v Zemunu. Tu se je izkazal z odlič-
nimi sposobnostmi in se je mogel vr-
niti v Celje šele leta 1946.
Danes je jubilant najskrbnejši go-
spodar pri Društvu upokojencev v
Celju, aktiven član pa še drugih or-
ganizacij.
Spoštovanemu in priljubljenemu
občanu, ki je nedavno slavil tudi zla-
to poroko, je Celje hvaležno in mu
k 80-letnici čestita z najboljšimi
željami.
F. R
KRUH IN MOKA
NOVE CENE
© NOVA CENA KRUHA: beli 116,
rženi 108, črni 93
Q STARE CENE KRUHA: beli 120,
rženi 95, črni 86
Nekako neopazno je zdrknila mi-
mo nas odločitev republiškega
sekretariata za trgovino, ki sta ugo-
dila zahtevam prizadetih podjetij,
da uskladijo svoje cerie s cenami na
jugoslovanskem trgu.
Ta neskladnost cen za moko in
kruh je nastala z julijskimi ukrepi
zveznega izvršnega sveta. Medtem
ko so se v Sloveniji odločili, da naj
bo cena bele moke bistveno večja
od črne, so v ostalih republikah vse
vrste moke podražili kar linearno za
16 odstotkov.
Ta neenotnost tržišča pa je vse
bolj povzročala težave v prometu z
mlevskimi izdelki, posebej zato, ker
Slovenija sama ne premore dovolj
mlevskih izdelkov in dobro tretjino
kupuje v drugih republikah. Tako je
stanje postajalo naravnost nevzcLž-
no in so naša podjetja za peko kru-
ha bila v nezavidljivem, neenakem
položaju.
Sicer je res, da nam je nova uskla-
ditev prinesla pocenitev bele moke
in belega kruha, pomeni pa močno
podražitev črnega in rženega kruha
ter moke, saj stane kilogram rže-
nega kruha po novem kar 13 dinar-
jev več, črni pa 12. To torej v obeh
primerih pomeni 14-odstotno podra-
žitev, medtem ko pocenitev belega
kruha znaša le dobre 3,3 odstotke.
In moka. Nova cena pšenične mo-
ke tip 400 znaša 124 dinarjev, za tip
1000 pa 103 dinarje, medtem ko se
je ržena moka povzpela vštric pše-
nične — 124 dinarjev. Še to, ta cena
pa je grosistična in moramo v malo-
prodaji -nanjo pribiti še 17-odstotno
maržo, kar pri vseh tipih moke po-
meni 19 dinarjev navzgor.
Res je, da pri tej podražitvi go-
vorimo le o nekaj dinarjih,- toda
kruh in moka sta neobhodna, vsakr
danja prehrambena artikla in takšna
navidezno majhna podražitev poteg-
ne za sabo dokaj neljube posege v
kupno moč posameznika. J. K.
NOVA
GLAVA
Posebna žirija, ki je izbira-
la najboljši predlog za novo
naslovno glavo Celjskega ted-
nika, je v soboto. 12. decemb-
ra letos odločila, da podeli
prvo nagrado v znesku 50.000
dinarjev osnutku pod šiiro
»Črno in sivo in belo«, drugo
nagrado v znesku 20.000 di-
narjev pa osnutko pod šifro
»Kongres«.
Ostale osnutke laliko dobijo
avtorji v uredništvu vsak dan
od 6. do 12. ure.
ROJSTVA — POROKE — SMRTI
CELJE
Od 14. decembra do 20. decembra se je
rodilo 29 dečkov in 30 deklic.
POROČILI SO SE:
Ivan Kvas, monter in Viktorija Domsek,
strojna likalica oba iz Vojnika. Stevan Kau-
rin, čevljar in Jožefa Guček, delavka, oba
iz Celja. Stanislav Gajšek, strugar iz Kom-
pol in Vida Fidler, delavka iz Ljubečne.
Blaž Šafarič, električar in Ljuba Špljat, de-
lavka, oba iz Celja. Djuro Kolar, zidar iz
Sesvet in Ljudmila Vidmar, delavka iz Celja.
Sreto Ubiparipovič, novinar iz Zenice in
Nevenka Faflja, uslužbenka iz Šmarja pri
Jelšah. Halid Konjohodžič, oficir iz Titogra-
da in Zineta Pračič, študent iz Celja.
UMRLI SO:
Branko Špilek, otrok iz Vrbja (14). Tere-
zije Kantura, gospodinja iz Zagreba (67).
Jože Jesih, upokojenec iz Dola pri Hrastni-
ku (58). Ana Marija Kužina, otrok iz Zagre-
ba (1 mes.). Ladislav Mikulan, invalidski
upokojenec iz Šmarja pri Jelšah (21). Gajič
Gordana, otrok iz Celja (15). Anton Lom-
šek, upokojenec iz Celja (86). Puh Kristina,
upokojenka iz Laškega (58). Jožefa Salšek,
vzdrževana iz Žalca (73). Marija Kuhar,
učenka iz Celja (10).
ŽIVLJENJE V ŠTEVILKAH
RADIO IN ČASOPIS PRI NAS N
Danes veliko govorimo o tem, da je po-
trebno obveščati občane. Poglejmo številke!
Pred petimi leti je bilo v celjskem okraju
že 38.448 radijskih sprejemnikov, televizij-
skih pa komaj 47, kar pomeni na 7 pre-
bivalcev 1 radio, na 5.872 prebivalcev pa 1
TV-sprejemnik. Lani ^sa je bilo 57.293 ra-
dijskih sprejemnikov ali na 5 prebivalcev
1 in 3.660 TV-sprejemnikov ali na 76 pre-
bivalcev 1. To pa je presenetljiv razvoj.
Pred 20. leti še o televiziji sanjali nismo
po našem okraju.
In časopisi? Pred petimi leti je bilo
9113 naročnikov :>Dela« in 5585 naročnikov
»Večera«, našega tednika pa 9500. Lani pa
že 10542 naročnikov »Dela« in 7089 »Veče-
ra« odnosno prodanih izvodov. Našega ted-
nika je tokrat že 18.500 izvodov. Občani
v želijo bit^ vse bolj obveščeni. To pa je
\tudi naš višji standard!
\	I. B.
MARIJI KERNOVI
V SPOMIN
19. decembra je v Kokrici pri
Kranju umrla Marija Kernova,
ki jo Celjani dobro poznajo.
Skrbna učiteljica in odlična
vzgojiteljica je namreč dolga
leta službovala v Celju. Ze
leta 1920 je dobil« mesto kot
predmetna učiteljica na bivši
meščanski šoli, po osvoboditvi
pa je učila na nižji gimnaziji.
Marija Kernova je bila velik
prijatelj mladega rodu, rada pa
je pomagala tudi starejšim. So-
delovala je v številnih društvih
in organizacijah ter je bila za
svojo požrtvovalnost tudi odli-
kovana.	/
Toda usoda najboljših ljudi
se čestokrat trpko zaključi. Tudi
pokojni Mariji Kernovi je kruta
bolezen zatemnila večer živ-
ljenja. Zadnja leta je živela pri
svojcih v Kokrici pri Kranju,
kjer je tudi umrla. Mnogi njeni
učenci in sodelavci jo bodo
vedno ohranili v spominu.
40 odbornikov v Celju rotira
V	obeh zborih celjske občinske skupšči-
ne poteče prihodnjo pomlad mandat štiri-
desetim odbornikom oziroma po dvajsetim
v vsakem zboru.
V	občinskem zboru poteče mandat nasled-
njirrt odbornikom: Ivan Cokan — Pečovnik,
Peter šprajc — zahodni del Otoka, inž. Na-
da Jug — Ljubljanska cesta. Marko Fink
VETERAN KRVODAJALSTVA
Martin Tovornik iz doma one-
moglih na Grmovju je eden izmed
tistih redkih ljudi, ki je že 72-krat
daroval kri. Prvikrat že za časa oku-
pacije. Redni krvodajalec.je od 1952.
leta. Zdaj, kot pravi, je svojo krvo-
dajalsko »kariero« zaključil — kri
bo daroval samo še enkrat, potem
pa mu je ne bodo več vzeli zaradi
starosti. Ima že precej čez 60 let. Ne
glede na to je že ta številka visoka
in priča o človekoljubju, ki ga je
vredno posnemati.
—	severni del Aljaževega hriba, Mirko Tanj-
šek — Zidanškova ulica, Marjan Fajn —
Tomšičev trg, Dagmar šuster — del Mari-
borske ceste, Franc Krivec — Kovinarska
ulica, Avgust Lavrenčič — Zgornja Hudinja,
Marjan Ravnikar — Dolgo polje. Jure Kra-
šovec — Vrunčeva ulica, Slava Faletič —
Šaranovičeva ulica, Angela Habjan — Med-
log, Anton Klinar — Prožinska vas, Kom-
pole, Andrej Videč — Kanjuce, Svetina,
Martin Novak — Vojnik okolica, Franc Be-
lak — Zadobrova, Trnovlje, Tine Lorger —
Šmartno v Rožni dolini, Kari Žerovnik —
Frankolovo in Avgust Golob — Socka.
V občinskem zboru delovnih skupnosti pa
poteče dveletna mandatna doba: Jože Kra-
gelj — del železarne Štore, inž. Drago Ceh
—	Cinkarna, del, Nuša Fležar — Cinkarna,
del, Slava Podpečan — Emajlirka, del, Zma-
go Herman — Emajlirka, del, Ana Golob —
Toper, Aero, Marjan Jovan — Metka, Tomo
Simon — Ingrad, del, Albert Praprotnik —
Ingrad, del in Gradiš, Janko Buh — pre-
vozna podjetja ter Kompas in Izletnik, Ru-
di Strohmaier — Vodna skupnost in Gozd-
no gospodarstvo, Stanislava Perme — Merx,
Tobak, Tkanina-Galanterija, Vinko Medve-
šek — gostinska ppdjetja, Štefan Vipotnik
—	obrtne delavnice in Mesnine, Jože Sab-
jan — kmetijske organizacije, Ivan Grobel-
nik — šole ter kulturne ustanove, dr. Franc
Fazarinc — splošna bolnica, del, Alojz Kri-
vec — zdravilišče Dobrna in socialno zdrav-
stvene ustanove, Slavko Verdel — Tajništvo
za notranje zadeve, JLA in Ljudska milica,
Majda Trogar — krajevne skupnosti ter
družbeno politične organizacije.
prvi kandidati
V Sevnici so te dni že sklicali
?bore volivcev, na katerih govorijo
3 delu občinske skupščine v pre-
teklem obdobju, razpravljajo o pro-
Dlematiki krajevnih skupnosti in o
komunalnih problemih, razprava pa
seveda tpmelji na evidentiranju
kandidatov. Po delovnem programu
občinske skupščine naj bi v občini
trajalo evidentiranje vse do začetka
februarja 1965. leta. Komisija je
mnenja, da ni važna oblika, preko
katere občani predlagajo eventuel-
ne kandidate, najbolj pomembno je,
da jih predlagajo čim več. Zato ob-
činska volivna komisija vabi vse,
da sporočijo imena in priimke evi-
dentiranih tovarišev in tovarišic,
tovarišici Mileni Poljanšek, ki je
tajnik volivne komisije.
Zamenjali
jih bodo novi
Žalec
V	žalski komuni poteče dvoletni
mandat odbornikom, ki so bili iz-
voljeni v volivnih enotah, označe-
nimi s številkami od 19 do 36. To
so tovarišice in tovariši: Anica Tr-
pin, Anton Jane, Alojz Zmrzlak,
Marjan Golavšek, Ivan Strožer,
Kari Herodež, Veljko Repič, Av-
gust Likeb, Franc Drobež, Rafael
Umberht, Franc Ferlinc, Slava Ma-
rovt, Ferdo Kolšek, Milan Lesjak,
Vincenc Lekše, Jože Deželak,
Franc Jurhar in Kari Goropevšek.
V zboru delovnih skupnosti pa po-
teče mandat Rafku Funklu, Francu
Oglajqer, Petru Krajncu, Karlu Ko-
renu, Justi Florjan, Jožetu Korber-
ju, Francu Matku, Marti Leskov-
šek, Ivanu Vinkšlu, ing. Zvonetu
Pelikanu, Jožetu Povšetu, Ivanu
Marovtu, Karlu Florjanu, Tončki
Ostruh, Mariji Jelen, Ljubi Hero-
dež in Vladu Gorišku.
VELENJE
V	Velenju bodo volili nove od-
bornike v volilnih enotah, ki so
označene z neparnim številom. V
teh enotah so bili lani izvoljeni
Jože Melanšek, Jože Verbič, Anton
Ledinek, Jože Jerič, Alojz Glavnik,
Rudolf Mešič, Franc Sredenšek,
Anton Libek, Peter Rihtarič, An-
drej Veble, Zora Valentinčič, An-
ton Hliš, Marija Polh, Majda Ga-
beršek, Franc Lenart, Dana Valen-
čak, Ludvik Mali in Franc Anže-
lak. V zboru delovnih skupnosti pa
poteče mandat Faniki Rifelj, Ivanu
Atelšku, Brigiti Kolar, Faniki Ro-
mih, Jožetu Mravljaku, Viktorju
Žagarju, Jožetu Berlingerju, Mar-
janu Novinšku, Vladu Premužiču,
Rudiju Delopstu, Ivanu Polhu,
Alojzu Raciču, Jožetu Kvartiču,
Mariji Žužek, Vidi Bukovec, An-
tonu Crepinšku in Mirku Ajdiču.
ZAGOTOVITI JE TREBA
DEMOKRATIČEN POTEK VOLITEV
V	preteklem tednu je bil v Žalcu
splošni družbeno-politični zbor, ki je
obravnaval priprave za volitve v
skupščinske organe. Zbora se je ude-
ležil tudi sekretar Okrajnega odbora
SZDL tovariš Janko ZEVART.
V	uvodnem delu je predsednik
Občinske skupščine tovariš DELAK
Tone podal širšo analizo o delu
skupščine v sedanjem mandatnem
obdobju. Poudaril je, da je bilo delo
skupščine in njenih pomožnih orga-
nov: svetov, komisij in skladov iz-
redno plodno, čeprav so njeno delo
ovirale tako subjektivne kot objek-
tivne slabosti.
Objektivne slabosti so bile poseb-
no v slabi povezavi z volilci in to
predvsem v delovnih organizacijah,
subjektivne pa so se odražale v ne-
izkušenosti in neodgovornosti neka-
terih odbornikov, slabi pripravi od-
bornikov -za seje občinske skupščine,
za kar so iskali izgovore v preobre-
menjenosti z drugimi funkcijami.
Čeprav je bila udeležba na posa-
meznih zasedanjih skupščine v tem
mandatnem obdobju zelo dobra in
se ni nikdar zgodilo, da ne bi bila
sklepčna, pa se je vendarle doga-
jalo, da nekateri odborniki niso red-
no prihajali na zasedanja. Predsed-
nik je tudi navedel, da s d bile raz-
prave na sejah zelo maloštevilne.
Nekateri odborniki niso v vsej man-
datni dobi niti enkrat razpravljali.
Delno opravičilo za to lahko najde-
mo v zelo pomlajenem sestavu, saj
precejšen del novih odbornikov ni
imel pred tem izkušenj. Navedel je
tudi to, da se je, čeprav v manjši
meri, dogajalo, da odborniki niso
zastopali družbene, ampak lastne ali
lokalistične interese.
Predsednik občinskega odbora
SZDL tovariš ZUPANC Jože je po-
udaril, da je potrebno skupščinske
volitve kar najbolj skrbno pripra-
viti v pogledu kadrovske izbire kan-
didatov. Pri tem se je zavzel za to,
da je potrebno dosledno upoštevati
načela rotacije, kljub temu, da je ob
sedanjih volitvah še dana zakonska
možnost ponovnega kandidiranja za
tiste odbornike in poslance, ki jim
poteče dvoletna mandatna doba. V
imenu volivne komisije je sprego-
voril tudi o nekaterih nalogah v vo-
lilnem obdobju in pri tem dal pose-
ben poudarek evidentiranju kot naj-
pomembnejšemu delu volivnega
procesa in opozoril na kriterije pri
predlaganju in izbiri kandidatov.
Pri navajanju kriterijev je še po-
sebno opozoril na družbeno politično
aktivnost, delovne in moralne kva-
litete in splošni družbeni ugled kan-
didatov.
V diskusiji so še posebej obrav-
navali vlogo članov Zveze komu-
nistov, sindikalnih podružnic in
mladinskih aktivov v predvolilni
dejavnosti. Naloga komunistov in
vseh ostalih subjektivnih sil je bilo
ugotovljeno, je predvsem ta, da za-
gotovijo demokratični potek in de-
mokratični rezultat volitev.
-an
Kar za volanom
Čeprav pravi opozorilo: »Ne moti
šoferja med vožnjo!« sem mu ven-
darle tako mimogrede zastavil nekaj
vprašanj in med spretnim manevri-
ranjem na ozki cesti proti Hrastov-
cu, koder vozi šolske otroke domov
in v šolo, ter širokim nasmehom
nam je Stane Cevzar povedal nekaj
iz svojih 10-letnih doživetij ob vo-
lanu.
9 Koliko kilometrov ste že pre-
vozili?
$ Okrog 700 tisoč.
@ Kje ste preživeli staro ali novo
leto v vseh letih vašega vozniškega
poklica?
O V vseh desetih letih doslej
sem preživel novo leto običajno na
vožnjah. Letos bom prvič doma.
@ Gotovo vam je bilo vsakokrat
žal, da niste v krogu svojih domačih
£ Težko boste razumeli, toda vož-
nja ob novem letu je običajno ne-
vsakdanja. Vse je tako praznično in
vsi potniki so takrat ena sama dru-
žina. Nikoli mi ni dan minil tako
kmalu in nepozabno kot ravno ob
teh praznikih. Med vožnjo sem v
ogledalu vedno opazoval prešerno
razposajenost potnikov na ta dan in
verjemite mi, tudi meni je bilo lepo
ob tem vzdušju in prijetnem kram-
ljanju.
^ In kje boste letos preživeli
slovo?
# S svojo soprogo v restavraciji
Jezero v Velenju.
Tudi mi vam želimo, da tudi tokrat
občutite podobno zadovoljstvo kot
v vseh teh letih, ko ste tega dne
bili v službi.	-nik
Živahen razgovor s študenti
Na Občinskem odboru SZDL v
Žalcu se je vršil razgovor med pred-
stavniki občinksih političnih organi-
zacij in občinsko skupščino ter člani
odbora študentskega kluba žalske
občine. Člani kluba so podrobno pri-
kazali program dela v prihodnjem
obdobju, ki zajema ideološko poli-
tično, socialno ekonomsko in druž-
beno področje. Program ideološkega
dela zajema predvsem predavanja in
kontaktiranje z delovnimi organiza-
cijami s področja občine. Na social-
no ekonomskem področju si bo klub
predvsem prizadeval vzpostaviti
večje sodelovanje med štipendisti in
štipenditorji in se zavzemal za dvig
štipendij predvsem tistim študentom,
ki imajo sedaj najnižje. Navzoči so
bili mnenja, da so za štipendiranje
odgovorni družba in starši. Dogaja
pa se, da so nekateri starši mnenja,
da je to dolžnost samo družbe.
Razgovor je "tekel tudi o tem ali
naj se samo štipendira ali naj se po-
leg tega prehaja tudi na kreditiranje.
Samo stanje na področju sistemati-
zacije delovnih mest in zasedba teh
v občini je takšno, da delovne or-
ganizacije nimajo potrebe štipendi-
rati nekaterih poklicev. v takšnih
primerih pa je s kreditiranjem poda-
na možnost študija tudi na teh pod-
ročjih.	-an
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE VELENJE:
Kulturno-prosvetni zbor ni potreben
Na zadnji seji splošnega zbora ob-
činske skupščine v Velenju so obrav-
navali predvsem dosedanje skupščin-
sko delo. Od lanskih volitev so doslej
imeli 17 rednih skupnih sej ter po eno
ločeno sejo za zbor delovnih skup-
nosti in občinski zbor. O vseh zade-
vah, o katerih je odločala občinska
skupščina, so poprej razpravljali sveti.
Le-ti so se toliko uveljavili kot stro-
kovni zbori, da bodo v prihodnje
prenesli številne zadeve izključno v
njihovo obravnavo in odločitev.
Skupščinsko delo bo torej olajšano;
odborniki bodo lažje in temeljiteje
razpravljali o važnih vprašanjih, za
katere je doslej marsikdaj zmanjkalo
časa.
Prav tako pomembna je odločitev,
da bodo v bodoče pošiljali mateTial za
seje vsaj za mesec dni vnaprej, da se
bodo odborniki o najvažnejših vpra-
šanjih lahko posvetovali z volivci.
Takšna praksa dosedaj ni bila možna.
Splošni zbor je razpravljal o potrebi
ustanovitve kulturno prosvetnega
zbdra. Odborniki so bili mišljenja, da
lahko predstavniki kulturno prosvet-
nih organizacij najuspešneje delujejo
v okviru zbora delovnih skupnosti.
V nadaljevanju so razpravljali tudi
o vprašanju obveščanja, čemur v ve-
lenjski občini posvečajo vs(^skrb.
-ik
Klišeja sta bila zamenjana
V prejšnji številki smo kljub dobri
volji, da bi pomagali vsem, ki bodo
imeli delo v zvezi z volitvami, dezin-
formirali javnost z objavo zemljevi-
dov volilnih enot za bližnje volitve
v republiško skupščino. Pri montira-
nju klišejev v stran, sta bila zamenja-
na dva klišeja, tako da je zemljevid
za gospodarski in kulturno-prosvetni
zbor dejansko prikaz za volitve v re-
publiški zbor in obratno.
Vse prosimo, da naš »pripomoček«,
objavljen v prejšnji številki zamenja-
te tako, kot prikazujeta danes objav-
ljeni, tokrat pa zanesljivo pravilno
razvrščeni skici.
Skica volilnih enot za volitve orga-
nizacijsko politični in zdravstveno so-
cialni zbor pa je bila zadnjič pravilna.
Uredništvo
MOZIRSKA MLADIM
JE KRITIČNO OCENILA SVOJE DELO
Na nedavni občinski konferenci mladine
mozirske občine so kritično ocenili delo
mladinske organizacije od zadnje konferen-
ce dalje in se hkrati pogovorili o prihod-
njih nalogah.
Mladinska organizacija je kljub nekate-
rim težavam in slabostim dosegla zado-
voljive rezultate. Organizacija se je po-
gosto srečavala s kadrovskimi težavami.
Družbena aktivnost mladine je bila usmer-
jena predvsem na prirejanje raznih pros-
lav, izletov, zabavnih, kulturnih in športnih
prireditev ter predavanj. Mladina je tudi
razmeroma dobro zastopana v raznih dru-
štvih in organizacijah. Žal pa ponekod
mladih še vedno ne jemljejo dvolj resno.
Navadno jih vidijo in potrebujejo le tedaj,
kadar gre za kakšne skupne akcije.
Poudarjeno je tudi bilo, da precej mladih
ljudi še vedno ostaja izven družbenega do-
gajanja v komuni. Tudi aktivnost mladih
v organih samoupravljanja pride premalo
do izraza. Mladina je sodelovala tudi pri
urejanju klubskih prostorov, igrišč, poti in
drugih komunalnih objektov in pri tem
opravila nad 3 tisoč prostovoljnih delov-
nih ur.
SADJARJI!
ČIMPREJ OČISTIMO SADNO
DREVJE — VSEKAKOR PREDEN
GA POŠKROPIMO!
Glavni vzrok, da nam vsako leto
propade mnogo sadnih dreves je v
nedoslednem ali zanemarjenem
čiščenju in škropljenju sadnega
drevja. Mnogo sadnih dreves nam
uniči nevarni škodljivec__s£dnega
drevja — ameriški kapar, katerega
pa učinkovito zatiramo z dosled-
nim zimskim škropljenjem, z učin-
kovitimi kemičnimi sredstvi. To je
tudi obvezno. Samp škropljenje
sadnega drevja pa bo učinkovito
le, če predhodno temeljito očisti-
mo in pognojimo sadno drevje.
SADJARJI, zamislimo se nad
tem, kakšno škodo nam postopno
povzroča ta nevarni škodljivec in
kolikšna sredstva bomo morali zo-
pet vlagati, da nadomestimo zgub-
ljeno sadno drevje. Zato bodo
ukrepi zoper tiste, ki ne bodo pra-
vočasno sami ali v sodelovanju s
področno kmetijsko organizacijo
izvršili pravočasno obvezno zim-
sko škropljenje do konca marca,
upravičeni.	I. G.
VSEM OBISKOVALCEM IN
VELENJCANOM 2ELIMO OBILO
SREČE IN ZADOVOLJSTVA
V NOVEM LETU
DELAVSKI KLUB VELENJE
Mizarstvo in kolarstvo
CELJE, AŠKERČEVA ULICA 19
IZDELUJE KUHINJSKO, GOSTINSKO IN TRGOVSKO
OPREMO PO NAROČILU, NUDI TUDI RAZNE MIZARSKE
USLUGE IN PRODAJA ODPADNI MIZARSKI MATERIAL
PO NIZKIH CENAH.
Obrtno podjetje
„ S T E K L A R "
Celje
Splošno steklarstvo, brusilstvo, izdelovanje ogledal
in okvirjev,
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno in zadovoljno Novo leto 1965.
ROJSTVA - POROKE - SMRTI
VELENJE
Od 12. decembra do 19. decembra ni
bilo primera rojstev niti porok.
UMRLI SO:
Neža Lesjak, prevžitkarica iz Šoštanja
(72). Vinko Pajer, upokojenec iz Šoštanja
(71). Adolf Klančnik, kmet iz Šmartinskih
Cirkovc (61).
Velike dolžnosti na malih plečih
PIONIRJI IZ PODČETRTKA O SEBI
SAJ SE SE SPOMNITE, DA SMO V RADOVEDNI MALHI RAZPISALI
NATEČAJ ZA NAJBOLJŠE SESTAVKE O ŽIVLJENJU IN DELU PIONIR-
JEV ŠOLE IZ PODČETRTKA? KO SMO V SREDO ZJUTRAJ DOBILI NJI-
HOVE SESTAVKE, SMO BILI POŠTENO PRESENEČENI. REDKOKDAJ
IMAMO PRILOŽNOST PREBRATI TAKO TEMELJITO KOLEKTIVNO DE-
LO. PISALO JE NAMREČ VEC PIONIRJEV. MI SMO NJIHOVE SESTAV-
KE NEKOLIKO SKRAJŠALI IN NASTAL JE TALE ZAPIS:
Dragi tovariš urednik!
Prebrali smo objavo v Celjskem tedniku
»Obljuba dela dolg«. Sklicali smo sestanek
odbora šolske skupnosti naše Šole in se od-
ločili, da ostanemo mož beseda. Sklenili
smo, da napišemo reportažico o našem de-
lu. Delo smo si takole razdelili: mladi fo-
tografi naj naredijo nekaj posnetkov in iz-
delajo fotografije, vodje šolskih društev in
organizacij pa naj napišejo kratke sestavke
o svojem delu. Sklenjeno — storjeno!
Kot predsednik šolske skupnosti želim
napisati nekaj vrstic o delu šolske skupno-
sti. Odbor sestavljajo: predsednik, tajnik,
računovodja, predsednik šolske mladinske
organizacije itd. Šolska skupnost ima tele
dejavnosti: dodatna učna pomoč učencem,
tedenska dežurna služba, studio »Švrkec«,
pionirsko pošto in urad za najdene pred-
mete.
Upravnica studia »Švrkec«, pio-
nirka Tonica Plevnik skrbi, da so
oddaje zanimive in skrbno priprav-
ljene. Ima šest napovedovalcev in
napovedovalk in iz vsakega razreda
po enega stalnega dopisnika. Napo-
vedovalci imajo določene »dnevne
službe«. »Švrkec« Se oglaša vsak
dan pred začetkom pouka. Najprej
želi učencem in učiteljem dobro
jutro, nato sledi Švrkčev koledar,
novice iz domačega kraja, novice iz
časopisov, šolska poročila in obve-
stila ter poročilo pionirske vremeno-
slovske postaje. V glavnem odmoru
oddaja »Švrkec« včasih tudi čestitke
pionirjev. Pionirji drug drugemu
čestitajo za rojstni dan alf za dose-
žene uspehe pri pouku. Čestitka
stane pet dinarjev. Naj zaupam še
načrte našega »Švrkca«. Urediti že-
limo nov studio, kjer bo tehnika lo-
čena od kabine napovedovalca. Malo
bolj oddaljen cilj pa je: osvoboditi
»Švrkca« žic in oddajati v eter v
obsegu »petih kilometrov (to je naš
šolski okoliš). Vsakih štirinajst dni
bi pripravili oddajo za naše starše
in tako ustvarili lepo vez med šolo
in domom.
Letos, Zpt dan republike, smo odprli
svojo pošto. Upravnik pošte Jože
Verbošek ima svojega pomočnika in
izmenoma po dva »uslužbenca«
dnevno. Eden 'je telefonist, ki preko
telefonske centrale z osmimi pri-
ključki posreduje vezov med šolsko
pisarno, mlečno kuhinjo, tehnično
delavnico, dežurno sobico, študijem
»Švrkec«, čebelnjakom, pionirsko
samopostrežno knjigarno ih učitelj-
skim stanovanjem. Drugi uslužbenec
pa izdaja in prevzema denar raznih
^blagajnikov, ki ga shranjuje v ve-
liki železni blagajni, daje navodila
za izpolnjevanje poštnih obrazcev
ter posreduje vezo s pošto v kraju.
Urad za najdene predmete vodi
Marica Toplišek, ki s svojimi »usluž-
benci« po pouku pregleda vse pro-
store. Pozabljene ali izgubljene
predmete poberejo in jih lastnikom
vrnejo naslednji dan, vendar z opo-
zorilom, naj »grešnik« v bodoče bolj
pazi na svojo imovino. Ce se to po-
novi, mu urad zaračuna najdenino.
Predmete, ki ne najdejo lastnikov,
urad enkrat mesečno prodaja na
javni dražbi. »Grešnikov« je vedno
manj in to je tudi smoter urada za
najdene predmete.
Trenutno ima naša skupnost mno-
go skrbi z organizacijo novoletne
jelke. Med drugim pripravljamo
pionirsko tombolo in prireditev »Po-
kaži, kaj znaš«. Upamo, da se bomo
prijetno zabavali.
Takole nam je napisal predsednik
šolske skupnosti Edi Staroveški, na-
čelnik pionirskega odreda Miran
Prebil pa je poročal o delu pionir-
skega odreda. Na koncu je zapisal
tole:
Izkoriščam to priložnost in želim
vsem pionirkam in pionirjem naše
domovine uspešno in prijetno novo
leto 1965. Tem čestitkam se v imenu
mladinske organizacije pridružuje
tudi Milan Reberšak, ki želi srečo
predvsem tistim, ki se bodo leta
1965 poslavljali od osnovne šole.
Predsednica šolskega prosvetnega
društva Zmaga Remih pa je napisala
tole:
»Pišem se Zmaga Remih in sem
učenka osmega razreda. Letos sem
se prešolala na šolo v Podčetrtek iz
Maribora. Prišla sem iz mesta na
deželo. Odkrito povem, da nisem
j
šla rada. Zakaj? Pred odhodom iz
Maribora bi to povedala, danes pa
nočem. Tukaj sem našla pridne so-
šolce, dobre prijatelje, skrbne uči-
telje. Sprejeta sem/' bila lepo in za-
upali so mi še odgovorno nalogo.
Na sestanku so mi rekli: .DelajI Po-
kaži, kaj znaš!' Ocene svojega dela
ne morem dajati sama, vem le to,
da delam z veseljem in da v šoli
nisem več tujka.«
Potem nam je Zmaga zaupala, da
imajo pionirski pevski zbor, otroški
zborček, mlajši in starejši tambu-
raški zbor, dramsko sekcijo, lutkov-
ni oder, mlajši in starejši likovni
krožek ter šahovski krožek.
Helena Valant pa je šef pionirske
samopostrežne knjigarne v Podče-
trtku. Helena se je razpisala o tej
»svoji« knjigarni in mi z veseljem
objavljamo del njenega pisma:
Že dve leti smo imeli pionirji svo-
jo trgovinico s šolskimi potrebščina-
mi. Ta je uspešno delovala, čeprav
v zelo majhnem in neprimernem
prostoru. Mnogo smo brali dn slišali
o samopostrežnih trgovinah, v Pod-
četrtku je še ni. Pa smo se odločili,
da jo bomo imeli mi. V stari stavbi
poleg šole smo izbrali večji prostor,
ki ni bil podoben ne kleti, ne hlevu.
Vodstvo preurejevanja je prevzel
klub mladih tehnikov z učencem
Tinčkom Amonom na čelu. Skoraj
vsako popoldne so prihajale skupifie
učencev na delo. Vstavili smo nova
okna, vrata, izložbeno okno, položili
novi pod, ometali in pobelili stene
itd.
Zdaj je knjigarna odprta pol ure
pred pričetkom pouka, v glavnem
odmoru in petnajst minut po pouku.
Spremljaj mo učenko Miciko, ki
stoji pred izložbenim oknom naše
trgovinice, ki je že lepo okrašena
za novo leto in čaka, da se vrata
odpro. Poslovodja Roman v delov-
nem plašču s prišito oznako PSK
(pionirska samopostrežna knjigarna)
se pojavi med vrati in vošči dobro
jutro. Micika pusti šolsko torbico
pred vrati (tak je predpis) in vstopi.
Vzame pladenj in si ogleduje police,
polne najrazličnejših šolskih potreb-
ščin in knjig. Micika izbira ter na-
lagš. na pladenj. 2e*je pri blagajni.
Prvi blagajnik napiše na listek: zve-
zek 45 din, svinčnik 17 din, razgled-
nica (izdelek fotokrožka) 35 din,
znamka 15 din — skupaj 112 din.
Odtisne še žig in vse skupaj poda
drugemu blaganjiku. Ta kontrolira
račun in prevzame denar. Micika se
z računom strinja, spravi vrnjeni
drobiž in ob pozdravu poslovodje —-
Hvala lepa in nasvidenje — zado-
voljno odide v šolo.
Ponosni smo na našo samopostrež-
no trgovino. Učimo se upravljati, do-
kazujemo pa tudi, da smo in bomo
ostali pošteni. Prodajamo ceneje kot
v vaški trgovini, ker dobimo blago
pri Državni založbi v Celju s popu-
stom, »delovna sila« pa je zastonj.
Dobro veste, da se že mali otroci
zelo radi »gredo« trgovino, zato ne
zamerite, če s takim navdušenjem
pripovedujemo o naši samopostrežni,
ki pa je že prava trgovina.
Dragi pionirji iz Podčetrtka —
prav nič vam ne zamerimo. Nasprot-
no: hvala vam za veselo presene-
čenje. Pišite nam se kaj. Obljublje-
no nagrado vam bomo poslali po
pošti. Srečno in uspehov polno novo
leto!	_
Na fotografijah vidite predsednika
kluba mladih tehnikov Tinčka Amo-
na, upravnika pionirske pošte pri
telefonski centrali Milico, ki je bila
takrat, ko so jo fotografirali, blagaj-
ničarka in Marto pri delu.
Od šmarske občinske skupščine
SE BOMO PO SLOVILI
Seznam odbornikov, ki jim poteče
dvoletna manda:na doba, so nam po-
slali tudi iz občine Šmarje pri Jelšah.
Tam poteče mandat Jožetu Gojtanu v
volivni enoti Šmarje I, ing. Stanku
Gobcu v Mestinju, Ivanu Zoganu v
Šentvidu, Zvoriku Novaku na Sladki
gori, Mihi Verku na Kristan vrhu,
Slavku Šketu v. Pristavi, v Podčetrtku
Francu Renierju, v Kozjem Darku Biz-
jaku, v Pilštainju Andreju Tacerju, v
Podsredi Aleksandru Videčniku, v Bi-
strici ob Sotli Jožetu Pratengrazerju,
v Ratanski vasii Stanetu Čuježu, v
Rog. Slatini Božu Framanu, v Ro.g.'
Slatini prav tako Milici Libnik, v Trži-
šču ing. Vladu Tkavcu, v volivni eho-
tii Rogatec Zvonku Blažunu in v voliv-
ni enoti Dobovec Jožetu Fricu. V zibo-
ru delovnih skupnosti pa poteče man-
dat Nikoli Bursaču, Mirku Firerju, Ivu
Rebernjaku, Janku Naratu' Mihi Ko-
larju, Dragici Božič, Franu Šketu, An-
tonu Naratu, Jožetu Potisku, Stanku
Dfofeniiku, ing. Benji Šepec, Elizabeti
Dirnbek, Dominiku Sotošek, Marjanu
Jazbecu, Antonu Plemenitašu, dr. Mi-
lanu Isteniču, Lojzetu Lihniku in Mila-
nu Crepinšku.
Ivica
S konference SZDL v Šentjurju
MNOGO JE PROBLEMOV
Pred nedavnim je bila v Šentjurju
pri Celju letna konferenca krajev-
ne organizacije SZDL.
Iz poročil razprave je razvidno,
da je bila dejavnost dosedanjega
vodstva SZDL zelo živahna. Naj-
boljše uspehe so dosegli na področ-
ju komunalne dejavnosti. Na njiho-
vo pobudo, ki so bila obraz želja,
so uredili pločnike, asfaltirali oko-
lje stavbe občinske skupščine, pri-
čeli z regulacijo Pesnice, ki lepo
napreduje in je že pokazala pozi-
tivne rezultate, pričeli so z gradnjo
kopalnega bazena in bencinske čr-
palke, določili so prostor za rekre-
acijsko središče, uredili javno raz-
svetljavo ob glavni ccsti, povečali
in lepo uredili krajevno pokopali-
šče, pripravili in seznanili občane z
urbanističnim načrtom Šentjurja in
okolice, uredili nove prostore za De-
lavsko univerzo, knjižnice in poslov-
ne prostore družbeno političnih or-
ganizacij itd.
Razprava je bila zelo živahna in
konkretna. Največ so govorili o na-
daljnji komunalni dejavnosti in delu
komunalnega podjetja. Ugotovili so,
da se naselje Šentjur hitro širi. Na-
stopajo nova naselja, med tem ko
komunalna dejavnost še vedno moč-
no zaostaja. Najbolj pereč problem
je vodovod, ki ne zadošča več. Tudi
v nekaterih okoliških vaseh nimajo
zadostne in zdrave pitne vode.
V razpravi so govorili, tudi o šol-
stvu, ki že nekaj let zaostaja za
hitrim razvojem. Poudarili so, da
so učni načrti vsako leto zahtevnej-
ši, šola in učilnice pa so enake kot
so bile pred petdesetimi leti. Prav
zaradi tega so zahtevali novo os-
novno šolo ali nadzidavo sedanje
šole še za eno nadstropje.
Zahtevali so še čimprejšnjo regu-
lacijo Voglajne s pritoki, katera po-
vzroča poplave ob všakem večjem
nalivu. Pridobili bi nad 100 ha ko-
ristnih zemeljskih površin. Močno
so grajali slabo vzdrževanje okraj-
nih in občinskih cest.
Ko so razpravljali o delu mno-
žičnih organizacij in društev, so
poudarili, d^ je doseglo najlepše us-
pehe Planinsko društvo, ki je znalo
pritegniti v svoje vrste precej mla-
dih občanov.
J. M.
novoletna jelka
Kot vsako leto sta tudi letos občinski od-
bor društva prijateljev mladine in občinska
pionirska komisija pripravili sevniškim otro-
kom prijetno praznovanje novoletne jelke.
Vsa sevnišfta podjetja so za to tradicionalno
praznovanje pokazala veliko razumevanje.
Prispevala bodo namreč toliko sredstev, da
bo za obdaritev vsakega šolskega in pred-
šolskega otroka na voljo najmanj 250 dinar-
jev Šolski otroci bodo obdarjeni predvsem
s kolektivnimi, predšolski pa z posameznimi
darili. Sevniška šola je pripravila bogat prog-
ram. Tri dni bo v telovadnici Partizan ra-
janje učencev, obiskal jih bo dedek Mraz,
otroci pa si bodo ogledali tudi igrici Pojoča
skrinjica in Cesarjeva nova oblačila v izvedbi
Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja.
<
»jutranjkina« revija
Konfekcija »Jutranjka« v Sevnici je pred
kratkim priredila lepo modno revijo, na ka-
teri je prikazala nove modele otroških ob-
lačil, ženskih kopalnih kostimov in jutranjih
halj. Uspela revija je imela še eno zanimi-
vost: prisotni obiskovalci so javno ocenje-
vali vsak prikazan model. .
Med
najaktivnejšimi
Volivna komisija v Šmarju pri Jelšah
spada gotovo med najaktivnejše v okraju.
S svojim delom je pričela že novembra
in je poučila vse organizacije in društva
o prvi fazi volitev — evidentiranju kandi-
datov. Prav tako je preko lokalne radijske
postaje doslej v štirih zaporednih oddajah
pojasnila občanom na preprost način evi-
dentiranje in kriterije. Občane so obvesti-
li o volivnih enotah, v katerih poteče man-
dat odbornikom in poslancem. Tako delo
seveda ni ostalo brez rezultatov. Že 19. de-
cembra so imeli evidentiranih 26 kandida-
tov za občinske odbornike. Imena evidenti-
ranih kandidatov pa vsako nedeljo sproti
objavljajo po radiu. Največ so storili na
letnih* konferencah SZDL, nekaj pa so pre-
dlagali tudi na sestankih drugih organiza-
cij in društev. Da poslancev še niso evi-
dentirali, je jasno, ker se ljudje ne morejo
mimogrede odločiti za človeka, ki bo op-
ravljal tako važno nalogo. Vendar je tudi
tu sindikat že pričel z delom.
L. J.
lepa proslava.
v>!arji v Rogaški Slatini so dostojno
proslavili dan JLA. Na sam praznik so
gledali domači celovečerni film Stopnišče
hrabrosti. Pred predstavo pa jim je o praz-
niku spregovoril narodni heroj Tone Vid-
mar — Luka. Med šolarji te šole je še
tradicija, da pride Luka vsaj enkrat letno
mednje in jim pripoveduje zanimive do-
godke iz NOB.
•lj
mladinski turizem ,
v šmarski občini
Vrsta mladiqsko-vzgojnih organizacij, ki
se ukvarja z mladinskim turizmom, dčluje
v šmarski komuni samostojno in povsem
ločenq druga od druge. Pri tem se drobijo
družbena sredstva, ki bi se dela bolje iz-
koristiti, če bi bilo med vsemi temi orga-
nizacijami koordinirano delo. Prav tako
imajo te organizacie inventar, ki ni izko-
riščen v polni meri, ampak le neko krajše
obdobje vsako leto, kar pa bi se dalo s
skupnim del.-m prav gotovo razširiti vsaj
za en mesec v letu. O teh problemih so
začeli razpravljati odgovorni funkcionarji
teh organizacij in nameravajo v prvih dneh
tega leta sklicati širše posvetovanje, cd
katerega pričakujejo večjo povezanost in
izboljšano delo v prihodnjem obdobju.
»mrtvilo« v rogaški slatini
Zadnje konference in sestanki mečejo
kaj čudno luč na politično dejavnost v
Rogaški Slatini in Tržišču. Tako so morali
letno konferenco SZDL kar dvakrat pre-
ložiti, ker 'se za tako veliko področje ni
zbralo niti dvajset ljudi. Pojavlja se vpra-
šanje, kaj so storili v zvezi s tem odbori
SZDL, ZKS, delovni kolektivi in druge or-
ganizacije in društva? Verjetno praV malo!
Najbolj pereč problem, ki je trenutno na
področju Rogaške Slatine z okolico je vse-
kakor krajevna skupnost. Čeprav je rok-
za ustanovitev že skoraj potekel, še niso
imeli uspešnega skupnega sestanka za re-
šitev tega problema, kar na tak skupen
sestanek ne pridejo niti odborniki občinske
skupščine, niti predstavniki organizacij in
delovnih kolektivov v takem številu, da bi
lahko uspešno in avtoritativno določili ob-
seg krajevne skupnosti. Kaj je z zavestjo
voljenih predstavnikov? Lahko se zgodi, da
ostane Rogaška Slatina hrez krajevne skup-
nosti prav po »zaslugi« odgovornih liudi.
KOMU POTEČE MANDAT V SEVNICI
V Sevnici so te dni že začeli evi-
dentirati prve kandidate za občinsko
skupščino. Zato bo zanimivo pregle-
dati, komu mine dvoletna mandatna
doba. To so: Ivan Možič v drugI vo-
lilni enoti, Ivan Kožuh v četrti, Ivan
Camloh v 'šesti, Jože Zupan v osmi,
Franc Radišek v deseti, Rado Tavčar
v dvanajsti, Ivan Jazbec v štirinajsti,
Alojz Androjna v šestnajsti, Zinka
Gabrič v osemnajsti in Mihael ,Me-
telko v dvajseti volilni enoti. V dva-
indvajseti volilni enoti poteče dvolet-
na mandatna doba Antonu Majcnu, v
štiriindvajseti Martinu Slapšku in v
šestindvajseti volilni enoti Jožetu Ur-
bančiču. V zboru delovnih skupnosti
pa poteče mandat Vinku Geču, Janku
Blasu, Jožetu Goletu, Stanetu Novaku,
Anici Vovk, Francu Ogorevcu, Anto-
nu Vavtarju, Albertu Felicijanu, Vla-
du Kobalu, Jožetu Planinšku, Dragici
Nenadič, Mišu Keršiču in Ani Perme.
VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM IN OSTALIM
DELOVNIM LJUDEM ŽELI USPEŠNO ZDRAVO
IN SREČNO NOVO LETO 1965
KOLEKTIV
»APNENIKA« Pečovnik
V CELJU
<<LESNINA<< Ljubljana
TRGOVSKO PODJETJE Z LESOM, LESNIMI IZDELKI IN
POHIŠTVOM
POSLOVNA ENOTA CELJE
PRIPOROČA POTROŠNIKOM ŠIROKO IZBIRO PRVOVRST-
NEGA POHIŠTVA ZA OPREMO STANOVANJ, PISARN,
GOSTINSKIH OBRATOV, ŠOL ITD. PO KONKURENČNIH
CENAH.
PRODAJALNE V CELJtJ:
PREŠERNOVA UL. 7, MARIBORSKA CESTA (NOV
PAVILJON PRED KOVINOTEHNO)
CENJENIM POTROŠNIKOM ZELI SREČNO NOVO LETO.
PROSLAVA V ŠENJURJU
V Šentjurju pri Celju, je bila 21. decemb-
ra svečana proslava v počastitev dneva Ju-
goslovanske ljudske armade, katero je orga-
niziralo združenje ZROP in ZB NOV skup-
no z ostalimi družbeno političnimi organiza-
cijami in duštvi. Govoril je predsednik ob-
činskega ljudskega odbora SZDL tov. STANE
KOZJAN. Bile so pevske točke in zborne
recitacije mladinskega pevskega zbora osnov-
ne šole, nastop mladih telovadcev TVD »Par-
tizan« in pevske točke moškega pevskega
društva »Bratov Ipavcev«.
J. M.«
OBJAVE IN OGLASI
c KOMPASOM NA DRSALNO REVIJO
V CELOVEC
Obveščamo kolektive ln ostale ljubitelje
drsalnega Športa, da bo KOMPAS CELJE
kot vsako leto tudi v času od 24. februarja
do 9. marca 1965 organiziral enodnevne pre-
voze na ogled svetovno znane dunajske re-
vije, na kateri bosta ob tej priložnosti go-
stovala v revijski ekipi tudi svetovna prvaka
Marika Killius in Hans Jiirgen Baumler!
Prijave sprejema poslovalnica KOMPAS
CELJE, Tomšičev trg 1, tel. 23-50. Cena po
osebi znaša 6.200 din. V tej ceni je vračunan
prevoz v turistično opremljenih, ogrevanih
avtobusih znamke »Mercedes«, potni list z
obema vizama ter vstopnice za ogled revije.
Vstopnice je turistično podjetje KOMPAS
zasiguralo ter vljudno naprošamo kolektive
jn sindikalne podružnice kakor vse ostale
ljubitelje, ki si želijo ogledati to umetniško
drsalno revijo v Celovcu, da sprejema KOM-
PAS Celje že prijave. Za vse informacije in
prijave ogleda drsalne revije v Celovcu obi-
ščite KOMPAS CELJE, Tomšičev trg 1, tel.
23-50.
VABIMO VAS NA IZLETE:
3-dnevni	izlet na DUNAJ z ogledom drsal-
ne revije v dneh 20. in 31. januarja ter 1.
februarja 1965; prijave do 5. januarja 1965.
Cena aranžmana din 19.100.
2-dnevni izlet na DUNAJ na drsalno revi-
jo dne 21. in 22. januarja 1965. Prijave do
10. decembra 1964. Cena aranžmana din 13.500.
4-dnevni	izlet na DUNAJ in v PRAGO v
času od 23. do 26. januarja 1965. Cena izleta
26.600 din. Prijave do vključno 5. januarja
1965.
8-dnevni izlet v LONDON na ogled medna-
rodnega salona pohištva v februarju 1965.
Prijave do 11. januarja 1965.
Udeležite se naših silvesrovanj v PORECU
na BLEDU in na REKI! Prijave do 20. de-
cembra 1964.
Se priporoča!	KOMPAS CELJE
Tomšičev frg 1
Telefon: 23-50
£ RAZNO
Za dopoldansko varstvo eno in pol letnega
otroka iščem varuhinjo. Naslov v upravi
lista.
Dva otroka vzamem v oskrbo za 8 ur dnevno.
Naslov v upravi lista.
Gospodinjsko pomočnico sprejmem k 12 let-
nemu fantu. Ponudbe na upravo lista pod
šifro »Oče in sin«.
Iščem starejšo žensko ali mlajšo pošteno
dekle. Nudim hrano in starovanje za po-
moč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista.
Olepševalno in turistično društvo Celje
sporoča, da bo naslednje turistično preda-
vanje 14. januarja. Tone Pogačnik iz Lju-
bljane nam bo prikazal VZHODNO AFRIKO
v sliki ip besedi.
@ PRODAM
Spalnico z vložki poceni proda — Dcleja,
Kosova 29 (Cret).
Prodam štčdilnik. — Na stanovanje vzamem
dve dekleti. Nazorjeva 27 (Ložnica, pri mle-
karni).
Rabljeno spalnico s trdega lesa prodam.
Crepinšek, Mariborska cesta' 139.
Lep emajliran štedilnik z ekspresno ploščo
prodam. Naslov v upravi lista.
Litoželezno peč - masivno, obloženo $5x 34x32
ugodno prodam. Celje, Cesta na grad 38.
Vscljivo trosobno komfortno stanovanje in
dvosobno stanovanje v isti viil v lepem
kraju v Celju, vseljivo nekaj kasneje pro-
dam. Ponudbe na upravo lista pod šifro
»Miren dom«.	,
Garnituro: 2 kavča, 3 fotelji, okrogla, mizica
in glinasta peč prodam. Celje, Trubarjeva
ulica 13.
© STANOVANJA
Iščem nujno sobo v Celju. Ponudbe na upra-
vo lista pod šifro »Nujno«.
Sobo oddam upokojenki. Naslov v upravi
lista.
Sobo s posebnim vhodom išče samsko dekle.
Naslov v upravi lista.
Zamenjam enosobno stanovanje—mansardno
— za enako ali manjše v'Centru. Naslov
v upravi lista.
Mlajša novoporocenca iščeta v, Celju prazna
sobo ali enosobno stanovanje. Ponudbe ;ia
upravo lista pod šifro »Zanesljiva«.
• KINO
kino »svoboda« sempeter
v Savinjski dolini
°ne 26. in 27. decembra 1964.
»Vprašaj katero hočeš«
ameriški barvni CSP film
Dne^29. decembra 1964.
»Sonce na ledu«
madžarski film
°ne 40. decembra 1964.
»Cudodelka«
ameriški film
Kino »PARTIZAN« Sevnica
D"e 26. in 27. decembra 1964.
»Maščevanje Vikingov«
"alijanski film
°ne 40. decembra 1964.
»Maček pod šlemom«
Jugoslovanski film
#	OBJAVE
Društvo stenografov in strojepiscev
Celje vpisuje do 20. 1. 1965, vsako
popoldne, razen ob sobotah, od 16. do
18. ure v administrativni šoli, Deč-
kova 1, pritličje levo, v začetne na-
daljevalne .debatne in parlamentarne
stenografske tečaje ter začetne in
'nadaljevalne strojepisne tečaje. Za-
četek vseh tečajev bo 5. 2. 1965 ob
17.30. uri.	, '
Društvo stenografov in
strojepiscev
ZAVOD ZA POUČEVANJE TUJIH JEZIKOV
CELJE
razpisuje za letni semester 1965 naslednje
4-mesečne intenzivne tečaje po avdiovizualni,
magnetofonski metodi:
1.	ANGLEŠKE začetne, nadaljevalne, kon-
verzacijske in korespondentske tečaje;
2.	NEMŠKE začetne, nadaljevalne, konver-
zacijske in korespondentske tečaje;
3.	FRANCOSKE začetne in nadaljevalne te-
čaje;
4.	ITALIJANSKE začetne in nadaljevalne
tečaje;
5.	RUSKE začetne in nadaljevalne tečaje.
Vsi tečaji so po 2-krat 3 ure tedensko, ra-
zen konverzacijskih in korespondentskih, ki
so po 2-krat 2 uri tedensko. Tečaji so v dveh
izmenah, s pričetkom ob 15.30 ali ob 18.15.
Prijave pošljite najpozneje do 10. januarja
1965 na obrazcih, ki jih dobite pri upravi za-
voda, Cankarjeva l/II., tel. 32-24.
Začetek pouka bo 1. februarja 1965.
•	GLEDALIŠČE
Torek, 29. decembra 1964 ob 10.30:
Nakamura Šinkiči: POJOČA SKRINJICA.
Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA.
Zaključena predstava za Osnovno šolo Sev-
nica.
Sreda, 30. decembra 1964 ob 11:
Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA
in obdaritev otrok. Zaključna za AERO Celje.
Torek, 5. januarja 1965 ob 12 in 20:
Velimir Lukič: DOLGO ŽIVLJENJE KRA-
LJA OSVALDA. Gostovanje v Murski Soboti.
Sreda, 6. januarja 1965 ob 17:
Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN.
Abonma za upokojence in izven.
Četrtek, 7. januarja 1965 ob 20:
Norman Krasna: NEDELJSKA LJUBEZEN.
Gostovanje v Vojniku.
Petek, 8. ianuarja 1965 ob 15.30:
F. M. Dostojevski: ZLOČIN IN KAZEN.
I. šolski abonma in i%ven.
SLUŽBE
Frizersko pomočnico, dobro moč, sprejmem
v stalno službo, zagotovljena polna plača,
brezplačno stanovanje in dva dnevna ob-
roka. Frizerski salon Poznič — -Vransko.
Iščem gospodinjsko pomočnico — ljubiteljico
otrok. Naslov v upravi lista.
#	ZAHVALE
ZAHVALA
Kolektivu in Sindikalni podružnici Splošne
Zavarovalnice v Celju, se za denarno pomoč
najtopleje zahvaljuje ter želi obilo uspeha
v letu 1965	\
Pertlnač Mara in otroci.
ZAHVALA
Skupnost administrativne šole Celje je da-
rovala Obč. odboru RK Celje 6.000 din, na-
mesto venca na grob pokojne načelnice
Stane Mlhelčlčeve. Iskrena hvala!
#	KONCERTI	s
Nedelja, 10. 1. 1965: II. koncert za mladino
—	ansambel »Slavko Osterc« — dirigent Ivo
Petrič — ob 10.30.
Sreda, 13. 1. 1965: Koncert učencev glas-
benih šol — ob 20. uri.
Sreda, 20. 1. 1965: III. abonmajski koncert
—	Simfonični orkester Slovenske filharmoni-
je — dirigent Jakov Cipci — solist Pina Car-
mirelli (Rim) — violina Vioti, Prokofjev,
Beethoven.
Abonente vljudno prosimo, da poravnajo
2. obrok.
PREKLIC
Preklicujem besede, ki sem jih izrekla Ma-
riji Tovornik, gospodinjski pomočnici pri Ani
Knez, Marija Gradec 5 — Laško, ker so ne-
resnične in se ji zahvaljujem, da je odstopila
od tožbe.
Angela Iljevec
AVTOTURISTICNO PODJETJE
IZLETNIK
CELJE
VAM NUDI VSE TURISTIČNE USLUGE
DRSALNA REVIJA CELOVEC — ki bo v
dneh od 24. februarja do 9. marca 1965. Pri-
jave sprejemamo vsak dan neomejeno števi-
lo. In cena, samo 6.200 din po osebi. Ali ste
se že odločili? IZLETNIK vam nudi udobno
in varno vožnjo s svojimi ogrevanimi avto-
busi. Pričakujemo vas v naši poslovalnici,
kjer dobite vse informacije ali pa sporočite
svoje želje na telefon 28-41. Prijavite se la-
hko tudi v naših poslovalnicah v VELENJU
in KRŠKEM. Ne pozabite, z IZLETNIKOM
CELJE NA DRSALNO REVIJO V CELOVEC.
NAŠI IZLETI
IZLETNIK organizira stalne enodnevne ali
večdnevne avtobusne izlete v TRST — BE-
NETKE, po KOROŠKI in druga turistična
mesta tujih dežel.
DUNAJ — na 81. spomladanski velesejem
v času od 14. do 21. marca 1965. Vabimo
delavce v trgovini, industriji in obrti ter
drugih podjetij in ustanov, kakor tudi po-
sameznike.
Mt)NCHEN — obisk mednarodnega obrtniš-
kega velesejma od 18. do 28. marca 1965.
Zahtevajte program.
NOVOLETNA POTOVANJA — z avioni v
najlepša mesta Evrope za 5-dnevno bivanje.
Potovanja so V\ organizaciji Putnik Beograd.
LONDON — potovanje dne 26. decembra
in 23. januarja.
RIM — potovanje 30. decembra in 27. ja-
nuarja.
PARIŠ — potovanje 24. decembra in 21. ja-
nuarja.
ATENE — potovanje 31. decembra in 21.
januarja.
Informacije in prijave pri IZLETNIKU
CELJE.
IZLETNIK organizira izlete in potovanja
po Jugoslaviji in inozemstvu z lastnimi tu-
rističnimi avtobusi — v sodelovanju s Put-
nikom.
IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine
na ladjah obalne in prekooceanske plovbe,
postelje v spalnih vagonih, kušete na vseh
progah JŽ in v inozemstvu ter prodaja vo-
zovnice za avione.
IZLETNIK posreduje v najkrajšem času
nabavo notnih listov in vizumov.
IZLETNIK menja tudi plačilna sredstva.
IZLETNIK daje brezplačno vse prometne
in turistične informacije, prodaja razgled-
nice, turistične publikacije in dr.
Udeležujte se IZLETNIKOVIH kvalitetnih
potovanj na katerih se boste seznanili z za-
nimivostmi naše lepe domovine in drugih
evropskih držav. Poslužujte se vseh naših
turističnih uslug.
IZLETNIK posluje ob delavnikih od 7. do
12. ure ter od 14.30 do 17. ure razen ob so-
botah popoldne.
Poslovalnici v Velenju in Krškem poslu-
jeta vsak dan od 7. do 14. ure.
Za cenjeni obisk se priporoča:
IZLETNIK CELJE
Titov trg 3 — tel. 28-41
nasproti avtobusne postaje
Srečno in uspehov polno novo leto želi
VSem svojim strankam.
Dolžan Franjo
kleparstvo in vodovodne inštalacije
Celje
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 28. decembra 1964
do 2. januarja 1965
JANEZ CERNEJ,
veterinar
Celje, Kajuhova 11 —
blok 3/II
telefon: 22-32
CELJANI! Ali ste se že odločili za silvestrovanje?
Vabi vas gostišče
»TURIST« GORNJI GRAD
Vsi prostori bodo prijetno ogrevani in dekorirani. Silvestrova-
nje bo pod geslom »VALČKOV inPOLK«. Postregli bomo z do-
mačimi kolinami. Na razpolago bo 22 ogrevanih ležišč. Rezervi-
rajte si prostor na telefon 11 Gornji Grad.
Trgovsko podjetje »Agropromet« Celje, Bežigrajska 13
razpisuje delovno mesto
saldakontista
Pogoji: uspešno dokončana ESŠ, s prakso v knjigovodskih poslih.
Kandidat mora popolnoma obvladati trgovsko korespondenco.
Nastop službe je možen takoj. Prejemki po pravilniku o delitvi
osebnih dohodkov ali po dogovoru.
KOMUNALNA
BANKA
CELJE
objavlja četrto veliko nagradno žrebanje za vezane hranilne vloge,
vložene v časta od 1. oktobra do 31. decembra 1964.
Nagrade:
1 šivalni stroj	2 ženski kolesi
1 hladilnik HIMO	1 sadna centrifuga
1 električni štedilnik	2 mikserja
1 loščilec	2 električna pekača
1 sesalec	2 ekonom lonca
1 moško kolo
Pri nagradnem žrebanju bodo upoštevani vlagatelji, ki bodo vlo-
žili in vezani najmanj 50.000 dinarjev vsaj za dobo 1 leta ali 100.000
dinarjev najmanj za tri mesece.
Vezane hranilne vloge sprejema KOMUNALNA BANKA CELJE
in njene poslovne enote: CELJSKA MESTNA HRANILNICA in ekspo-
ziture: 2ALEC, MOZIRJE, SLOV. KONJICE, LAŠKO, ŠENTJUR,
ŠMARJE PRI JELŠAH, ROGAŠKA SLATINA, SEVNICA, KRŠKO in
BREŽICE.
Žrebanje bo y mesecu januarju 1965. Vezane vloge obrestujemo
od 5,5 do 7 %.
Vlagajte pri Komunalni banki Celje, kjer je vaš denar za vas
koristno in varno naložen!
OBVESTILO
Komunalna banka Celje obvešča komitente, da zaradi letnega
zaključka dne 4., 5. in 6. januarja 1965 ne bo poslovala za stranke.
Nadalje obveščamo vlagatelje, da bomo obresti po hranilnih
vlogah pripisovali v hranilne knjižice od 11. januarja 1965 dalje.
Obvestilo velja za vse poslovne enote banke in to za osrednjo
poslovno enoto v Celuj, podružnico Celjsko mestno hranilnico,
podružnico za kreditiranje kmetijstva in ekspoziture v Laškem, Mo-
zirju, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šent-
jurju, 2alcu, Brežicah, Krškem in Sevnici.
Komisija za razpis mesta direktorja Obrtno gradbenega podjetja
»REMONT« Celje
razpisuje mesto
direktorja
Obrtno gradbenega podjetja »REMONT« Celje
, »
Pogoji: 1. Gradbeni inženir z ustrezno prakso v gradbeništvu,
od tega vsaj 2 leti na vodilnem delovnem mestu; 2. Gradbeni tehnik
s pooblastilom in ustrezno prakso v gradbeništvu, od tega najmanj
5 let na vodilnem delovnem mestu; 3. Srednješolska izobrazba z 10-
letno zaposlitvijo v gradbeni stroki in najmanj 5 let na vodilnem
delovnem mestu.
Prijave sprejema komisija do 20. januarja 1965. Razpis velja do
zasedbe delovnega mesta.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij
Komunalnega podjetja »Ceste-kanalizacija«, Celje
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1 TEHNIKA NIZKIH GRADENJ ZA VODJO VZDRŽEVALNIH SLUŽB
1 TEHNIKA NIZKIH GRADENJ ZA DELA NA NOVOGRADNJAH
1 TEHNIKA INDUSTRIJSKE SMERI ZA VODSTVO KAMNOLOMOV
Pogoji: dokončana srednja tehnična šola. Plača po pravilniku
podjetja. Eno stanovanje takoj vseljivo.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje je treba poslati
na upravo podjetja, Ul. 29. novembra št. 2.
»Zlatarna Celje«, Celje
razpisuje delovno mesto
samostojnega referenta za izvoz in uvoz
Za to delovno mesto se zahteva srednješolska izobrazba z zu-
nanje trgovinsko registracijo, z znanjem slovenščine, srbohrvaščine
ni nemščine vbesedi in pisavi ter obvladanje strojepisja.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Razpis velja do 15. I. 1965 oziroma do zasedbe delovnega mesta.
ŠPORT 1964
USPEHI - NEUSPEHI - IN PROBLEMI
KROG USPEHOV IN NEUSPEHOV V LETOŠNJEM KOLEDARSKEM
LETU NA ŠPORTNEM PODROČJU SE JE SKLENIL. TREBA JE POLOŽITI
OBRAČUN CELOLETNEGA DELA. NEKATERA ŠPORTNA DRUŠTVA SO
ŽE IMELA ALI PA ŠE BODO IMELA SVOJE OBČNE ZBORE IN LETNE
KONFERENCE, MI PA V TEM ZAPISU SKUšAJMO NAPRAVITI NEKAKO
ČASOPISNO KONFERENCO IN PREGLEJMO KAR PO VRSTI VSE ŠPORT-
NE PANOGE. NEUSPEHOV JE DOVOLJ, USPEHOV šE VEC, NAJVEČ PA
VERJETNO PROBLEMOV!
f) ATLETIKA je v letu Olimpijskih
iger dosegla tudi v našem območju
še večji razmah. Ne samo, da je tu
društvo Kladivar s svojimi letošnji-
mi kvalitetnimi dosežki. Na vsak na-
čin moramo omeniti še tisto tiho de-
lo nekaterih partizanskih društev v
okraju, Vi atletiki posvečajo veliko
pozornosti in dosegajo tudi uspehe.
Skratka — atletika je našla pot tudi
na podeželje. To pa nam daje garan-
cijo, da bomo še vnaprej lahko za-
dovoljni ugotavljali uspehe central-
nega društva v Celju, kji predstavlja
pravzaprav okostje državne atlet-
ske reprezentance in to ni malo.
^ NOGOMET — Uspehi Kladivarja
so znani. Republiško prvenstvo, po-
kal in druga zvezna liga so rezultati
borbenosti, prizadevanja in še mar-
sičesa. Toda vprašanje statusa tega
kolektiva napram Občinski zvezi za
telesno kulturo in finančnega servi-
sa bo treba čimprej urediti. Za mla-
dino pa lahko rečemo, da ji kar vsa
moštva v okraju posvečajo premalo
pozornosti. Mladino je treba vzgaja-
ti, ne samo trenirati. Še nekaj lahko
z zadovoljstvom ugotovimo: nogo-
met kot rekreacijska oblika vedno
bolj prodira v vrste raznih navdu-
šencev — amaterjev, ki v obliki
medsindikalnih tekem s tem družijo
prijetno s koristnim.
$ ROKOMET — velik korak na-
prej. Ne samo uvrstitev ZRK Celje
v slovensko ligo in dobra uvrstitev
v njej. Omeniti moramo tudi razmah
rokometa na podeželju, kjer prav
tako že zasledimo kvalitetne ekipe.
Kar pa je najvažnejše, to je načrtno
delo z mladino, ki se bo prav gotovo
posebno v ženskem rokometu v Ce-
lju bogato obrestovalo. Seveda pa
se morajo v prihodnosti urediti pred-
vsem materialni pogoji, ki v celj-
skem rokometu prav gotovo niso
rožnati.
#HOKEJ NA TRAVI je v Celju
šport resničnih entuziastov. Toda ti
navdušenci niza;o uspehe, ki jih ne
moremo prezreti Zato je bil skrajni
čas, da so nekje našli svoj življenj-
ski prostor in zatočišče. Upajmo, da
bo to njim in njihovemu novemu
društvu Partizan Gaberje pripomog^
lo k še večjemu napredku in afir-
maciji.
•	Igralci NAMIZNEGA TENISA
kljub trudu ne morejo prodreti k
vrhu tega športa v slovenskem me-
rilu. Za to je premalo le navduše-
nje mladine, potrebni so prostori,
mize, pa tudi strokovni vaditelji. Tu
in tam kakšen posamični uspeh je le
znak, da bi se z dobrimi pogoji mar-
sikaj naredilo.
$ Podobno je tudi v KEGLJANJU,
kjer imamo celo vrsto sindikalnih in
organiziranih ekip na področju ob-
čine pa le dvoje kegljišč.
G ODBOJKA. Šempetrčani, Bra-
slovčani in Partizan Celje-mesto se
dobro uveljavljajo, podobne tenden-
ce pa imajo tudi pri Partizanu Ga-
berje. Razmisliti pa bi bilo treba, če
ima smisel dve odbojkarski moštvi
(finance) celjske občine forsirati
proti vrhu.
0 KOŠARKA je v zadnjem času
preživljala precejšnjo krizo. S seda-
njim načrtnim delom in vzgajanjem
mladine pa kaže na bolje. Tudi ta
panoga uspešno prodira na podeže-
lje in si utira pot k še večjemu raz-
mahu.
£ SMUČANJE je eden najmno-
žičnejših športov; postalo je osnov-
na panoga zimske rekreacije našega
delovnega človeka. Potreba po žič-
nici pri Celjski koči je bila nemajh-
na. Do zadnjega smo upali da bo.
Toda? (Kot že mnogokrat je ta »to-
da« spet finančne narave!) Med naj-
zanimivejšimi prireditvami bo letos
prav gotovo jubilejni trideseti dvo-
boj Zagreb—Celje.
^Podobno je z drugim zimskim
športom. DRSANJEM IN HOKEJEM
NA LEDU. Drsališče bo, ne bo . . .?
Končno smo ostali pri zasilni narav-
ni ledeni ploskvi. Pa tudi brez to-
vrstnih v zadnjih letih pri nas tako
priljubljenih prireditev. Za ta šport
navdušene mladine in »starine« pa
je zmeraj več .. .
•	STRELCI so tudi v tem letu
dobro zadevali v tarče ter odnesli
marsikatero lovoriko ne samo v re-
publiškem, ampak tudi v državnem
merilu.
•	TEŽKA ATLETIKA v celjskem
okraju ni množičen šport. Se pa z
dvigalci uteži v Velenju in Celju
ter boksarji v Celju dobro razvija.
Velenjski dvigalci pomenijo že ne-
kaj tudi v zveznem merilu, kar prav
gotovo kaže na njihovo pravilno
delo. Celjski boksarji pa želijo v
svoje vrste več mladine. Vzgoja naj-
mlajših je predvsem odvisna od pra-
vilnega strokovnega in pedagoškega
prijema trenerja. Enega redkih spo-
sobnih trenerjev v Sloveniji pri
Olimpu imajo.
•	PLAVANJE je šport mladih.
Mladi so svetovni rekorderji, mladi
so olimpijski zmagovalci, mladi se
ukvarjajo s plavanjem tudi pri nas.
Toda ne povsod. Žal moramo spet
ugotavljati, da temu športu posveča-
mo premalo pozornosti v krajih, ki
imajo za to pogoje. Prebold, Braslov-
če, Velenje, Rogaška Slatina, Konji-
ce, Radeče, Rimske Toplice pa mor-
da še kje imajo odlične pogoje za ta
najkoristnejši poletni šport. Toda,
kje so njihove sekcije, kaj delajo
telesnovzgojni delavci v teh krajih
v pogledu te športne panoge. Več
aktivnosti!
•	KONJENIŠKI ŠPORT je med ti-
stimi, ki se borijo z največjimi te-
žavami. Brez prostora za tekmova-
nja, brez finančnih sredstev in s tem
v zvezi brez konjev, ki so najosnov-
nejši rekvizit tega športa, res ne
moremo zahtevati od kluba velikih
uspehov. Nekaj pa jih je bilo in za
tiste jim čestitamo.
#	ORODNA TELOVADBA stagni-
ra, skorajda nazaduje. Res imamo
olimpijca Šrota in še nekaj kvalitet-
nih članov v vrsti štorskega Partiza-
na. To pa je vsekakor premalo. Ce-
lje je bilo včasih mesto dobrih te-
lovadcev. So tisti nekdaj dobri te-
lovadci sedaj vaditelji? Večinoma
ne! V tem pa je tudi glavni problem.
Namreč vaditelji, ki bodo znali na-
vdušiti mladino tudi za to športno
panogo polno dinamike in lepote.
#	Skorajda bi pozabili na JUDO-
ISTE Olimpa, ki prav sedaj zelo us-
pešno tekmujejo v republiški ligi.
To so tihi in skromni športniki o
katerih se redko sliši. Večkrat pa
nas presenetijo z kar zavidljivimi
uspehi.
0 Z najvišjo lovoriko v držav-
nem. merilu se ponašajo tudi člani
AVTO-MOTO kluba, saj sta njiho-
va kolega letos osvojila naslov dr-
žavnega prvaka v vožnji s prikoli-
co. To pa v vedno hujši konkuren-
ci motoristov ni kar tako.
® TENIS se ne more ponašati z
rezultati. To pa je tudi razumljivo,
saj se z enim igriščem ne da dosti
napraviti. Maloštevilnim ljubiteljem
te panoge pa so v letošnjem letu le
pripravili kvalitetno prireditev, ko
je nastopil v propagandni tekmi od-
ličen romunski tandem.
Tako, krog je sklenjen. V njem
niso bili zajeti vsi. Ne moremo nam-
reč mimo raznih šolskih športnih
društev, sindikalnih športnih aktivov
pa še cele vrste amaterskih grupic
in posameznikov, ki s svojim tihim
in -vztrajnim delom pomagajo kroji-
ti lik našega športnika, lik naše mla-
dine. Ne moremo pa tudi mimo or-
ganov, ki so znotraj kroga tega do-
gajanja; to sta okrajna in občinska
zveza za telesno kulturo, ki sta se
večkrat kot ne, znašli pred težkimi
problemi. Kolikor se je dalo, sta jih
reševali na zadovoljstvo prizadetih,
kolikor pa ne, jih bodo prav gotovo
še skušali. Nekaj problemov je osta-
lo še za novo leto. To mora biti.
Brez problemov ne gre! V novem le-
tu 1965 pa jih želimo čim manj. Zato
pa več uspehov!	j
E. G. '
Rokomet je športna igra polna dinamike, atraktivnosti in zadetkov. Cfc.jani v tem
športu dobro napredujemo. (Na sliki prizor iz tekme Brežice - Celje, ki je odločila
o sodelovanju v republiški ligi).
Deset let invalidskega športa
Invalidski šport je pri nas malo
znan. Problematiki rekreacije invali-
dov posvečamo premalo skrbi. Pre-
majhna zainteresiranost mladine za
to zvrst športa. Vse to so žalostna
dejstva ob misli, da teče v Celju že
deseto leto organiziranega invalidske-
ga športa.
O vsem tem nas je seznanil eden
najaktivnejših celjskih športnikov —
invalid tov. Cvetko Šunko, ki se bavi
skoraj z vsemi primernimi športnimi
panogami, čeprav je 70-odstotni inva-
lid. O svojem športnem udejstvovanju
je takole govoril:
»Ze od svojega desetega leta, ko
sem prišel iz bolnice kot invalid, sem
našel med svojimi vrstniki odlične
prijatelje, ki so me radi sprejeli
medse in me uvajali v skrivnosti raz-
nih športnih iger. Kljub temu, da sem
se težko 'gibal sem z močno voljo pre-
mostil vse težave in kmalu postal
enakopraven partner mojim zdravim
kolegom. Kasneje me . je prijatelj
navdušil za namizni tenis in kmalu
sem nastopil v celjski ekipi na re-
publiškem prvenstvu invalidov. Kako
sem bil tega vesel, ne morem popisati.
Kasneje sem pričel tudi s plavanjem.
Tudi v tej panogi smo celjski invalidi
dosegli izredne uspehe, saj smo že
nekaj let nazaj med najboljšimi inva-
lidskimi plavalnimi ekipami v repub-
liki. Letos so štirje naši člani nastopili
v ekipi državne invalidske reprezen-
tance na mednarodnem turnirju na
Dunaju. Tudi v najmlajši invalidski
panogi sedeči odbojki smo že nekaj
let nazaj Celjani neporaženi. Danes
je ta šport v razsulu, ker nimamo na
razpolago telovadnice. Delujemo še v
kegljaški, strelski in šahovski sekciji.«
Tako je govoril tov. Šunko pa še
potožil o tem, da je skoraj v vseh
panogah opaziti nazadovanje v kva-
liteti, posebej pa še v masovnosti.
Zakaj? Nič ne pomaga, če so posa-
mezni.invalidi športniki še tako agilni,
ko pa nimajo na razpolago objektov,
na katerih bi se športno in rekreacij-
sko^udejstvovali. S tem pa je prak-
tično onemogočeno masovno vključe-
vanje in udejstvovanje mladih inva-
lidov. Le-teh pa je precej tudi takih,
ki niso zainteresirani za šport, oziro-
ma se ne zavedajo, da je športna
rekreacija samo njim v korist in raz-
vedrilo!
E. Goršič
Tudi celjski boksarji stremijo za uspehi
in afirmacijo. Tožijo pa nad premajhnim
zanimanjem med mladino za boksarski
šport. Tale na sliki je eden redkih.
ŠAHOVSKE VESTI
V čast Dneva Armije jc bil v domu JLA v
Celju moštveni brzopotezni turnir štirih ekip.
Prvo mesto je zasedlo moštvo Invalida z 9 in
pol točkami pred Garnizonom 7 in pol, UROP
4 in ZB 3.
,V Narodnem domu je bil okrajni moštveni
brzopotezni turnir, na katerem je sodelovalo
8 ekip. Prvo mesto je pripadlo Celjanom, ki
so od možnih 28 točk izgubili le eno in pol.
Sledijo Žalec in Šempeter 17, Brežice 13 in
pol, Cinkarna 12, Rogaška Slati.na 9 in pol,
Zreče 8 in pol ter Brežice B 8 točk.
Na rednem mesečnem brzoturnirju CŠK je
zmagal Štrajher z 10 in pol točkami.
Pertinač
ŠAH V ŽALCU
Na sindikalnem moštvenem prvenstvu žal-
ske občine je zmagala ekipa Tekstilne tovar-
ne Prebold z 20,5 točke, pred Skupščino
občine Žalec 20 t. Gradnjo Polzele 14,5 itd.
TEKME V POČASTITEV DNEVA JLA
V počastitev praznika JLA je bil na igrišču
Partizana rokometni turnir treh ekip. Zma-
gala je ekipa Učiteljišča pred ekipo JLA in
Tehniško šolo.
Kroflič
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi srečno, zdravo in
uspešno leto 1965 in se za nadaljnje sodelovanje priporoča
kolektiv trgovskega podjetja
»kllUVO« CELJE
BRANKO VIVOD:
Dober trener ■ pol uspeha
Našega državnega rekorderja v
skoku v višino Branka Vivoda sem
našel na stadionu. Kljub temu, da je
že precej hladno, je marljivo dvigoval
uteži in razgibaval svoje dolge ueje.
Za atlete ni sezone nikoli konec, ko-
maj končajo s tekmovanji, že se
pričnejo pripravljati za naslednjo
sezono in takšen je tudi Branko. Po-
prosil sem ga za kratek razgovor in
rad se je odzval mojemu vabilu.
—	Kako je že bilo, da si se začel
ukvarjati z atletiko?
—	To je bilo pced tremi leti. Naj-
prej sem tekel na 400 m in na krosih.
Na prvenstvu rudarske šole sem bil
v teku na 400 m drugi (61.5), v višino
pa sem skočil 155 čm., Seveda sem
tekmoval brez vsakršnega treninga in
bos. Ko smo dobili v Velenju telovad-
nico s6m začel trenirati višino. Tako
sem že januarja preskočil 160 cm v
telovadnici, februarja pa 170. Ta re-
zullai se mi je zdel zadosten, da sem
se vpisal v AD Kladivar, ker sem želel
dobiti človeka, ki bi me vzgajal v pra-
vilnem skakanju. Tako sem že konec
februarja prvič nastopil za klubske
barve Kladivarja na slovenskem pr-
venstvu v pokritih prostorih v Ljub-
ljani. Tu sem s skokom i80 cm posta-
vil nov slovenski rekord za mladince.
Treniral sem pod skrbno roko tov.
Fedorja Gradišnika in na koncu 1962.
leta .sem preskočil že 196 cm, nasled-
nje lfeto "pa sem postavil nov sloven-
ski rekord in izenačil državni rekord
za mladince; preskočil sem 203 cm. No
in letos sem na troboju v Modeni po-
stavil s skokom 210 cm nov državni
rekord za člane;
—	Kolikokrat na teden pa treniraš?
—	Šestkrat, v nedeljo pa počivam.
V sezoni pa treniram petkrat, medtem
ko dan pred tekmovanjem počivam.
Dnevni trening traja od 2 do 3 ure ali^
pa še več.
—	Kolikšna, misliš, da je zasluga
trenerja za tvoj uspeh?
—	Precejšnja. Mislim, da je dober
trener pol uspeha. Seveda se morata
dobro razumeti in delati skupno. Jaz
imam oboje: dobrega trenerja in ra-
zumeva se. Sicer pa trener vzgaja
tekmovalca tudi kot človeka in ne le
trenira.
—	Kolikokrat si že zastopal barve
naše države in pa tvoje želje za pri-
hodnje leto?
—	Državo sem že zastopal štirikrat.
Zelje? Rad bi potrdil, državni rekord,
na drugo pa zaenkrat ne mislim.
—	Spomnimo se še dober mesec na-
zaj. Kakšna se ti zdi odločitev Olim-
pijskega komiteja, da te, niso vzeli s
sabo v Tokio?
—	Bolje, da o tem ne govoriva, ker
je to že preteklost.
—	Upaš na prihodnje olimpijske igre
v Mehiki?
—	Če bo vse po sreči .. . sicer je pa
še prej evropsko prvenstvo.
—	Si že kdaj pomislil, da bi pre-
stopil h kakšnemu drugemu društvu?
—	Ne, sploh ne!
—	Branko, kaj bi nam še povedal,
česar te nisem vprašal?
—	Za svoje uspehe, ki sem jih do-
segel, se najlepše zahvaljujem svoje-
mu ^požrtvovalnemu višjemu trenerju
tov. Fedorju Gradišniku. Upam, . da
se bova še naprej dobro razumela in
skupno dosegla še nove uspehe.
—	Najlepša hvala in še veliko novih
uspehov!	F. Krarnei
ŠPORTNE »CVETKE«
Osem vaditeljev Partizana mesto
vzgaja preko 400 mladine. V novemb-
ru so vsi skupaj dobili manj hono-
rarja kot rezervni igralec Kladivarja,
ki — mimogrede povedano — ni na-
stopil na nobeni prvenstveni tekmi.
Pa se čudimo, da ni vaditeljev . . .
V okviru Občinske zveze za telesno
kulturo deluje uspešno že nekaj pio-
nirskih športnih šol. Vendar — na
prvi uri atletske šole ni bilo ne mla-
dine, ne vaditeljev. (Organizacija at-
letske šole je v rokah AD Kladivar)!
Zgodi se, da ima vaditeljica pri
partizanskem društvu v eni uri v te-
lovadnici okrog 100 pionirk. Kakšna
je metodična in strokovna kvaliteta
take telovadne ure? Si mislimo! Če-
prav v strokovnost vaditeljlce ni mo-
goče dvomiti.
Nogometaši Kladivarja so se po
zmagi nad Olimpijo z avtobusom od-
peljali na »krožno potovanje« v Va-
raždin in Hrasnico. To je veljalo tež-
ke denarje, čeprav bi vsaj dva dni
lahko počivali tudi doma, kar bi ob-
čutno zmanjšalo stroške. Funkcionar-
ji so se menda preveč bali »proslav-
ljanja« igralcev po osvojitvi pokala...
Neumornega atletskega delavca Bra-
dača (kateri poznavalec atletike ga
ne pozna?) so od ADK odpustili z
enostavno motivacijo »premalo dela-
ven!« Kaj menite o tem?
In še tole: Igralec prvega moštva
Kladivarja — gimnazijec — zasluži za
brcanje dvakrat toliko kot njegov
profesor v šoli. Profesor verjetno uži-
va ob vzgajanju tega dijaka . . .
Še in še je takih »cvetk in zgod-
bic« v našem športnem dogajanju.
Dragi bralci in športni delavci poma-
gajte nam jih zbirati!	—ed
šport na drobno
£ Celjski judoisti nadaljujejo z
uspehi v slovenski ligi. V Kranju so
pretekli teden premagali Jesenice
27:7, z domačim Triglavom pa se bo-
rili neodločeno 20:20. V petih borbah
so doživeli do sedaj le en poraz.
Q Na odbojkarskem turnirju pre-
teklo nedeljo v telovadnici Partizana
so zmagali odbojkarji Elka iz Mari-
bora. Prva ekipa Partizana mesto je
bila druga, druga ekipa pa je zasedla
četrto mesto med petimi ekipami.
9 V Andražu nad Polzelo je lju-
biteljem smučarskega športa uspelo
usposobiti lani dograjeno smučarsko
skakalnico za skoke do 30 m. Mladine,
navdušene za ta šport je tu precej, že-
lijo si le še snega, da bodo lahko po-
kazali svoje znanje.
Bilanca v zaprtem krogu
PLEN UM OKRAJNEGA SVETA KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ O AMATERIZMU
GLEDE NA PRELOMNICO DVEH LET — STAREGA IN NOVEGA —
V	KATERO JE PADLA ZADNJA SEJA PLENUMA OKRAJNEGA SVETA
ZVEZE KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ, NI VZPODBUDNO, NI-
TI RAZVESELJIVO DVOJE DEJSTEV: PRVIČ ODSOTNOST VABLJENIH
POSLANCEV KULTURNO PROSVETNEGA ZBORA REPUBLIŠKE IN ZVEZ-
NE SKUPŠČINE (RAZEN CELJSKE POSLANKE, KI SE JE SEJE UDELE-
ŽILA), IN DRUGIČ NEZAN1MANJE OSTALIH CINITELJEV. TAKO SO
UDELEŽENCI DOBILI OBČUTEK, DA GOVORIJO SAMI SEBI, KAR JE
V	ZNANIH RAZMERAH NAŠE KULTURE PODOBNO ODRSKEMU MONO-
LOGU PRED PRAZNO DVORANO. S TEM SEVEDA NE ZMANJŠUJEMO
POMEM3NOSTI SEJE KAKOR RAZPRAVE, ZMANJŠAN PA JE PRAV GO-
TOVO NJEN PRAKTIČNI UČINEK.
Na zadnji letošnji seji plenuma
okrajnega sveta, ki je bila posve-
čena obravnavi dela in problemov
kulturno prosvetnih organizacij v
preteklem obdobju ter programu
dela, je imel uvodni referat predsed-
nik okrajnega sveta Damjan Bervar,
ki je obširno in izčrpno analiziral
celotno dejavnost. Nekatere ugoto-
vitve kažejo, da je amaterizem v
zadnjem letu kakovostno napredo-
val. To velja zlasti za dramatiko in
pevsko kulturo, delno za družbene
centre in manj za knjižnice. Skoraj
večina društev v okraju je aktivno
delala in pri tem dosegla solidne in
vidne rezultate. Zasluga za to gre
v veliki meri okrajnemu svetu
Zveze kulturnoip,rosvetnih organi-
zacij, ki je kljub nekaterim težavam
s svojimi strokovnimi odbori in ko-
misijami dobro usmerjal amatersko
dejavnost.
Poleg očitnih uspehov so seveda
amaterizem spremljale določene sla-
bosti. Sveti v nekaterih občinah so
se dokaj slabo uveljavili, skupšči-
nam niso predložili programov ali
pa jih sploh niso imeli. Poleg tega,
da gre tu predvsem za slabo kadrov-
sko zasedbo, je jfžrok nedejavnosti
tudi v skromnih finančnih sredstvih,
pa v šibkem zanimanju in nerazu-
mevanju kulturne dejavnosti s stra-
ni družbenih činiteljev. Odnos posa-
mezinih komun do finamciranja kul-
ture je še vedno nemogoč. Odstotek
iz proračuna dodeljenih sredstev je
znašal v tem letu na primer v Šent-
jurju 0,027, v Sevnici 0,15, Laškem
0,20, Celju 0,60 itd. Materialni odno-
si se delno izboljšujejo le v celjski
in konjiški občini, drugod pa se celo
slabšajo.
Pereč problem so kadri, saj sko-
raj vsepovsod primanjkuje strokov-
njakov. Isti problem hromi delo tudi
občinskih vodstev. Nadalje imajo
pri nekaterih občinskih skupščinah
skupne svete za področje prosvete,
šolstva in kulture, ki pa se skoraj
izključno ukvarjajo s prosvetnimi
in šolskimi vprašanji, vtem ico kul-
turo zanemarjajo.
V razpravi so se udeleženci v ce-
loti strinjali z ugotovitvami referata
ter poudarili zlasti, da je uspešna
kulturna dejavnost odvisna od skup-
nega sodelovanja občinskih forumov
kulturno prosvetnih organizacij in
družbenih činiteljev, kakor tudi od
sposobnih kadrov.
Važni so prav tako programi. Re-
šiti bi kazalo vprašanje glasbenih
pedagogov, saj imamo v okraju sa-
mo tri; na šolah zato krčijo ure
glasbenega pouka, kar onemogoča
smotrno delo in tudi s stališča celj-
ske pevske tradicije rti prav. Da bi
mogli doseči v amaterizmu še boljše
rezultate, bi bilo pri vseh občinah,
kjer so ža to možnosti, formirati
posebne svete za kulturo, predvsem
pa pokazati ustrezen materialni od-
nos do financiranja kulture. Rešiti
bo treba v enaki meri vprašanje
knjižnic; samo v dveh občinah sta
bili dejansko ustanovljeni matični
knjižnici, drugod le formalno. Disku-
sija je nadalje obravnavala družbe-
ne centre in pri tem nakazala neka-
tera praktična izhodišča za rešitev
določenih problemov. Omeniti je
treba prav tu!:o pretirano dajatve,
ki jih morajo posamezna društva od-
vajati za najemnino prostorov, toko-
vino (najemnina celjskega kinopod-
jetja se je povečala kar za 200 od-
stotkov!, dajatve od honorarjev zna-
šajo 108 odstotkov!, nenehne tožbe
agencije za zaščito malih avtorskih
pravic na račun plačevanja 10 od-
stotnih tantiem itd.). Gre vsekakor
za življenjsko važna vprašanja ama-
terske kulture, ki se je znašla v me-
hanizmu oderuštva, ko je že tako
materialno na zelo šibkih nogah.
Na seji plenuma so v tem smislu
sprejeli vrsto zaključkov in pripo-
ročil.
dhr
Klavirski večer
Aca Bertonclja
Namesto čelista Vladimira Orlo-
va, ki ni prispel v Jugoslavijo, je
na hitro pripravil samostojen kon-
cert pianist Aci Bertoncelj, ki
predstavlja z Dubravko Tomšič
časten- in mnogo obetajoči vrh
mlade slovenske pianistične gene-
racije. Bertonclja smo že v Celju
poslušali, saj je muziciral že s če-
listom Škerjancem in od takrat
poznamo sijajne zmožnosti mlade-
ga pianista. Žal ta njegov koncert
ni bil odlično pripravljen, saj se
je Bertoncelj moral zanj nenadno
odločiti, da je rešil koncertno po-
slovalnico iz zagate, pa smo v ce-
lovečernem programu, ki ga je
igral na pamet, občudovali bolj
spretnost, kot dovršenost, ki bi
bila plod poglobljene priprave.
literaturo za izvajanje samo z eno
roko, ki zahteva hkrati intenzivno
rabo pedala. Pod Bertoncljevo le-
vo roko je dokaj oživelo kljub su-
hi, ponavljajoči se motiviki in og-
latemu, nezasičenemu zvoku.
Zaključek koncerta so kronala
dela Debussvja in Ravela, tako
tehnično, kot interpretacijsko zelo
težka. Priznati je treba, da je kon-
certant izvajal omenjena dela kot
mojster klavirske tehnike in kot
tenkočutni poznavalec francoskega
impresionizma.
Vlado Modic
Gostovanje
Slovenskega okteta
Ime slovenski oktet je brez vsa-
ke bučne reklame privabilo več
kot za polno dvorano poslušilcev.
Umetnost lepega petja, ki je v fe-
stivalskem mestu dejansko redek
MALA NOVOLETNA ANKETA
KAJ SMO DOSEGLI
NAMESTO STANDARDNE KRONIKE ALI KONVENCIONALNE BI-
LANCE SMO ZA ZADNJO LETOŠNJO IN HKRATI PRVO NOVOLETNO *
ŠTEVILKO PRIPRAVILI MALO ANKETO. NA VPRAŠANJE: V ČEM SE
VAM ZDI NAJPOMEMBNEJŠI DOSEŽEK LETOŠNJEGA LETA V PROSVE-
TI OZIROMA KULTURI IN KAJ SI ŽELITE V NOVEM LETU, ODGO-
VARJAJO:
ALOJZ ZABUKOVŠEK, upravi-
telj III. osnovne šole:
O V prosveti smo v pretekfem
letu dosegli to, da je družba začela
razmišljati o vrednotenju dela
prosvetnih delavcev.
V novem letu si želimo, da bi
v našem družbenem sistemu zares
dosegli tisto vrednotenje, ki ga je
izrekel VIII. kongres ZKJ.
JAKOB MAJCEN, pomočnik di-
rektorja gostinske šole:
^ Ko smo leta 1958 pričeli s
šolsko reformo, smo začeli graditi
hišo pri strehi, zglo malo pa pri
temeljihv Že pred leti so do tega
spoznanja čedalje bolj prihajali
številni prosvetni delavci in razne
strokovne službe. V letošnjem letu
pa to ni bil več -samo problem
prosvetnih delavcev, postal je druž-
beni problem. Prepričani smo, da
bomo gradnjo strehe opustili in
da bomo pričeli zidati pri teme-
ljih. Veseli smo odkritja, da mo-
ramo za sodobno reformirano šolo
vsi skrbeti. To odkritje je v letu
1964 postalo dejstvo.
V
V	novem letu preidimo od be-
sed k dejanjem, pa bo porasla ma-
terialna osnova šolstva; izvajali
bomo šolsko reformo, gospodar-
stvo nam bo dalo profile in potre-
be za svoje kadre, prosvetni de-
lavci bodo ostajali pri.svojem po-
klicu — postali bomo enakopravni
in družbeno nas bodo vrednotili.
Res velika želja ...
DAMJAN BRVAR, predsednik
okrajnega sveta Zveze kulturno
prosvetnih organizacij:
* ® V tem letu smo naredili bi-
stven korak naprej. Na področju
amaterizma smo v dramski nejav-
nosti zabeležili kar 73 premier; na
mladinskih pevskih revijah je so-
delovalo preko 5.000 pevcev; tudi
družbeni centri se razvijajo v pra-
vo smer.
V	prihodnjem letu bo najvaž-
nejše naše sodelovanje na vseh
proslavah 20 letnice osvoboditve,
na pevskih revijah in pevskem fe-
stivalu. Naša želja je, da bi v vsem
uspeli in da bi v kvalitetnem smi-
slu naredili še en korak dalje, ka-
kor tudi, da bi nas v prizadevanjih
vsi tako podprli kot organizacija
SZDL.
VLADO NOVAK, ravnatelj Štu-
dijske knjižnice:
® Težko je kar takole iz rokava
stresti superlativ in brez premi-
šljevanja razglasiti nekaj za naj-
večji uspeh. Bojim se, da mi kdo
ne bi očital preveč subjektivno pre-
sojo ali pa celo neskromnost. Vse-
kakor pa ni samo uspeh male de-
lovne skupnosti Študijske knjižni-
ce, da smo letos vendarle začeli
graditi novo poslopje. Prepričan
sem, da smo tega iskreno veseli
vsi celjski kulturni delavci in vsi
občani z zrelo družbeno zavestjo,
kajti to pomeni javno prizadevanje
kulture in njenega pokrajinskega
zaledja, zmago zdravih prizade-
vanj za skladen družbeni razvoj,
v katerem morajo dobiti vse de-
javnosti svoj pravični delež, pred-
vsem pa možnosti za normalno
delo, da bodo lahko svoj dobljeni
delež upravičile.
Če hočemo to doseči, si moramo
tudi za leto 1965 želeti najprej to,
da bi družbena skupnost zmogla
zagotoviti dovolj denarnih sred-
stev za to investicijo, tako da bi
stavbo dogradili in se vsaj 1966
preselili Vanjo. Potem pa seveda,
da bi za nami takoj prišel na vrsto
še kak drug celjski kulturni za-
vod. Že v novem letu pa naj bi
področje kulturnih dejavnosti do-
bilo priznanje s tem, da bi pri vo-
litvah lahko izvolilo direktnega za-
stopnika v zbor delovnih organi-
zacij skupščine.
drh
Koncerti v decembru
Program koncerta je bil se-
stavljen kot večina klavirskih spo-
redov: barok, klasika, romantika
in impresionisti ter konček mo-
derne.
Barok je zastopal Domenico
Scarlatti, skladatelj, ki je za raz-
voj glasbe v določenem razdobju
pomembnejši, kot so njegova dela
danes vredna. Njegovi sonati, ki
smo jih slišali, sta tipična primera
predklasične sonate v enem sa-
mem stavku. Scarlatti je večino
svojih sonat gradil iz ene teme,
ki se variacijsko obdela, a z neka-
terimi sonatami je pripravljal pot
klasiki, saj uvaja nekakšno drugo
temo na dominanti. Za tiste čase
v pianistiki nova tehnika vzpored-
nih terc in sekst v hitrih pasažah
nas danes ne gane več toliko, kot
svojevrstna svežina, ki še vedno
diha iz Scarlottijeve melodike. In
prav zadnjo je pianist imenitno
podčrtal z izrazito dinamiko.
Mozartova Sonata v C-duru
(K. V. 330) je bila podana spretno
in z rutino, vendar pianist iz zgo-
raj omenjenih razlogov ni poust-
varil mojstrovine, razen deloma v
drugem stavku.
v Izbor štirih preludijev F. Chopi-
na je bil izvrsten, saj nam je pred-
stavil dva dela, ki jih redko sliši-
mo s koncertnega odra. V sklad-
bah je bilo mnogo pravega vzduš-
ja, prav tako v Intermezzih Joha-
nnesa Brahmsa. Slovenskega skla-
datelja Matičiča Tri etude za levo
roko so nam predstavile svojevr-
stno, za izvajalca izredno težavno
pojav, je dobila zasluženo prizna-
nje.
Bogato zasnovani spored je vse-
boval dela od renesanse in današ-
njega' časa.
Jakoba Gallusa nam je oktet
predstavil z dvema madrigaloma
in kar štirimi moteti, od teh dve-
ma dvozbornima. Če izvzamemo
začetno rezkost obeh tenorjev, je
bila interpretacija dokaj ubrana
in prepričljiva. Vendar je v vsej
zvočni polnoti zazvenel šele mad-
rigal Orlanda di Lassa Matona
mia cara, ki je očaral z italijan-
skim melodičnim šarmom in živ-
Ijensko radostjo. Ena vrhunskih
točk večera je bil Palestrinov mo-
tet, ki je po Lassovi in Gastoldije-
vi eruptivni muziki presenetil s
■ svojo vzvišeno resnobo in dosto-
janstvom. Resnično, trd oreh za
verno izvedbo. Manj je uspela
Mozartova Ave verum corpus.
Kljub temu, da izvajalcem ni ma-
njkalo zanosa, je skladba le tii in
tam živo zazvenela.
Vso pozornost zaslužita Srebot-
njakovi pesmi na Kosovelovo be-
' sedilo, saj se kaže tu redki smi-
sel za muz.ikalno obdelavo literar-
nih tekstov. Zanimive so bile tudi
Štiri moravske narodne pesmi v
obdelavi Jaroslava Kiičke, vendar
te krhke pesmice klujb izvrstni
interpretaciji niso ustvarile poseb-
nega vtisa. Še xmanj Pavčičev Po-
trkan ples po slovenski narodni.
Zanimivo je bilo pogledati, kako
se ljudje ob tekstu, ki je nekoč
morda veljal za šaljivega, resno
držijo. —
Med vokalno najbolj uspele
kompozicije večera sodi brez dvo-
ma Dvanajst razbojnikov Sergeja
larova po ruski narodni. Zanimi-
vo, da melodična faktura tega zbo-
ra močno spominja na slovenske
narodne, medtem ko je solo tipič-
no ruski. Doživeto in sočno inter-
pretacijo so morali koncertanti na
Željo občinstva ponoviti. Po zadnji
točki — črnski duhovni pesmi v
obdelavi Philippa Dueya je občin-
stvo z zahtevnim oplavzom izsililo
od utrujenih pevcev še dodatek,
koroško narodno Mojce j.
Vlado Modic
RAZSTAVA PARTIZANSKE
GRAFIKE
Muzej revolucije je prejšnji te-
den v ponedeljek priredil razstavo
partizanske grafike akademskega
slikarja Doreta Klemenčiča — Ma-
ja, posvečeno dnevu JLA.
Dore Klemenčič, savinjski rojak,
se ukvarja s slikarstvom, grafiko
in perorisbo že od leta 1934. Nje-
gova zbirka partizanske grafike
obsega nad 540 del. Razstave, ki
jih prireja doma in v tujini, vzbu-
jajo med obiskovalci veliko zani-
manje.
Razstava v celjskem muzeju re-
volucije bo odprta do 31. decemb-
ra vsak dan od 9. do 12. in od
15. do 18. ure.
Kritični pretres dejavnosti
Na konferenci celjskega občinske-
ga sveta Zveze kulturno prosvetnih
organizacij, ki je bila prejšnjo ne-
deljo, so obravnavali amatersko de-
javnost v preteklem obdobju in
hkrati program dela za prihodnjo se-
zono. V tem smislu sta bila podana
oba uvodna referata Vlada Krofliča
in Štefana Zvižeja.
Na osnovi referatov kakor poročil,
ki so jih delegati predhodno sprejeli,
so udeleženci zelo kritično in stvar-
no razpravljali o najbolj aktualnih
in perečih vprašanjih amaterizma.
Tako je bilo ugotovljeno, da je bila
dejavnost uspešna zlasti tam, kjer
so društva opustila stare oblike,
vtem ko se je drugod izgubljala v
tarnanju in premlevanju vedno istih
problemov. Glede klubske dejavno-,
sti oziroma družbenih centrov je ob-
veljalo mnenje, da bi bilo treba po-
trebe proučiti preko krajevnil/orga-
nizacij SZDL, kakor tudi, da niso
kulturni in prosvetni delavci edini
pobudniki klubske dejavnosti, mar-
več da bi bili samo partnerji pri ob-
likovanju programa; materialno
osnovo za normalno delo bi morale
zagotoviti krajevne skupnosti oziro-
ma občinske skupščine. V celjski
občini je nekaj primerov, kakor .na
primer v Strmcu, kjer ima žalski
kmetijski kombinat v nekdanjih dvo-
ranah svoja skladišča,- kar hromi
društveno dejavnost. Vprašanje bo
treba proučiti in ga načelno rešiti na
relaciji občinskih skupščin. S tem
je namreč v precejšnji meri pove-
zana tudi skrb za rekreacijo in kul-
turno izživljanje sezonske delovne
sile, ki naj bi ji posvetili večjo po-
zornost. Prav tako bo treba urediti
vzdrževanje kulturnih domov in
vprašanje investicij.
V zvezi s programom oziroma fi-
nančnim proračunom velja omeniti
sklep, naj bi celjski komorni zbor
izločili iz programa občinskega sve-
ta Zveze kulturno prosvetnih orga-
nizacij, ker prerašča njegov okvir,
pač pa naj bi bil samostojna organi-
zacija, ki bi jo financiral sklad za
kulturo. Nadalje bo treba rešiti pro-
blem godbe nd pihala »France Pre-
šeren« in ji zagotoviti profesional-
nega kapelnika, godbenikom pa za
čas, ko zaradi vaj izostajajo z dela,
nuditi ustrezno nadomestilo. Spričo
tega, da si je celjski Delavski oder
zastavil zelo obsežen delovni pro-
gram, bo treba proučiti vprašanje,
če ga bo zmogel tudi izpeljati. Eden
izmed sklepov konference je bil, naj
bi bile prihodnje leto v Dobrni letne
igre, na katerih bi bile zastopane
vse dejavnosti.
Na konferenci, ki je bila vseskozi
kritična in konkretna, so izvolili no-
vo predsedstvo; za predsednika je
bil izvoljen Slavko Belak. Predla-
gali so Jaka Majcna za kandidata na
volitvah v kulturno prosvetni zbor
republiške skupščine, Ivana Seni-
čarja pa za kandidata za kulturno
prosvetni zbor zvezine skupščine.
dhr
Pomanjkanje kadrov
ZAVOD Z\ PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO JE ZA ZADNJO SEJO
OKRAJNE SKUPŠČINE PRIPRAVIL OBSEŽNO POROČILO O STANJU, DELU
IN TEMELJNIM PROBLEMIH VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH USTANOV ZA ŠOL-
SKO LETO 1963 64, IZ KATEREGA POVZEMAMO NEKAJ PODATKOV, KI GOVO-
RE O KADROVSKIH PROBLEMIH SREDNJIH ŠOL.
Pri zasedbi učnih mest so se po-
rajali na srednjih šolah dokaj
specifični problemi. Tako je za
splošno izobraževalne predmete
primanjkovalo (TSŠ, učiteljišče),
slavistov (gimnazija Celje in Bre-
žice) ter predavateljev za telesno
vzgojo (gimnazija, ekonomska
srednja šola Celje).
Na splošnih izobraževalnih sred-
njih šolah je primanjkovalo učne-.-
§a osebja tudi za tehnični pouk
(gimnazija Celje, Brežice, učitelji-
ce). Prav tako pa je bila kritična
tudi zasedba strokovnih predme-
tov na teh šolah. Že vsa leta ma-
njkaj o šolam predavatelji za stro-
kovne predmete, tehniški šoli in-
ženirji za strojno in gradbeno
stroko ter inštruktorji za praktično
^p'0' ekonomski šoli diplomirani
ekonomisti, šoli za zdravstvene de-
avce zdravniki specialisti in inš-
truktorji za praktični del pouka.
Vse te šole ^o vezane na delo
honorarnih predavateljev, pri če-
mer nastopajo težave, kot pogosto
nepredvideno izostajanje, manjša
navezanost na šolo itd. Takšen po-
ložaj se lepo kaže iz poročila neke
šole. Ustanova je v redpem razpis-
nem roku razpisala dve učni mesti
— mesto profesorja zgodovine in
diplomiranega ekonomista. Za pr-
vo mesto se je prijavilo šest kan-
didatov, za drugo pa samo eden in
še ta s centra za blagovni promet.
Iz omenjenega poročila je tudi
razvidno, da z učnim kadrom za
splošno izobraževalne predmete
na šoli ni bilo problemov, težje pa
je bilo s kadrom za strokovne
predmete, ker se na razpis nihče
ne javi. Te učne moči so doslej
kot svoje štipendiste odstopale de-
lovne organizacije, kar pa je bilo
povezano s prošnjami in interven-
cijami.
Cfcsji MSI SAM # NA CESTI NISI SAM # NA CESTI NISI SAM # CESTI NISI SAM # NA CESTI NISI SAM
KRONIST SE JE ZGROZIL
»SREČNO!« tako radi zaželimo
»cestnim potepuhom«, ali to vsaj v
mislih izrečemo, kajti cesta--to ve-
liko prometno ožilje — postaja naj-
bolj krvavo morišče.
SE ENKRAT: »SRECNOI« in posebej
še sedaj ob Novem letul Toda za ovin-
kom že pozabimo. Stroj vleče, tako
lepo teče — morda še samo. kozarec
rdečega in mehki voljni lasje dekleta,
ki se pretakajo med prsti desne
roke...
Cesta je kot arena... polna je
histerične napetosti in mi smo gla-
diatorji iz vseh vetrov.
Samo bežen vpogled: Mariborska
cesta v Celju. Od 0 do 24: 15.126 vozil
in nad 30 tisoč pešcev. Prednjačijo,
kolesarji (9.691), sledijo jim osebni
avtomobili (3.066), mopedisti (1.269),
tovoini avtomobili (983), motorna ko-
lesa (891), avtobusi (159), traktorji (38)
in vprežna vozila (12).
Zgovorno, mar ne?
»OČKA, VRNI SE ZDRAVI« Je de-
jal pobič ali punčka. Skozi eter pa
gredo vsak dan obvestila. »Na pod-
ročju Slovenije se je danes pripe-
tilo ...«
Ali je število bistveno? Bržčas ne;
le grozotno Je! In naj še tako banalno
zveni: »Očka, vrni se zdrav!« bi ven-
dar kazalo prisluhniti temu glasku.
Bilanca naše cestne samovolje in
gotovosti v ožilju smrti (v celjskem
okraju) je pošastna: 1.685 prometnih
nesreč, 60 smrtnih žrtev, 728 težje ali
lažje poškodovanih in 135 milijonov
materialne škode.
Še v odstotkih: smrtna žetev je od
lani narasla za več kot 100 odstotkov,
materialna škoda pa za 33 odstotkov.
Torej: »Očka, vrni se zdrav!«
Morda ne bo odveč, če vemo, da so
samo izdatki za zdravljenje ponesre-
čencev znašali letos nad 150'milijonov
dinarjev. Pa ne le to, koliko dni bol-
niškega staleža zgolj zaradi razposaje-
nosti, nadute hrabrosti, zato ker moj
avto zmore več kot ta, ki vozi pred
mano, zaradi dobrega brinjevca ali
cvička?! '	^
In majhen račun. Vse to pomeni iz-
gube narodnega dohodka v našem
okraju za dobre pol milijarde dinar-
jev. Nekje ta denar primanjkuje: mor-
da ravno na cesti, kjer zdaj voziš?
Ze naslov pravi, da sem se zgrozil.
Se boš tudi ti? Bo tvoja vožnja pazlji-
vejša? Ne boš ogrožal sebe in drugih?
Ej, preveč je prometnih pridig, boš
dejal in pritisnil na plin.
Toda, preberi še to. »Prometne ne-
sreče v celjskem okraju so letos po-
vzročile neprimerno večjo škodo kot
vse delovne nezgode!«
Le kaj vse niso vzroki? Tako ne-
dolžni so na prvi pogled. »Daj, prehiti
to kašljajočo mrcino!« — Toda, ali
poznaš naše ceste, tisto ožino, tisto
blago krivino pred mostom; ali so na-
še ceste dorasle močem tvojega
»konjička«?. Zavri malce, zamudiš
lahko le nenaravno smrt!
Še to: rad voziš in odvzem dovolje-
nja bi te prizadel. K sreči še nfti med
674 vozniki, ki so jim letos na cestah
našpna nkraia r»riv7f»li vozniška fin-
voljenja za eno leto Le zakaj se
Tmrduieš, šam d^bro ve5, o je. če
tvoi sosed vozi slalom na cesti.
NA CESTI NISI SAM! tudi to spada
v vrsto suhoparnih načel prometa.
Verjemi, da it res. Največ smrtnih
žrtev je med pešri (18), sledijo jim
kolesarji (14). Pomisli, ali res sami si-
lijo pod kolesa. Meniš, da so moderni
samomorilci?
Si dovolj izkušen za hitro vožnjo
ali pa se želiš postaviti, da te ne bi
bilo sram? Ne hiti, saj vemo, da je
dobra in hitra vožnja zadeva časa in
prakse. Na cesti ni delovnih meril po
učinku — nagrada prevelike vneme
je poplačana preveč'krvavo.
Mar veš, da imamo v našem okraju
3.300 km cestišč, a le 213 km je uspo-
sobljenih za pogoje modernega pro-
meta?
Žal mi je, a ne morem te potolažiti
in ti obljubljati moderne ceste. Že
letos se bodo v občinskem okrilju
znašle poleg cest IV. reda, še ifceste
III. reda in odseki II. reda. Če si do-
ber državljan, veš, kaj to pomeni. Za-
to zaviraj še ti!
Groza ceste je v nas samih. Dosti
nas je in ponos nas tare, pa se noče-
mo dati kar tako »prehopati«. Torej,
nasvidenje in SREČNO NOVO LETO
ZA VOLANOM. »SREČNO OČKA,
VRNI SE ZDRAV!«
Ponavljamo objavo najgrozovitejše prometne nesreče letošnjega leta.
Nočemo obuditi bolečine prizadetim. Hočemo samo to, da bi leto 1965
imelo čim manj takih prizorov.
Žrtve prometa
V času od 1,5. do 23. decem
bra so na področiu celisl;o«-,»
o' ra'a zabeležili 18 nro-i-' '
nesreč, z ono smrtno ?rt"»<
dvema težje
milijonom dinariev nvVir ..
škode.
PPEfHTEVA N- f ^
10-LETNE MAf,T*~ "* 1 •
Pretekli četrto'-	• -.
ie na Liubl*anrV	••
žini železniš1"" - - \ " -
zaradi nepri»«i-	-
nja do 60. srnr' «>	nromeU'
v letošnjem letu. Težkim po-
škodbam po glavi je mlada
učenka osnovne šole Marija
Kuhar podlegla po treh dneh v
celjski bolnici.
Tra |ično nesrečo je zakrivil
voznik osebnega avtomobila CE
33-38 Ivan Likar iz Dolenje vasi
pri Žalcu. Ob 17.25 je kljub
mokri spolzki cesti prehiteval
pred železniškim prelazom
osehn: avto C.E 51-49 ter pri
prehitevanju zadel Marijo, ki je
budila na sredini leve polovice
cestišča
Težko poškodovano Marijo je
sicer Lika: takoj prepeljal v
celjsko bolnišnico, toda zdrav-
niška veda ni mogla kaj več
storiti.	^
Prevelika hitrost na nepri-
mernem cestišču se je končala
tragično.
Za 180.000 DINARJEV ŠKODE
15.	decembra je na cesti iz
Velenja proti Šoštanju vozil
osebni ayiomobil MB 50-48
Stanko Sitar. Nasproti pa je pri-
peljal osebni avtomobil MB
35-41 Franc Sel in na nepre-
glednem ovinku prehiteval
osebni avtomobil LJ 31-79 ter
vprego. Neprevidno in nedo-
voljeno prehitevanje je vodilo
do trčenja obeh v Mariboru re-
gistriranih avtortiobilov. Skupna
škoda grobe kršitve, ki jo je
povzročil Sel, znaša 180 tisoč
dinarjev.
IZSILJEVAL JE PREDNOST
16.	decembra je na Maribor-
ski cesti na križišču Veselove
ulice izsiljeval prednost voznik
poltovornega avtomobila LJ
92-28 Friderik Stih pred tovor-
njakom CE 14-70, ki ga je vozil
Franc Ošep ter'S tem povzročil
trčenje. Skupna škoda je oce-
njena na 130.000 dinarjev.
Istega dne je malomarnost
pri pregledovanju stanja vozila
terjala k sreči le mdterialno
škodo. Tovornjak CE 26-86 je
pripeljal iz smeri Maribora sko-
zi Vojnik in prav sredi trga se
m^i je odtrgala prikolica ter
zdrvela skozi vrt v zid postaje
Ljudske milice. Dvojna smola,
vsekakor, predvsem pa malo-
marnost, ki bi se lahko končala
bolj resno.
NEPREVIDNO PREČKANJE
Preteklo nedeljo je okrog
16.50 pešec Ivan Virant nepre-
vidno prečkal cesto prvega reda
v Žalcu in pri tem utrpel težke
poškodbe od nasproti vozečega
osebnega avtomobila CE 35-10,
ki ga je vozil Franc Levčič.
Ivan Virant se nahaja v celjski
bolnišnici s hudim pretesom
možgan in rano na glavi.
SLALOM NA CESTI
Voznik osebnega avtomobila
CE 74-25 Rajko Plevel iz Griž
pri Celju je v nedeljo zvečer ob
19. uri povzročil z neprevidnim
prehitevanjem treh pešcev in
kolesarke v trenutku, ko je na-
sproti pripeljal v smeri za.
Ljubljano osebni avto LJ 100-65
Viktor Muršič. Plevelj se je
skušal izmuzniti v slalomu, a je
pri tem najprej zadel osebni
avto, nato pa kolesarko Ano
Cilenšek. Kolesarka je utrpela
lažje poškodbe, na obeh vozilih
pa je bilo materialne škode za
okrog 100 tisoč dinarjev.
l^nH^llil^Hgl
—	Anton Rezar iz Vojnika si
je pri padcu z mopedom zlohiil
roko.
—	Ivan Simon z Mariborske
ceste je pri delu na strehi pa-
del; dobil je notranje poškodbe.
—	Matija Jamnišek iz Škofje
vasi je padel s kolesom. Poško-
doval si je roko in nogo.
—	Marija Mastnak iz Lember-
ga pri Dobrni si je pri delu v
gozdu poškodovala nogo.
—	Mirko Javornik iz Strmca
je padel z mopedom. Poškodo-
val si je glavo in pretresel
možgane.
NA STRANPOTIH
NA STRANPOTIH
Moški dvakrat slabši
Zal našega namena ne moremo
izpolniti, kot smo želeli. Na občin-
skem sodišču v Celju, pod kate-
rega spadata še laška in šentjurska
občina, nismo utegnili dobiti po-
datkov o tem, koliko let družbeno
koristnega dela so si prislužili šte-
vilni prestopniki z raznovrstnimi
kaznivimi dejanji.
Če bi človek sklepal takole iz
razgovora, bi z množenjem prišel
do približne številke 60 do 70 let
pri skupno 784 obravnavanih ka-
zenskih zadevah v letošnjem letu.
Vsekakor to število, ki je za 180
kazenskih primerov manjše od lan-
skega leta, priča prvič o tem, da
stanje v naši družbi ni tako kri-
tično kot ga včasih skušamo pri-
kazati, kaže pa tudi vse večjo vlo-
,go in pomen poravnalnih svetov.
33 poravnalnih svetov v teh treh
občinah je kar letos obravnavalo
600 zadev in rešilo 353 kazenskih
sporov.
Zanimivo je, da med prestopniki
srečujemo kar dve tretjini moških
in le tretjino žensk. Prav tako pa
je zanimiv podatek, da je največ,
prestopnikov starih od 30 do 40 let.
Od vseh izrečenih kazni odpade
53 odstotkov na nepogojne in 47
odstotkov na pogojne. Pri izreče-
nih kaznih krepko prednjačijo za-
porne — kar tri četrtine jih je.
Ostalo odpade na denarne, kazni
(24 odstotkov), 1 odstotek na za-
porne in denarne kazni ter 7 sod-
nih opominov.
-Uspešnost pogojnih kazni je
očitna, saj so le redki ponovno za-
padli kazenskim prestopkom.
Občutljivost občanov je še ved-
no na tistem »pravem mestu« in
zato ni čudno, da je storilcev zoper
čast in dobro ime največ — kar
303.
Težjih kaznivih primerov zoper
življenje in telo je bilo letos 132.
Pri tem je zanimivo, da je tukaj'
povprečna starost storilcev 21 let.
Torej nekakšen pojav huliganstva,
ki pa še ostaja v znosnih mejah.
Storilcev kaznivih dejanj zoper
zasebno in družbeno lastnino so le-
tos registrirali 199, storilcev kaz-
nivih dejanj v prometu 17,. ostalih
kaznivih dejanj pa-je bilo v letu
1964 136.
Torej skromna bilanca, ki je vse-
kakor razveseljiva, kajti ob takšni
degresiji bomo težko uresničili rek,
da je za vsakogar zidana opeka za
zapahi.	Jože Klančnik
v
POGOVORI 0 TEM IN ONEM
BREZ NOVOLETNE JELKE NI NOVEGA LETA — POSEBNO NE TAM, KJER
SO V DRUŽINI OTROCI. PRIPRAVILI SMO VAM NEKAJ NASVET3V V ZVEZI S TO
BLEŠČEČO, LEPO, PA TAKO NEVARNO STVARJO:
—	KOLIKO NOVOLETNIH JELK SO OTROCI ŽE PREVRNILI! DA SE TO NE BI
ZGODILO TUDI NJIM, SE JE NEKDO ODLOČIL, DA JO BO PREPROSTO — OBESIL
NA LAKS IN TO TOLIKO OD TAL, DA JE MALČEK NE BO DOSEGEL. NA PRVI
POGLED JE TO SICER NEKOLIKO NESIMPATIcNA REŠITEV, TODA PAMETNA JE.
CE SE ZE NE MOREMO ODLOČITI, DA BI JO OBESILI, PA JO Z LAKSOM VSAJ
PRIVEžIMO IN PRITRDIMO K ZIDU.
—	SVECICE NA NOVOLETNO JELKO MORAMO NAMESTITI ŠELE TAKRAT, KO
SMO SMREKO ŽE POVSEM OKRASILI. PRITRDIMO JIH SKRBNO, PRECEJ DALEČ
OD VATE, DA SE NE BO JELKA TAKRAT, KO BI MORALA BITI NAJLEPŠA, SPRE-
MENILA V GOREČO BAKLO.
—	CE ŽELITE, DA SE JELKA NE BO TAKO HITRO OSIPALA, JO DVA DNI PRE-
DEN JO BOSTE OKRASILI, POSTAVITE V VEDRO, KAMOR STE POLEG VODE
VLILI ŠE NEKAJ GLICERINA.
—	NOVOLETNA JELKA BREZ DARIL NI NOVOLETNA JELKA. ZATO BOMO POD-
NJO POLOŽILI VEC LEPO OMOTANIH ZAVITKOV, KI SMO JIH PRIPRAVILI ZA
SVOJE NAJBLIŽJE IN CE BOMO TISTI DAN DOBILI KAKŠEN OBISK, SE SPOM-
NIMO TUDI NANJ S SKROMNIM DARILOM, PA ČEPRAV JE TO SAMO POMARAN-
ČA, ZAVITA V CELOFAN IN OKRAŠENA S SMREKOVO VEJICO.
TUDI GOSTITELJICA
NAJ BO GOST!
Iz leta v leto več je ljudi, ki preživijo sil-
vestrovo noč doma v krogu svojih družinskih
članov in najbližjih prijateljev. Tista noč, ta-
ko lepa za1 goste in »opazovalce«, pa je za
gospodinjo ponavadi eno samo garanje. Že
ves teden peče pecivo, popoldne silvestrovega
dne pa se vrti v sopari kuhinje, ko priprav-
lja novoletno večerjo. Pri mizi streže, odnaša
posodo, jo pomiva in je zaradi tega najbolj
obžalovanja vredno bitje na zabavi. Zavoljo
dela je skuštrana, utrujena in razumljivo, tu-
di slabe volje. Sprejmite torej naš nasvet:
nikar ne pripravljajte novoletne večerje. Cez
leto je toliko drugih priložnosti, ko se lahko
izkažete s svojimi kuharskimi sposobnostmi!
Za Silvestrovo pa se odločite za hladen bife,
ki vam J>o omogočil, da bo tudi gostiteljica
gost. Kako pripravimo takle bife?
Pijače, kozarce in odpirače zložimo na
majhno mizico. Ce je v sobi zelo toplo, pri-
našamo pijačo sproti iz kuhinje, da ne bo
mlačna. Na veliko, lepo urejeno in okrašeno
mizo pa zložimo vse, kar smo pripravili, za
pod zob: pladnje z narezkom in francosko
solato, perutnino, pecivo, potice, sladice, sad-
je itd. Le punč, čaj in kavo pripravimo spro-
ti. Gostje naj si postrežejo po volji, mi jih
le kdaj pa kdaj povabimo k mizi. Mizo lahko
pripravimo tudi v kuhinji, če je dnevna soba
premajhna.
Čeprav silvestrujemo doma, ne pozabimo na
zlikano obleko in urejen videz. Gostiteljica
se naj ne sprehaja okrog s predpasnikom
okoli pasu, obleko naj z njim zavaruje le v
kuhinji, ko pripravlja tople pijače in napit-
ke. Ce le more, naj zdrži v čevljih, pa tudi
gostov naj ne posiljuje s copatami. Je že
res, da bo naslednji dan zato več dela, toda
tu ni Domoči!
NOVOLETNI PUNČ
Potrebujemo kilogram sladkorja,
liter vode, sok in lupinice štirih po-
maranč in dveh limon, vanilijo, če-
trt litra do pol litra ruma, liter
belega in liter črnega vina.
Sladkor polijemo z vodo, dodamo
vanilijo, sok in lupinice pomaranč
in limon. Prevremo ter na koncu
prilijemo rum in vino. Serviramo
toplo.
DRUŽINSKI PUNČ
Potrebujemo liter rdečega vina,
sok ene limone, sladkor po okusu,
pet žlic ruma in liter čaja.
Vino s sladkorjem dobro pregre-
jemo. Dodamo limonin sok, rum in
vroč čaj. Serviramo zelo vroče.
Takole bogato omizje ni edina cena
za novoletno razpoloženje. Mnogo
važnejša je prav izbrana družba, do-
mačnost in prisrčnost. Predvsem se
naj gostiteljica izogiba najrazličnej-
še zbirke pijač, ker jo utegne boleti
glava zaradi prenočitve (beri pre-
daniive) gostov, ki ne bi več zmogli
poti domov.
NOVOLETNI
NASVETI
NESREČA
NE POČIVA
Kako zdraviti novo-
letnega mačka?
(POL ZA ŠALO, POL ZA RES)
Prazniki so tu in z njimi prilož-
nost, da optimistično nazdravimo no-
vemu letu, naši bližnji prihodnosti,
da vtopimo nevšečne spomine pre-
teklosti pa še in še, saj Slovenec
pač ni v zadregi za vzroke, ob kate-
rih lahko zvrne kak kozarček več.
Težja pa je stvar z »mačkom«. Ta
reč se prikrade in zagreni dan, ko bi
se morali spominjati prijetno pre-
čute noči ter ne pusti, da bi brez
bolečin odprli usta. Kako ga zdra-
vimo?
—	Najboljša je preventiva. Kdor
ni alkohola vajen, naj se ga daleč
izogne.
—	Kurativna metoda mnogih je,
da preden ležejo spat, popijejo nekaj
dobrih požirkov mleka. Če želodec
tako »revolucionarno nasprotje«
prenese, potem se nevtralizira alko-
hol, če ne, gre mleko z alkoholom
vred iz prebavil.
—	Bolje kot razni kombinirani
praški mnogim pomaga grenka tur-
ška kava v katero ste oželi vsaj po-
lovico limone.
—	Preizkušena metoda vaških piv-
cev je, da mačka vtopijo v vsaj pol
litra tekočine zajete s surovega zelja
v kadi.
—	Kdor ni zmrzljiv, je mrzel tuš
metoda »konjske terapije«.
—	Ni odveč »operacija s prstom«
s posledico klicanja »urha«, nadalje
metoda »klin se s klinom zbija« itd.
Ne uporabljajte vseh teh metod
hkrati in brez zagotovila, da imate
zdravnika pri roki.
IZLOŽBA
PRED PRAZNIKI
Točno se še spomnim: ko sem
bil še čisLo majhen, sem v pred-
prazničnem vzdušju vedno mislil:
»Ubogi odrasli ljudje! Ne morejo
se igrati, ker nimajo časa. Zato se
tudi ne zanimajo za lepe igračke,
čeprav bi vse na svetu lahko ku-
pili. Ko pa je enkrat res tako da-
leč, dobijo samo dolgočasne kole-
darje, pisalni papir, parfum in
takšne stvari. Ubogi odrasli!«
Vidite,, danes sem prav takega
mnenja — samo v nasprotnem
smislu. S pomilovalnimi očmi gle-
dam otroke v temnih ulicah in
pred izložbami polnimi igračk:
»Kako dolgočasno je biti otrok!
Za vse na svetu ne bi hotel biti še
enkrat.. .« Je že tako — otroc/i
marsikdaj ne razumejo odraslih,
le-ti pa ne otrok. Samo en most je
med njimi — spomin.
Nič posebnega ni bil kraj, kjer
smo moji starši, moj brat in jaz
^stanovali, Toda bil je n'aš kraj. Do
\sosedov sem imel precej daleč in
kadar sem se podal k njim, sem
moral po ozki cesti ob potoku.
Blizu njih je bila tudi majhna tr-
govinica z eno samo izložbo. Pred
njo sem včasih postajal dolge ure.
Izložba je bila najlepša pred praz-
niki. Prijazni prodajalec jo je ure-
dil samo za nas. Vedno je imel kaj
novega. Železnico, avt^o, letalo in
še in še .. .
In kadar takole premišljujem,
ugotovim, da je pravzaprav lepo
biti o'.rok in da bi bil še zelo, zelo
idd m:j njimi.
A. KANDORFER
Poznate tisto pesmico, ki pripoveduje o otrokih, »ki noske, na
šipe tiščijo« in gledajo v izložbena okna, ki so polna novoletnih
daril? Saj ste tudi vi taki, kajne? No, mi vam želimo, da bi iz teh
izložb odromalo čim več igračk v vaše domove in da bi vam taki-le
lepi medvedki krajšali dolge zimske večere.
Novoletna darila
Kako dolgo si že kaj tarete gla-
vice s tem, kaj bi podarili očku ali
mamici za nove leto? Mnogi ste se-
že prav gotovo odločili — predvsem
tisti, ki imate v hranilniky kakšen
stotak več. Zanje pa, ki še oklevajo,
smo pripravili nekaj drobnih nasve-
tov. Prepričani smo, da bosta mami-
ca in očka bolj vesela vaše pozorno-
sti kot pa darila, za katerega bi mo-
rali odšteti veliko denarja. Vedite,
da je največja vrednost podrajena
v ljubezni, ne pa v dinarjih. Zato
bosta mamica in očka najbolj ceni-
la tisto, kar boste posebej zanju
sami naredili.
Znate lepo risati? Če je tako, po-
tem je problem novoletnega daru
rešen. Narišite jima nekaj- lepega
— kakšno zasneženo pokrajino, no-
voletno jelko, šopek rož, ptičke —
risbo zalepite na karto in jo jima
izročite z najlepšimi željami za no-
vo leto. Deklice, ki znajo plesti ali
vesti, dobo spletle mamici topel šal,
morda celo copatke, očku pa v ne-
deljski robček izvezle začetnici
njegovega priimka in imena. Tisti,
ki so fotoamaterji, bodo očka in
mamico fotografirali, sliko povečali,
jo dali v okvir in ,jo nastavili pod
novoletno jelko. Če očka kadi pipo,
mu lahko sešijete lepo vrečico za
tobak, opletete jima kiljko namizno
ali nočno lučko itd. In še nekaj:
nikar ju tisti dan ne jezite! Tetka
Esperantska proslava
Petnajstega decembra smo praz-
novali 105. obletnico rojstva usta-
novitelja esperanta — dr.' Lazara
Ludovika Zamenhofa. Mali' Lazar,
ki je s petimi leti obvladal pet jezi-
kov,'je kmalu ^poznal, da se ljudje
težko sporazumevajo med seboj.
Zato je kasneje začei premišljati, da
bi ustvaril jezik, ki bi povezoval
ljudi vsega sveta in ki bi se ga
ljudje brez večjih težav naučili. Na-
pisal je drobno knjižico mednarod-
nega jezika. Zamisel je prodrla med
ljudi in esperanto se danes učimo
tudi v šoli.
Tudi na naši šoli smo se spom-
nili rojstva dr. Lazara Ludovika
Zamenhofa. Pripravili smo lepo
proslavo. Moj sošolec Marko je pre^
bral življensko pot očeta esperan-
ta, Anica in Nevenka pa sta poveda-
li pesmici. Rudi in njegov brat Da-
ne sta zaigrala venček narodnih
pesmi. Razredni zbor je na koncu
zapel še tri pesmi in predstava je
bila zaključena. Pripravili smo tudi
razstavo.
Rad se učim esperanto. Zelo si
želim, da bi ta jezik znali vsi ljudje
na svetu, ker bi se tako bolje spo-
razumevali.
Davorin Zupane,
osn. šola Fran j a Vrunča,
Celje
Dragi prijatelji
in bralci
»Radovedne malhe«
Bili smo že skoraj v zadregi,
ko do pred tednom dni še ni-
smo dobili nobenega sestavka
za »Radovedno malho«. Potem
pa so začeli kar deževati.
Pesmice o novem letu in dedku
Mrazu, sestavki o praznovanju
dneva repubiike in novoletne
jelke, šale o življenju najmlaj-
ših itd. Med njimi je bilo tudi
precej novoletnih čestitk in za
te se vam najtopleje zahvalju-
jemo. Srečo, veselje in veliko
uspehov v šolT — to so naše
želje Vam za novo leto! In se
veda — da ne bi pozabili na
»Radovedno malho«.
Ker se bomo prihodnjič sre-
čali šele čez mesec dni, priča
kujemo, da nam boste v teb
dneh veliko pisali. Prepričani
smo, da vam bodo novoletne
počitnice dale veliko snovi za
pisanje. Želimo vam torej čim
prijetnejše praznovanje in še
enkrat srečno leto 1965.
Tetka urednica
Zmago iz Celja nam je poslal dve
perorisbi, od katerih danes objavlja-
mo ptička na \>eji. Upamo, da nam
bo še- kaj poslal.
PISMO UREDNIŠTVI!
Draga tetka!	—
Zelo rada berem Celjski tednik, posebno pa
rubriko »Radovedna malha«. Končno sem se
opogumila, da se bom tudi jaz oglasila. Do-
ma sem na Rifniku in hodim v Šentjur v šo-
lo. Pri nas je zelo lepo, posebno pa takrat,
kadar »dolinice megla krije, pri nas pa son-
ce sije«. Pa' tudi zdaj je lepo, ko je sneg.
Lahko se smučamo in sankamo. Tudi skakal-
nice si naredimo. Naši fantje so kar dobri
skakalci, najbrž bo kateri kdaj še kakšen pr-
vak. Kadar bomo spet imeli skakalnico, vas
povabim na tekme.
Za nami je praznik dneva republike, ki smo
ga na naši šoli lepo proslavili. Sprejeli smo
cicibane v pionirsko organizacijo, pionirje
osmega razreda pa v mladinsko organizacijo.
Zdaj se že pripravljamo na praznovanje no-
voletne jelke. Pripravljamo tudi obdaritev.
Tega našega praznika se zelo veselimo.
Na koncu svojega pisma vas prav lepo po-
zdravljam in želim vsem sodelavcem Celjske-
ga tednika in vsem pionirjem srečno leto
1965.
Jožica Kolar,
Šentjur pri Celju
Draga Jožica — hvala za Tvoje ljubeznivo
pisanje. Razveselili smo se ga. Še posebej so
nam bile všeč Tvoje pesmice, ki jih bomo
objavili. Napiši nam še kaj! Prisrčna hvala
za novoletne želje. Tudi mi Ti želimo vsega,
vsega najboljšega.
OBISKALA STA NAS
Vida Kreslova
in Ione Seliškar
V	prvi polovici novembra nas je
— pionirje tretje osnovne šole —
obiskala književ.nica Vida Bresto-
va. V telovadnico smo odšli po
drugem odmoru. Tam nas je že ča-
kala tovarišica Brestova. Povedala
nam je dve partizanski zgodbi.
Prva je bila žalostna, govorila pa
je o malem Borčku in o tem, kako
je rešil dva partizana. Druga pa je
pripovedovala o Vidi, ki je na dre-
vesu zobala češnje, spodaj pa so
'bili Italijani. Na vrsto so prišle
pesmi, ki jih je tovarišica Brestova
sama napisala. Te smo še posebno
radi poslušali. Nato nam je pisa-
teljica dejala: »Zdaj me pa še vi
kaj vprašajte!« Na naša vprašanja
je rada odgovarjala. Kmalu je bilo
konec prijetnega razgovora z Vido
Brestovo. Mi pionirji pa si želimo
še mnogo takih pomenkov.
Isti dan je dijake sedmih in
osmih razredov tretje osnovne šole
obiskal mladinski pisatelj Tone Se-
liškar. O njegovem obisku so di-
jaki takole napisali:
V	petek smo šli v šolo precej
nestrpni, pa ne zaradi kakšne šol-
ske naloge, temveč zavoljo bojaz-
ni, da tovariša Seliškarja ne bo.
Ko je tovariš Tone Seliškar stopil
v fizikalnico, smo.ga pozdravili z
burnim ploskanjem. Ni se še po-
legel doneč aplavz, ko je pred to-
variša Seliškarja že stopil dijak
sedmega razreda, mu izrekel dobro-
došlico, v pozdrav pa mu izročil
šopek cvetja.
Tovariš Seliškar natn je opisal
svoje življenje. Videli smo, da je
bil prav tak razposajen dečko kot
smo mi. Spoznali pa smo, da je ži-
vel v mnogo težjih pogojih. Potem
je prebral svoje delo, ki opisuje,
kako so mladi »partizani« ugnali
nemško učiteljico.
Razgovor nam je kar prehitro
minil, toda obljuba, da se mogoče
vidimo prihodnje leto, nas je po-
tolažila. To željo smo podkrepili z
močnim ploskanjem in klici: »Pri-
dite še, tovariš Seliškar.«
PRIŠEL BO DEDEK MRAZ
Burja brije, sneg pokriva
vse doline in gore,
v šoli pa se vse raduje,
dedek Mraz že pelje se.
Sanke polne so do vrha
vsega, vsega dobrega,
da bi se pri nas ustavil
in razdelil darila vsa.
Zvonka Strašck,
osn. šola Svetina
KOLINE
Pridna naša mama,
prašiča je zredila,
zdaj pa vsa družina
se bo z njim mastila.
Velik to je praznik,
ko se prašiča kolje,
misel na dobrot^
da nam dobre volje.
Jožica Kolar,
Šentjur pri Celju
SKOZI SVINČENO TOČO
Piše: Branko Hofman
Riše: Peter Krivec
VAŠKA EROTIKA
Bili so svoje dni na sloven-
skem časi, ko še ničesar nismo
vedeli o beli kugi ...
Bela kuga? Kaj pa je to?
—	Če si hočeva omisliti
»fiča«, potem si ne moreva
omisliti še enega otroka ... —
—	Moja mati je imela pet
otrok. Po vsakem se je zdebe-
lila ... —
—	Saj moža skoraj ni doma
in če pride, mu brenči po glavi
od samih skrbi. Zaspi kot
uMt •.. —
to je nekaj ilustracij o »beli
kugi na slovenskem, ko nam
število rojstev z leta v leto
pada.
Nekoč pa ni bilo tako. Ni bilo
televizije, ni bilo kina. Otroci
niso bili »planirani« — enostav-
no prišli so.
Nedavno sem slišal zgodbo o
listih časih. Zapomnil sem si jo
lako, kot so jo možakarji na-
pletli. Morda sem majčkeno do-
dal, toda v glavnem sem jo za-
pisal tako, kot sem jo nekje v
Zgornji Savinjski dolini poslu-
Jure KRAŠOVEC
Ko sta bila Tevž in Mica še fant
in dekle, sta si krajšala dolge je-
senske in zimske večere na edino
mogoč način, ki je preostajal od-
raslim ljudem v hribih daleč od
mest, pod nebotičnimi vrhovi, kjer
je od enega do drugega soseda po
debelo uro hoda. Kakor je bil
Tevž sprva plašen in obotavljiv,
tako ga je kasneje zgrabila vaso-
valska strast, da je svoji Micki
segal pod krilo tudi pred drugimi
ljudmi, če so le za tren obrnili oči
kam drugam. Tevž je zalezoval
Miciko na paši, prikradel se je k
njej v črno kuhinjo, kjer je v go-
stem in dušečem dimu bolj z
dlanmi in prsti kot z očmi obču-
doval privlačnosti, ki so jih Micki
podarili starši. Ob večerih, ko so
za okni Micikine domačije ugasni-
le luči, je Tevž prihajal pod okno,
kjer pa ni dolgo postajal. Micika
je bila odpiranja zapaha tako va-
jena, kot križanja pred strogim
očetom kadar je sedla k mizi.
Nekoč sta se Micika in Tevž
sporekla. že drugi dan se je Tevž
motovilil okoli dekleta, ki pa je
pihalo in revskalo kot mačka, ki
ima mlade. Tevž pa je najbrž sli-
šal za modrost, da ima noč svojo
moč, zato je bil zvečer spet pod
Micikinim oknom. Potrkal j^, Mi-
cika pa nič. Potuhnila se je v po-
stelji in kuhala jezo. Toda Tevž
ni bil iz tistega testa, da bi nepo-
plačan hodil uro daleč ob'zatonu
dneva, potem ko se je že prepotil
v planini in s cepinom vlačil hlode
iz grape. S krepkim lovskim no-
žem je tako dolgo drezal in pri-
vzdigoval oknice, dokler ni ena z
truščem in žvenketom zgrmela na
tla. Kaj je mogla po vsem tem
storiti uboga Micika? Preveč jo je
zeblo ob odprtem oknu. Ponoč-
njaka je kaznovala tako, da jo je
moral vso noč greti.
*
Tako je bilo tiste dni, ko sta bi-
la Micika in Tevž še fant in dekle,
ko sta, kakor so pravili ljudje,
skupaj hodila. In ker hodi vrč ta-
ko dolgo k vodnjaku, da se razbi-
je, je tudi Tevž lepega dne zvedel,
da je svojega razbil. Micika se je
čudno zaokroglila in ob pustu je
bila ohcet.
Leta so minevala, Micika je po-
stala Mica, Tevž pa kot Tevž ni
opustil svojih navad. V hiši je ve-
kal že peti otrok. Tevž, če je bil tre-
zen, je preklinjal in se zaklinjal,
da je otročajev v hiši dovolj. Če
pa je zvrnil kozarček čez mejo,
je pozabil na kletve in zaklinjanje
in Mica je vsakič bolj v skrbeh za-
vzdihnila:
— Bog pomagaj, spet je pil.
Vojska je Tevža zvlekla v Gali-
cijo in v Italijo. Vrnil se je čez
"štiri leta nasekan od veselja, da je
odnesel cele kosti. Bil je štiri leta
starejši in še rajši je pil — dru-
gače pa je ostal stari Tevž.
Mici je oddih, ki se je poznal
med prvimi petimi in šestim otro-
kom, dobro del. Ubrala je druge
strune. Če je prišel nadevan, je
burkljala, rentačila in ropotala po
hiši, da mu je zgasnila žejo po
ljubezni. Nič več ni bila tista brh-
ka, toplokrvna in dobrovoljna Mi-
cika, ki se ga je vedno tako otepa-
la, da ga je bolj vabila kot podila.
Vsa nesreča pa je bila, da je tudi
Mici plala v žilah vroča kri. Če-
prav ni vedela ali ima prav; po-
stala je ljubosumna, da bi njen
Tevž lezel kam drugam, ko je že
tolikokrat pravil o ženskah, ki
vroče ljubijo tudi za denar. Kar
razpočila bi se ob misli, da bi kak-
šni malopridni kelnarici dajal de-
nar, medtem ko je njej v dekliš-
kih dneh prinesel kvečjemu kak-
šno svileno ruto ali pest bonbonov.
Ravno tega dne jo je spet ku-
halo. Tevž je bil v nedeljo odšved-
ral v bližnji trg, da bi se po opra-
vilu pompnil s flosarji o lesu. Zdaj
pa je bil že torek in dedca od ni-
koder. Ljudje, ki so po opravkih
hodili iz trga, so ji sicer povedali,
da je Tevž vedno bliže domu in
si spotoma gasi žejo. Bila je tako
razgreta od jeze in ljubosumja
kaj Tevž vse počne po gostilnah s
zanikrno kislico. Prav mikalo jo je
ugotoviti, če so preklemane pun-
čare v dolini paberkovale po sa-
dovnjaku, ki je njej namenjen.
Če jo najde nasekani Tevž v hiši,
bo spet terjal svoje veselje. Čuti-
la se je preveč slabo razgreto, da
bi se mu mogla kaj dosti upirati.
In če se to zgodi, potem bo spet
narobe. Nekaj je gorelo v njej in
ker toplota tudi jari pšenici prija,
je bolje če Tevža sploh ne sreča
to noč.
Tako je sklenila Mica in hitro
spravila otroke spat. Zaklenila je
hišo, pripravila v čumnati poste-
ljo, sama pa zlezla v senik.
*
Tevža je Rozika, natakarica v
poslednji gosttfni pred domom,
grdo potegnila. Ko je prišel, ga je
spogledljivo gledala z velikimi čr-
nimi očmi in mu pomenljivo me-
žikala. Pasel je oči na njej, kadar
se je sklanjala in iz velike pleten-
ke natakala vino v steklenico. No-
sila je steklenico za steklenico na
mizo in se kot po nerodnosti mo-
tovilila okoli njega tako, da se je
že kako obdrgnila obenj, če ne z
belimi rokami, pa z životom ali
zaobljenimi boki. Če mu je nata-
kala kozarec, je to storila tako, da
je v vratu čutil njeno toplo sapo.
Tevž je odlašal odhod, da bi bil
zadnji, ko bi šel iz krčme. A ni
zlodej, da je prišel prekljasti va-
ški učitelj in mu ptičko speljal
pred nosom v trenutku, ko se je
zadnji desetak lesketal na Roziki-
ni dlani.
Jeza in žalost sta ga kuhala, ko ,
je kolovratil po senožeti domov.
Mesečina je bila in zrak je dišal
po cvetju. Taka noč je bila, kot •
so bile v letih, ko je hodil vasovat „
Miciki. Ej, Micika! Rozika je mač-
kica, toda Micika je bila v njenih
letih bolj muhasta, bolj prikupna -
in priliznjena. Micika, ta njegova .
Micika, hja, to pa že ...
Naglo je stopil. Ztjelo se mu je, "
da je mlad fant, ki gre vasovat
Zlezel bo v pogreto posteljo, jo .
obribal z brado po obrazu in vra-
tu, jo požgečkal, da jo bo minilo
vsako upiranje zaradi lepšega.
Tako je mislil, ko je hodil bolj
po zložnem. Če pa je steza vijuga-
vo segla v strmino in so ga izda-
jala pljuča, so se mu misli spre-
vrgle.
Khm, daje me. Staram se. Pre-
vzetna Rozika je morala slišati,
kako mi sapa uhaja iz povegrane- -
ga kovaškega meha. Zlodej vzemi
Roziko. Zlodej vzemi tudi Miciko,
khm, pravim Mico ... Tudi ona je
že stara. Najbrž je že legla spat,
ko ni več luči. Spet mu jih bo na- ■
drobila in napletla s svojim ost-
rim jezikom, da mu bodo ušesa
kar štrlela od glave. Če ji bo kaj
ugovarjal, bo vreščala in zbudila
še otroke. Tako se ženske spreme-
nijo. Najprej jih je sam med in
smetana, ko pa se enkrat prilepiš
z obema fafljama in se zaman ote-
paš, jih je sama sitnost in jezič-
nost. Hentana Micika, da si mora-
la postati taka Mica.
Pa smo ga pili, peli smo in žgeč-
kali natakarice... Je že res, da mi
je Rozika zvabila zadnji desetak.
Hja, ko pa človek v teh letih ni
več tako postaven in prikupen! Ko
bi bil še mlad, kot sem svoje dni
bil, bi me vlekla za rokav v svojo
kamrico tudi če bi ne imel poče-
nega groša v žepu ...
Tako je Tevž prekladal svoje
misli eno k drugi, dokler ni zabev-
skal Sultan, mu pritekel naproti
in ko ga je zavohal, mahal z re-
pom in se mu dobrikal.
—	Ej, Sultan, utihni. Bolje bo
za oba. Če se Mica zbudi, jih bova
slišala, da nikoli tako... Ej, vesel
si pa, vesel, da sem spet doma ...
Kako dolgo me ni bilo, mrcina ko-
casta ... Nedelja, ponedeljek, pa
torek... Ojej, tretji dan bo že...
Veš, še sva pametna, in najbrž sva,
se boš ti spet zavlekel v svojo
utico, Sultan, jaz pa, jaz pa se bom
spravil v seno, Idokler ne mine
noč. Sultan, povem ti,če še ne veš,
ženske so nataknjene kot sam
šment, če morajo same' ležati...
Priden bodi, Sultan, priden ...
Sultan je bil razumen pes. Spod-
vil je rep, se pomuzal ob Tevževih
nogah in /zlezel v pasjo hišo. Tevž
je zavil okoli hiše k seniku.
—	Hm, kako pride prav, če je
človek pozabljiv. Nekdo je pozabil
spraviti lestev na njeno mesto.
Ravno prav. Se mu vsaj ne bo tre-
ba opletati z njo in loviti ravno-
težje ... Stopil je na prvi klin, na
drugega, petega, dokler ni bil pod
streho, kjer ga je vabila prijetno
duhteča planinska mrva. V temi
si je odvezal čevlje, jih sezul-in
vrgel na seno. Potem je slekql
suknjič, ga zložil v nekako blazi-
no in po vseh štirih zlezel globlje
pod svisli. Naenkrat je zadel ob
nekaj toplega, živega ... Šment,
kdo pa je to? Kak berač? Ne, pre-
več gladko kožo ima za dedca ...
—	Ježežmarija, kdo, kdo pa
je ... je preplašeno kriknilo iz se-
na.
—	Ti si Mica? Nič se ne boj. To
sem jaz, Tevž ... Zakaj vstajaš?
Kar spi Mica, kar spi...
Tevž je mehko porinil prebuje-
no Mico nazaj v seno. Nekaj časa
je miroval in premišljeval, qe naj
se izgovori, zakaj je tako dolgo
hodil. Ker pa Mica ni rekla nobe-
ne. je molčal. Počasi je dvignil
roko in segel po nečem mehkem
dobro ped nižje od tam je sli-
šal sunkovito in pritajeno diha-
nje:
—	Mica ... Micika, ko si že rav-
no pri roki... ,
POŽIREK HUMORJA
NOVOLETNI OGLASI
razprodaja
Prodamo dobro ohranjeni inve-
sticijski elaborat, nadalje odlično
očuvane generalne in polirske na-
črte za nov industrijski obrat. Na-
slov v banki pod šifro »Restrikci-
j a.«
preklic
Preklicu jemo vse javno iznešene
gbljube, ki smo jih tiskali v na-
šem listu na temelju izjav mero-
dajnih činiteljev. Prepričani smo,
da ta preklic ne bo nikogar priza-
del, ker papirnate obljube dejan-
sko nič ne pomenijo.
»Celjski tednik«
izjava
Izjavljamo da od konca aprila
1965 ne bomo imeli ničesar skup-
nega z Miho odbornikom, ker
smatramo, da je zaradi njegove,
dveletne odsotnosti zakonska zve-
za ugasnila.
Volivci pozabljene vasi
mali oglasi
Kupim trpežno usnje za zaščito
komolcev. Ponudbe pod »Komol-
čar«.
zamenjava
Zamenjamo »vplivnega strica«
za dobro izdelan perspektivni na-
črt, podprt s temeljito družbeno
potrebo Naslov v uredništvu pod
šifro »VIII. kongres«.
*
Kdo mi posodi malo govorniške-
ga daru, ki ga potrebujem za
družbeno napredovanje. Plačam
obresti s protežiranjem.
*
Dobro rabljene čevlje in dobro
rabljeno obleki1 dobro proda upo-
kojenec.
*
Nekje se je izgubil sklep, ki je
nekje zelo važen za realizacijo.
Poštenega najditelja prosimo, da
ga vrne nekje na občinski skup-
ščini.
objava
Ljubitelje odlične kapljice in še
boljšega prigrizka vljudno vabimo
na silvestrovanje. Cene konkurenč-
ne. Za zakol poskrbljeno.
Restavracija
vabilo
Tov. Direktorje vljudno vabi-
mo ... tov. poslovodje pa vabimo.,
na dva posvetovanja z istim dnev-
nim redom, kajti skupnega posve-
tovanja nismo mogli organizirati
— zaradi razlike, ki je očitna že
v vabilih.
Gospodarska zbornica
zamenjava
Zamenjam dobro zastraženo sta-
novanje za direktorski kabinet.
Naslov pod šifro »Gospodarski
strokovnjak«.
*
Zamenjam svojo pokojnino za
štipendijo srednješolca. Vse po-
hvale in delovno odlikovanje da-
jem zainteresiranemu za nameček.
izjava
Izjavljam, da nisem plačnik dol-
gov, ki jih bo gotovo naredila mo-
ja žena — prosvetna delavka.
brez besei)
NOVOLETNA
Kaj vse od novega si leta
človek naš lahko obeta?
Hej, bodimo brez skrbi,
jasnovidcev mrgoli:
Novo leto vsem odpira
nešteto možnosti in vrat,
saj pol izvoljenih rotira,
mnogo jih v nepovrat...
Kdo na pleši nima sence,
kdo kdaj pride med ljudi,
ne more mimo evidence
in do volitvene časti.
Višje plače — višje cene
bodo kakor enkrat ena
in da tradicija ne uvene
spet v hiši bo bentila žena.
In investicije splašene
bodo zlezle spet na dan,
(če kritike ne bo poštene)
mimo aktov — v prvi plan.
Tako kot volk v ovčji koži
ne postane mila jera,
pač ekonomist jo zaokroži,
da je njegova prava vera.
Kaj si hoč'mo? To se pravi
da ni še konec ravsarije,
ki se o štalici in kravi
že kar precejšnjo dobo bije.
Storimo končno že korake,
krepke kakor eden mož,
da trnja manj bo in navlake
več reda pravega in rož.
Kdor je figa, je za figo,
naj ga vzame sociala.
A rokomavhe na verigo
in na delo vsa zijala.
Če preveč zinil sem — presneto
samo tega si želim,
da bi imel avtoriteto,
kakor dragi Serafim.
A za konec, da klobasa
bo zašpiljena lepo:
Srečen skok in to brez špasa
v petinšestdeseto.
-ček
KDO JE KRIV
ZLATA ORHIDEJA
Na tem mestu bomo od ti številke naprej objavljali
strnjeno vsebino lašega novega romana »Zlata orhi-
deja« zato, da bi tudi tisti, ki bodo tednik naročili
in kupovali po novem letu, imeli pregled nad že ob-
javljenim besedilom. Roman objavljamo tako, da si
ga lahko vsak izreze, zveže in ohrani. Roman »Zlata
orhideja« bo izhajal približno pol leta.
Vinko Sobočan je sedel v svoji sobi in pred njim je na mizi
ležala njegova pravna diploma. Strmel je vanjo kakor v nekaj
tujega, kar se ne tiče njega samega. Študiranje ga je v zadnjih
mesecih izmučilo in mu izčrpalo sile, da si zdaj, po pravosodni
diplomi, ni želel nič drugega kakor poštenega oddiha in razve-
drila. Prej, ko se je še dneve in noči ubadal z vsem mogočim
pravom, si je domišljeval, da bo tisti dan, ko bo vse to dokonč-
no za njim, najsrečnejši človek pod soncem; zdaj pa je razloč-
no videl, ^a pomeni diploma prelom, ki je prav toliko vesel
kolikor žalosten. Čudno je bilo le to, da sta izvirafa oba občut-
ka, veselje in žalost, iz istega vzroka. To, da mu zdaj ne bo
več treba študirati in se bati izpitov, je bilo veselo; to, da je
s tem trenutkom prešel mejo med študentovsko mladostjo in
obdobjem poklicne življenjske stvarnosti, pa je bilo manj ve-
selo. In ker je drugo ubijalo drugo, se je vse v njem mešalo
v motno zmes nedoločnosti in ga delalo takega, kakršen je pač
ta trenutek bil.
»Kako je to čudno,« je pomislil, »da je hrepenenje po cilju
vedno lepše, kakor je cilj sam! In kolikokrat nam da življenje
tisto, po čemer hrepenimo, šele tedaj, ko nas boj tako utrudi,
da veselje ni več pravo, ni več tisto, v kar smo verjeli.«
Ob tem zaključku si je popravil lase, ki so mu silili na čelo,
si prižgal cigareto in se nasmehnil.
»Čemu pravzaprav premišljujem vse to?« se je vprašal.
»Nehal sem biti študent in postal sem pravnik. Življenje stoji
pred menoj. Vsa pota čakajo name. In zunaj je veder, sončen
dan. Ven!«
Vstal je in hotel stopiti k vratom, pa so se prav tisti tre-
nutek odprla in v sobo je stopila mati, še čvrsta in prikupna
žena, le poteze na njenem obrazu so pričale, da njeno življenje
ni bilo vedno z rožicami postlano. Nad dvajset let je preteklo,
kar ji je smrt ugrabila moža, Vinkovega očeta. Ostala je sa-
ma z otrokom s težavno nartogo, da ga vzredi in vzgoji. Da ni
podedovala po teti hišice in nekaj denarja, bi bila težko kdaj
izpolnila to svoje dvojno poslanstvo.
Tako ga je, in njen sin Vinko je stal zdaj pred njo kot di-
plomiran pravnik. Z njegovim je bil dosežen tudi njen cilj. Po-
nosna je bila na to, in njeno razpoloženje je bilo vse bolj brez
vsakega oblačka, kakor sinovo. Njej se ni bilo treba poslavljati
od mladosti, ki je ni več imela; jemala je le slovo od strahu, da
Vinko ne bo končal šolanja in ne bo postal diplomiran pravnik.
Pa je bilo to slovo tako lepo in veselo, kakor je slovo brodolom-
ca od deske, katere se je dolgo in naporno oklepal, preden je
dosegel obalo. Zato se je zadovoljno nasmehnila, ko je spet sta-
la pred njim in v očeh ji je sijal žar, kakršnega sin že dolgo ni
bil vajen.
»Skoraj bi bila pozabila,« je dejala, ko si ga je ljubeče ogle-
dala, »da ti moram izročiti neko zapuščino. Tale zavoj. Dal mi
ga je tvoj pokojni oče pred smrtjo z naročilom, naj ti ga ne
izročim prej kot takrat, ko boš doštudiral. Kaj je v njem, tega
ne vem. Tvoj oče je bil nekoliko čudaka. Kot mornar je objad-
ral ves svet in doživel marsikaj nenavadnega, kar je zapustilo
v njem neizbrisljive sledove.«
Z nemirom v srcu je vzel sin zavoj iz materinih rok, in prvi
trenutek niti vedel ni, kaj naj z njim počne. Mati je to opazila,
se spomnila pokojnika in solze so ji orosile oči; da jih ne bi
opazil, se je naglo obrnila in odšla iz sobe.
Mladenič je nekaj trenutkov negibno strmel za njo, potem
na zavoj in se končno naglo odločil. Odprl ga je in našel v njem
očetovo pismo, neko pisanje v neznanem mu jeziku in kos
z roko narisanega zemljevida s posebnimi znamenji. Razgrnil
je očetovo pismo in ga pričel brati. Črnilo je bilo zbledelo in
nekatere črke je le s težavo še razločil.
V pismu je bil kratek opis razburljivega očetovega življenja
pred poroko z njegovo materjo Ano, posebno tisti čas, ko je
služil kot mornar na ladji, ki je merila globine morja med
vzhodnoafriško obalo in otokom Madagaskarjem. Bilo je to v
zadnjih letih devetnajstega stoletja, ko so Francozi po dolgem
manevriranju postali gospodarji tretjega največjega otoka na
svetu.
»Nekega dne,« je pisal oče, »sem sam odveslal v čolnu od
ladje in se podal daleč ven na morje, da bi se razgibal in na-
lovil rib za našo kuhinjo. Ko sem bil že tako daleč, da sem
ladjo komaj še videl, sem zagledal na gladini nekaj temnega.
Plavalo je sem ter tja kakor igrača valov. Obšla me je huda
radovednost. Pritisnirsem krepkeje ob vesla in se stvari pribli-
žal. Bil je enodebelni čoln, kakršnih se poslužujejo domačini
v tistih krajih. Ker v njem nisem opazil človeka, sem se hotel
že vrniti, pa mi je nekaj dejalo, naj tega ne storim. Tako sem
odveslal do drevaka, ga dosegel in pogledal vanj. V njem je
ležal zleknjen mlad moški malgaškega rodu, ki živi na Mada-
gaskarju in sodi v plemensko skupino Malajcev. Ležal je negib-
no. Njegov obraz je bil podoben mrliškemu in navzven štrleče
kosti je pokrivala le še koža.
Obšla me je groza, zakaj prepričan sem bil, da je človek
mrtev. Ko pa sem se ojunačil in se ga dotaknil, se je zganil in
zavzdihnil. Segel sem po čutari, ki sem jo vedno nosil s se-
boj, in mu zlil nekaj kapljic ruma v izsušena usta. Pogledal je
in spregovoril nekaj v malgaščini, česar nisem razumel. Ogovo-
ril sem ga po francosko in rafeumel me je. Povedal se mu, da
sem mornar z ladje, ki je zasidrana v bližini, in ga potolažil,
da je rešen. Na moje veliko začudenje ga ta novica ni razvese-
lila. Zbral se je in mi dejal:
»Na francosko ladjo ne grem. Rajši umrem. Pusti me, kjer
sem!«
»Tega ne smem in ne morem storiti,« sem mu odgovoril.
»Moja človeška dolžnost mi ukazuje, da ti pomagam in te rešim
smrti. Če te pustim tu, boš izgubljen.«
»Ni mi mar, kje umrem, tu ali kje drugje,« je dejal.
»Rešitve ni, zato ti lahko zaupam. Ubežnik sem. Pobegnil sem
s Komorov, kamor so me odpeljali Francozi, da jim na Mada-
gaskarju ne bi bil nevaren, ker sem malgaški knez. Hrepenenje
po domovini pa me je tako mučilo, da sem se v drevaku podal
n& morje. Zašel sem, porabil vso hrano in vodo, omagal in zdaj
umiram. Končano je. Pa saj je vseeno.«
»Ni res,« sem ugovarjal. »Ni še vse končano, še vedno si
lahko opomoreš in postaneš krepak in pričneš novo življenje.
Poslušaj me! Nisem Francoz in mi ni nič mar, kdo in kaj si.
Odpeljal te bom na ladjo, in če se sam ne boš izdal, te jaz ne
bom. Ko si opomoreš, lahko pobegneš. Sam ti bom pomagal.«
Malgaš je nekaj trenutkov premišljeval, se mi zastrmel v
oči, kakor da hoče ugotoviti, če mi more zaupati ali ne, in se
nazadnje odločil. Dejal je:
»Dobro. Odpelji me na ladjo! Če se potem rešim na otok,
te bom bogato nagradil.«
»Nisem ti ponudil pomoči za plačilo,« sem mu rekel. »Člo-
vek mora človeku pomagati. To je zakon poštenja.«
Privezal sem njegov čoln k svojemu in odveslal k ladji.
Kapitanu in tovarišem nisem črhnil besedice o najinem razgo-
voru, in ker je tudi sam molčal o sebi, ni nihče slutil, kdo in
kaj je/ V nekaj dneh si je opomogel. Bil je čeden in krepak
mladenič. S prikupnostjo in dostojnostjo si je kmalu pridobil
naklonjenost vseh na ladji, od kapitana do pomočnika v ku-
hinji.
Največje prijateljstvo ga je seveda družilo z menoj. Kadar-
koli sva biha sama in na varnem pred prisluškovanjem drugih,
mi je z mladeniškim navdušenjem pripovedoval o svojem le-
pem Madagaskarju, njegovih prebivalcih in bojih za svobodo.
Tako je potekal čas našega merjenja globin v tistem delu
morja in naša ladja je krenila proti pristaniškemu mestu Ma-
jungi na Madagaskarju. Mestu smo se približali ponoči, in prav
to ugodnost je želel knez izkoristi v svoj prid. Zaupal mi je, da
se boji majUnških Francozov, ki bi ga utegnili pridržati, zasli-
ševati in nemara tudi spoznati, in me prosil, naj mu pomagam
neopaženo pobegniti z ladje pred pristankom. Ker so nekateri
mornarji počivali, drugi pa so bili zaposleni s pripravami za
pristanek, sem mu brez težav izpolnil željo. Preden je splezal
po vrvi v morje, me je objel kakor brata ter mi izročil mala-
gaško pisanje ter na hitro z roko narisan zemljevid, kar prila-
gam temu tebi namenjenemu pismu.
»Rešil si me smrti in mi pomagal do svobode,« je dejal
knez, »tega ti nikoli ne bom pozabil. Od tega trenutka dalje
sem tvoj veliki dolžnik. S teboj želim deliti vse, kar imam. V
pragozdovih severnovzhodnega pobočja najvišje madagaskarske
gore Caratanane stoji skrito staro malgaško svetišče. V njem
so moji predniki slavili svoje bogove, preden smo postali krist-
jani. Zdaj jih časte le še zadnji svečeniki in redki malgaški ro-
doljubi. Tja so se po uničenju naše svobode zatekli nekateri
naši prijatelji, in tam so skrite tudi mnoge dragocenosti kra-
ljevske rodovine, s katero sem v sorodstvu. Tja pojdem. Dovolj
je še zvestih, ki mi bodo pomagali. Pridi za menoj brž ko ti bo
mogoče in z menoj boš delil vse, kar bom imel. Če pa bi umrl,
preidejo pravice na tvoje sorodnike ali potomce. Tu imaš pisa-
nje, ki to potrjuje. Zemljevid bo pomagal najti pot do svetišča
pod Caratanano. Na svidenje!«
še poslednjič mi je mladenič stisnil roko, se oprijel vrvi,
splezal do gladine in odplaval skozi temo proti obali, ki je le-
žala morda le dobrih petdeset metrov daleč od l^djinega boka.
Videl sem malo, vendar sem vedel, da je srečno dosegel kopno
in izginil med evkalipti. Zamišljen sem stal na krovu in strmel
zdaj proti pristanišču, zdaj v pisanje, ki mi ga je mladenič iz-
ročil, in vse se mi je zdelo kakor sen ali pravljica. Če ne bi bil
imel knezovega pisma in zemljevida, bi bil res mislil, da se mi
je Je sanjalo.
Iz zamaknjenosti me je predramil šele šum pristajanja
ladje in turšč življenja v pristanišču Majunge. Pristali smo ob
lesenem pomolu. Kapitan je sporočil, da bomo ostali v Majun-
gi le tako dolgo, da-se založimo z živili, vodo in ostalim potreb-
nim. Od tam bomo odpluli v pristanišče Diego Suarez ob seve-
rovzhodni obali velikega otoka.
Od tam, tako sem računal, bi brez težav našel pot do skri-
tega malgaškega svetišča in svojega prijatelja Irona Ravaeved^.
Tik pred odhodom iz Majunge pa je prejel kapitan nova navo-
dila, za katera mornarji nismo vnaprej izvedeli, in namesto
v Diego Suarez na Madagaskarju, smo odpluli naravnost čez
Indijski ocean v francosko Indokino.
Moji načrti so tako splavali po vodi. Tolažil sem se z upa-
njem, da mi bo kdaj pozneje mogoče poiskati kneza. Pa je bila
tudi ta tolažba prazna. Usoda mi ni dovolila, da bi še kdaj videl
Madagaskar in svojega rešenega Irona Ravaevala. Nakopal sem
si neozdravljivo bolezen, za .katero umiram. In v tem trenutku
mislim nate, sin moj. Majhen si, ko te zapuščam in odhajam
tja, od koder ni vrnitve. Boš kdaj razumel, kako bridko je za-
me to slovo? Nikoli te ne bom videl odrasti in ustvariti si po-
ložaj v življenju, kakršnega bi ti želel.
Moja žena, tvoja mati, bo morala poslej sama skrbeti za
tvojo bodočnost. Da bi vsaj ona dočakala dan, ko boš postal iz
otroka in dečka mladenič, goden za boj z življenjem, ki je te-
žak in poln nevarnosti. Ona naj ti zato v trenutku, ko boš na-
meril korak v svet, izroči to moje pisanje, malgaško priporočilo
in zemljevid. Ničesar nimam, da bi ti zapustil, nekje tam doli
na južni polobli naše zemlje pa stoji v tropskih pragozdovih
Caratanane na lepem otoku Madagaskarja zapuščeno staroma-
laško svetišče in v njem so dragoceni zakladi, do katerih imam
po zagotovilu kneza Irona Ravaevala tudi jaz majhen delček
pravice.
To ti zapuščam, sin moj. Ko dobiš v roke to moje s treso-
čo, na smrt utrujeno roko pisano pismo, boš že odrasel in do-
volj krepak za popotovanje na daljni južni otok in v njegov
svet, ki ni v ničemer podoben afriški celini. Stori to! Izpolni
mojo željo! Slutnja mi pravi, da ne bo prepozno. Še boš našel
svetišče in tudi moj prijatelj knez bo gotovo še živel. Če pa bo
medtem Madagaskar dosegel svobodo, ti ga bo še laže najti.
Morda v Antanararivi, kjer še stoji dvor nekdanjih vladarjev.
Če svobode še ne bo, pojdi po poti, ki jo kaže zemljevid. Popo-
tovanje ne bo lahko, a za-mladega človeka z voljo zanimivo.
Tam se predstavi z malgaškim pisanjem Irona Ravaevala.
Če bo živ, te bo z veseljem sprejel, če ga ne bo več med živimi,
boš našel koga drugega, ki bo voljan izpolniti njegovo obljubo.
Bodi trden in neustrašen, kakor sem bil jaz, dokler mi ni bole-
zen izčrpala moči in volje, in vse se bo srečno končalo. Na vsej
poti daleč dolr na zemel jski jug te bo spremljal moj zadnji oče-
tovski blagoslov. Ko se boš vrnil, boš preskrbljen za življenje
in neodvisen mož. Tako stori in ne bo ti žal. Tvoj oče.«
Vinko je globoko prevzet strmel v očetovo pismo.
GAŠPERJEV
KONCEPT
Ni mogoče reči, da Gašper ne
bi bil vedel, kaj je hotel. Saj je
vendar bil nekaj. Bil je namreč
nadšef ali kakor so mu tudi
rekli — nadstavba. Močna nad-
stavba, čeprav brez dimnika,
oken in vrat. Ta okoliščina ni
bila tako nepomembna. Kajti
kljub vsemu se je iz nadstavbe
kadilo. Kadile so se ideje in
med idejami se je pokadil celo
tudi koncept. Njegov koncept.
Pred leti, ko je zemlja sicer
rotirala, ljudje pa še ne, je pri-
šel v podjetje z dekretom kot
novi šef korespondentskega od-
delka. Hitro se je uveljavil, in
to predvsem po zaslugi svojega
koncepta. Naletel je bil namreč
na strašansko zmedo, ki se mu
je razodela v tako velikih di-
menzijah, da je sprva ni mogel
prijeti ne za rep ne za glavo.
Nato ji je prišel do živega —
s konceptom. Sklical je usluž-
bence in jim naredil govor, v
katerem je — po konceptu —
nekajkrat menjal retorične
etekte, kar je v vseh navzočih
vzbudilo blagodejne psihološke
občutke.
—	Tovariši! je zagrmel. —
Treba bo narediti red! Naše de-
lo je resno ogroženo! Tako ne
bo šlo dalje!
Nato je tiše dodal: — Kakšni
kadri pa so tu notri? Menda ja
ne bomo dopustili, da se bo raz-,
bohotila anarhija?
Nasmehnil se je in ponudil
navzočim priložnost, da se tudi
nasmehnejo.
—	Tovariši! je rekel, — tu
imam koncept. Popolnoma nov
koncept, kajti vse to,' kar ste
delali doslej, je bilo brez vsa-
kega koncepta. Mi moramo,
naša dolžnost je, da predvsem
reorganiziramo oddelek in
službo, da bo stvar stekla po
kozerija
konceptu. Če dovolite, moj
koncept predvideva uvedbo no-
vih mest, tako imenovanih po-
močnikov za splošno korespon-
denco, od katerih enega zelo
dobro osebno poznam in za
njegove sposobnosti jamčim.
—	Oprostite, se je oglasil
nekdo. — Mi smo podobna
mesta že imeli, pa smo jih uki-
nili.
—	Oprostite, pod takim na-
slovom ne. To pa je kvaliteten
razloček. Tako rekoč ogrodje
novega koncepta. Stvar je treba
postaviti na noge, je povzdignil
glas, — da bo stala, ne pa, da
bo sedela!
—	Kaj bomo stoje delali? je
vprašal nekdo.
—	Kje neki! To je vendar
metafora, prispodoba, razumete?
In še to: vsa pisma bom osebno
pregledoval. . . mislim, kar za-
deva čistost. Jezikovno plat
prepuščam seveda vam, ki ste
strokovnjaki. Tuji partnerji
namreč nimajo radi kakšnih
prstnih odtisov. Pa brez hihi-
tanja. Nič ni smešno!
Gašper je kmalu napredoval
■ in postal nadšef. Ker je vedel,
kaj je hotel, je prišel na mesto
nadšeia. Dokazal je namreč, da
sedi njegov predhodnik na sto-
lu, katerega noge so brez kon-
cepta in da tudi miza nima pra-
vega koncepta. >
V kolektivu se je vse bistve-
no spremenilo. Iz vseh oddel-
kov je dihal nov koncept. Gaš-
perjev ugled je rasel, da pa bi
mogel izmeriti stopinje, do ka-
terih je segal, je pričel- raz-
mišljati o tem, da bi v svoji pi-
sarni namestil poseben termo-
meter.
Turistična
laka in Pepi modrujeta kam bi
70 mahnila čez nedeljo. Pa pravi
'epe:
tako dolgo prepričujem staro,
(a bi šla v Rogaško. Želel bi se v
plvnici napiti do nezavesti poceni
slatine.«
je vendar rogaška pivnica
Pred meseci pogorela!«
^K-ako pogorela? V reklamni izlož-
celjske turistične zveze še sedaj
Sl fotografija, ki vabi v rogaško
vnico. Se pravi, da ni pogorela.«
NENAVADNO PISMO
PO OSEMINTRIDESETIII LETIH SE JE JAVIL IZ SOVJETSKE ZVEZE
Pismo je bilo nenavadno že po
tem, od kod je prišlo: z letalom
naravnost iz Moskve. Nenavadna je
bila tudi glava pisma. Ni pisalo dra-
gi, ljubi, spoštovani ali kaj podob-
nega. Pisalo je — dober dan — Pi-
sava je bila izpisana, napisana s tre-
sočo roko in med latinske črke so
se mešale pismenke v cirilici...
,	,	3»
Pisec se je najprej predstavil, da
je Anton Dobnik, rojen v Braslov-
čah in da je že od leta 1914 v Ru-
siji ...
. Naslovnik nenavadnega pisma je
bila piščeva sestra Tončka. Kar do
sape ni prišla od veselja in prese-
nečenja. Po polnih 38 letih se je
spet oglasil brat Anton.
Oglasil sem se pri Julijani Matko
rojeni Dobnik, v Šempetru v Sa-
vinjski dolini. Sedla sva k mizi in
pred mano je razgrnila pisma in
fotografije, tiste stare rjave foto-
grafije na trdi lepenki.
... Moj brat Anton Dobnik je da-
nes star sedeminsedemdeset let. V
naši hiši v Braslovčah smo bili trije
otroci. Anton, najstarejši, potem jaz
in najmlajša sestra Tončka. •>
Anton je hodil v gimnazijo v Ce-
lju, potem v Mariboru. Materina
želja je bila, da Bi bil duhovnik,
toda on se je odločil za pravo, štu-
diral je v Pragi, kjer je leta 1914
absolviral. Nastopiti bi moral pri-
pravniško mesto v Sarajevu, kjer
so nekaj tednov pozneje počili Gav-
rilovi streli. Namesto v službo je
moral Anton v vojaško suknjo.
Praporščak Dobnik pa ni bil tis-
tega kova, da bi služil črnožolti mo-
narhiji, kajti bil je zares Slovenec
in Slovan. Pred novim letom 1914,
torej natanko pred petdesetimi leti,
se je dal z večino 10. češkega regi-
menta pri Premislu v Galiciji ujeti
od Rusov. Od takrat so prihajale
do konca vojne v Braslovče vnaprej 1
tiskane dopisnice vojnega ujetnika
s tipiziranim sporočilom: Sem živ,
zdrav in imam se dobro.
Po koncu vojne je nekajkrat pi- ]
sal, sporočil, da se je poročil, potem
pa od leta 1926 ni bilo več glasu o
njem. Sestri sta bili- prepričani, da
ni več med živimi, letos pa nekega
lepega dne, kot strela z jasnega...
^
Letos prihajajo pisma iz Moskve
precej redno. V vsakem je nekaj
novih podatkov o tem, kako je
Braslovčan Dobnik, zdaj Moskov-
ljan iz Gogoljevskega bulvarja,
preživel petdeset let v Sovjetski
zvezi, da je njegovi ženi ime Valen-
tina, da ima dve hčeri, ena je Ljud-
mila, druga Tončka in da mu sta-
rost razveseljuje 18-letna vnukinja
Olga, študentka moskovske univer-
ze.
Ker pa je naš rojak Dobnik tudi
naročnik »Celjskega tednika«, mu
pošiljamo prisrčne novoletne po-
zdrave in želje:
Vam in Vaši družini, srečno in
zdravja polno Novo leto 1965!
- ec.
i
Levo: Anton Dobnik z materjo in sestro Tončko tik pred začetkom prve
svetovne vojne. Desno: Anton Dobnik med zdravljenjem ob Črnem morju,
ko je bil že upokojenec.
RESNIČNO — DOŽIVETO — NAPISANO
GLAVA NAPRODAJ
Po pripovedovanju Jožeta Jer-
šeta napisal Drago Hribar
Bil je eden izmed tistih, ki so v
svoji mladostni zagnanosti skušali
najti srečo na tujem. V Amefiki,
kjer ima strica.
Tako je Jože Jersč 16. septembra
1953 s sošolcem Miklavcem pobeg-
nil čez mejo v Avstrijo. Istega dne
zvečer sta prišla v Unterleubach.
Da ne bi bilo treba noči pretolči
pod milim nebom, sta se hotela ja-
viti na policiji. Iskala stq kakšne-
ga domačina, ki bi jima povedal,
kam naj se obrneta. Po cesti je
pripeljal starejši možakar z vpre-
go Ustavila sta ga.
—	Kje je tu policija? sta rekla.
—	Najbolje, da gresta v Pliberk,
je rekel mož v slabo razumljivem
dialektu.
Šla sta v Pliberk. Na poti sta
srečala človeka, ki je bil baje brat
slovenskega duhovnika iz Gornje-
ga grada. Ljubeznivo ju je peljal
na policijo.
Jeršeta in njegovega sošolca so
najprej zaslišali, nato pa jima za
prenočišče odstopili celico. Ob
dveh zjutraj sta dobila skodelico
kave, dve kocki sladkor fa in
košček kruha. Spati nista mogla,
kajti sprememba okoliščin je bila
preveč nenavadna. Ob devetih
zjutraj so prišli Angleži (ki so bili
takrat še tu) in ju odpeljali v Ce-
lovec. Prišla sta iz enega zapora
v drugega. Po treh dneh so jima
dovolili, da se okopata in spre-
oblečeta. Nato se je pot nadalje-
vala v Jesuitenkassarne, kjer je
bilo že mnogo »begunceV"«, med
njimi tudi takih, ki jih je Jerše
poznal (iz Celja in Konjic). Biva-
nje v kasarni ni bilo dolgo. Kmalu
so prišli agenti tujske legije, če bi
se nemara kdo priglasil in podpi-
sal pogodbo.
Odločitev je bila težka. Jerše,
četudi kmečki fant, ni hotel, da bi
tujcem molzel krave in opravljal
težka delct, še zlasti ne, ko je videl
druge, ki so se vračali z zgaranimi
rokami.
—	H kmetom ne giem več, je re-
kel. — Kamorkoli.
— Z Ameriko ne bo nič, je rekel
nekdo. — Tudi z Avstralijo nič.
Transporti so ukinjenih
V Jeršetu se je v trenutku vse
podrlo, zato se je po Krajšem okle-
vanju odločil in šel najnesto v
Ameriko v tujsko legijo.
Agenti so vsem, ki so se prija-
vili, kupili vozne karte in-jih spra-
vili na postajo. Dejali so jim, da je
tujska legija donosna kupčija, v
kateri lahko ysakdo, ki podpiše
pogodbo za pet let, obogati. Da bi
dokazali resničnost besed, so no-
vim legionarjem že na železniški
postaji v Innsbrucku radodarno
poklonili delček tega bogastva v
obliki čokolade in pijač. Prepove-
dali so jim, da bi se družili v več-
jih skupinah ter jih zasliševali.
Bodoči legionarji šo bili V Inns-
brucku kakih osem, devet dni; med
njimi je bilo več Slovencev, Hrva-
tov, Avstrijcev in Nemcev. 2e sam
začetek kljub čokoladi ni bil pre-
več sladek. Nekaj časa so preži-
veli v kasarni, v kateri je bila
francoska vojska, nato so jih na-
mestili v barakah, kjer je bilo že
ogromno legionarjev. Hodili so od
ene do druge 'pisarne, skozi »cen-
zuro« francoske tajne policije, ki
naj bi ugotovila, če se pod novimi
angleškimi uniformami ne skriva
kak obveščevalni agent. Tu se je
naključje z Jeršetom malce poigra-
lo. Dobil je sporočilo nekega svo-
jega kolega, ki je pisal: »Jože,
vrni se. Transportne poti so odpr-
te, lahko greš v Ameriko, kamor
si hotel...« Toda bilo je prepozno.
Jerše je bil legionar. Legionar, ki
je, kakor drugi, nemara razmišljal
o denarju, ne da bi vedel, da zanj
ponuja svojo glavo. Bil je legionar,
ki bo denar šele dobil, trenutno
pa so njegovi žepi suhi. Seznanil
se je z nekim Avstrijcem, ki mu je
daj. zobno ščetko in pasto. .
Potem se je začela naslednja
etapa legionarske poti. Najprej so
jih peljali v Strassbourgh, od tod
pa v Marseille, kjer so jim sicer
povedali, kam bodo šli, vendar ne,
da, gredo na bojišče. Iz Marseilla
so jih z ladjo prepeljali v Oran,
glavno pristanišče Alžira. Sprejem
je bil zelo svečan. Sprejela jih je
godba regularne francoske vojske,
legionarska godba in še neka god-
ba alžirske vojske, v kateri je so-
deloval tudi osel kot nosilec bob-
nov. . Ko je bila slovesnost mimo,
jih je pot vodila v manjše mestece
pri Oranu, v zbirališče legije. Tu
so vojaški eksperti opravili »na-
ravni izbor« po ustaljenih predpis
sih in principih. Legionar je so raz-
poredili v skupine predvsem po
preizkušnjah njihovih sposobnosti
in tako formirali posamezne regi-
mente.
Jože Jerše v Afriki
PRAV ČUDNA BASEN:
Muca y baru
Prišla je v razkošen bar prava,
pravcata muca. Taka muca na štirih
nogah, lepa, tigrasta, kot kakšna bar-
ska dama. Skočila je na barski stol-
ček in se ozirala po barmanu.
Muca bi morala biti že zdavnaj
postrežena, toda barman, kot da je
ni videl.
—	Mrrrrjav, je zavreščala muca.
Upoštevajte vrsto, barman, kaj sem
pa jaz?
Barmanu se je zdelo, da ima pri-
vide.
—	Velik viski, prosim!
Natočil je in muca je zvrnila ko-
zarec.
—	Še en viski! ... Viseti je bil na-
točen in popit . .. Prvi, drugi, peti . . .
—	Zakaj se ga hočeš nasekati
muca?
Muca se pretegne na barskem stol-
čku in zamrmra:
—	Mrrrjav. Saj vendar ljudje pra-
vite, če se ga nasekate, da dobite
mačka ...
Čestitka iz Kanade
Gospod Joe Grubic je že večkrat razveselil naše uredništvo s
kakšnim pisemcem. Vedno nam kaj veselega pove, predvsem pa nas
spomni na naše rojake na tujem, ki hrepenijo po domačem kraju.
Tokrat je sicer pripomnil da ne manjka tudi takih, ki prehitro po-
zabijo na domači kraj, kjer jim je zibelka tekla.
—	Tudi v naši veliki deželi Kanadi, nam piše gospod Grubic,
se pripravljamo na bližnje praznike. Naše mesto Timmins so že
okrasili z jelkami in lučmi. Tukajšnja podjetja obdarujejo svoje de-
lavce za božič in novo leto. Tudi jaz bom deležen purana, za prazni-
ke pa bom lako kot drugi imel tri dni prosto...
—	Ko so bile v Tokiju olimpijske igre, smo navijali za naše.
Čestitamo Cerarju in atletom. Nad žogobrci smo bili razočarani...
Tako nam piše gospod Joe Grubic, ki pismo zaključuje:
"Vsem prijateljem in znancem v domaČem kraju
VESELE PRAZNIKE IN srečno novo leto!
DACHAU
v rekonstrukciji
Cez nekaj tednov se bo v
Dachauu začela obnova nekda-
njega taborišča smrti. Medna-
rodni dachauski komite se je
odločil, da bo v nekdanjem
upravnem poslopju, kjer je bi-
la do nedavnega še tekstilna
tovarna, uredil muzej, kjer bo
poleg vseh taboriščnih doku-
mentov še razstava razvoja fa-
šizma in njegovega nasilja.
Mednarodni komite ima brez
dvoma finančne težave, da se
je odločil podreti vse barake.
Ostali pa bodo temelji barak,
.da bi bila razvidna razsežnost
taborišča. Na vsaki strani
Apellalee bodo zgradili dve
novi baraki, točna posnetka
nekdanjih z vso notranjo opre-
mo, kot je bila za časa vojne.
Preurejen spomenik nacis-
tičnega divjaštva Dachau bo
predvidoma po novih načrtih
urejen že do 8. maja 1965, to-
rej za dvajseto obletnico osvo-
boditve taborišča.
MATA HARI
5
Hanna se ni motila. Mata Hari je bila naj-
bolj ponosna na svoje uspehe v ljubezni in jo
je prošnja neizkušene deklice ganila. Objela jo
je in potem sta se dolgo v noč razgovarjali. Po-
stali sta dobri prijateljici. Hanna se je preselila
v njen hotel. In tako je nekega večera prišel
grof de Chilly v paradni uniformi in se zahvalil
Mati Hari, ker se je zavzela za njegovo zaro-
čenko.
In tega večera je grof dejal Hanni,'da ne ver-
jame, da bi Mata Hari bila vohunka, češ, da je
izredno lepa in vabljiva. In odslej je grof več-
krat obiskoval Mato Hari v njenem salonu. Prav
ti obiski in prijateljstvo med njima pa je Hanno
še bolj podkrepilo, da čimprej dobi dokaz, da
je Mata Hari vohunka. Hanna jo je s svojo ljub-
kostjo vezala nase po ves dan. Mata Hari jo je
podučevala o ljubezni in tako sta cesto pozno
v noč govorile o najljubšem 'predmetu Mate
Hari. Toda Hanna je bila spretna. Na najraz-
ličnejše načine je poizkušata izvabiti priznanje
od Mate Hari. Tako je nekega večera pričela
z razgovorom, češ, da je slišala, kako Mata Hari
prodaja ljubezen. Pri tem se je spet zmedla in
dejala: »Ne zameri, da te to vprašujem, kajti
ne verjamem!«
Mata Hari je dolgo razmišljala. Vedela je,
da je v očeh te mlade deklice prava boginja
ljubezni in ker ni hotela, da bi bila ta slava
oskrunjena, je raje priznala svojo skrivnost.
Dejala je: »To je laž, kar ljudje govore. Ne pro-
dajam ljubezni, denar služim kot vohunka de-
žele, v kateri si se rodila ti, Hanna!«
»Mar ni to preveč nevarno? Imaš svojo ši-
fro? Ah, ne, saj ti se šališ. Ne verjamem, da si
vohunka!«
Mata Hari pa je prav sedaj še bolj kot prej
čutila potrebo, da izbriše govorice o svojih lju-
bezenskih pustolovščinah in je Hanni zaupala
nettaj svojih vohunskih doživljajev. »Le nekaj
ljudi ve, da sem vohunka, ki javlja vesti s šifro
H 21.«
Ko je naslednje jutro Hanna Witting prišla
h kapetanu Ladouxu, da mu javi kar je zvedela
od Mate Hari, je le-ta z ekspresnim vlakom od-
potoval v Madrid. Uslužbenci obveščevalnega
centra je niso- več našli v hotelu. Šele opoldne
-je kapetan Laaoux prejel od plesalke pismo, da
je minilo šest tednov in da je po njegovem uka-
zu odpotovala v Belgijo, da odda tistih pet pisem.
Toda drugi dan so francoski agenti iz Mad-
rida že javili v Pariz, da je plesalka prišla v
Madrid in da je obiskala nekaj nemških ura-
dov in (Ta je odpotovala z ladjo »Holandija« v
Rotterdam.
Drugo noč potovanja — morje je bilo nemir-
no — se je ladji približal torpedni čoln angleške
mornarice. Mata Hari'je že spala v svoji kabini.
Nemirno noč so preblisnili svetlobni signali in
torpeclni čoln je pristal ob boku potniške ladje.
Angleški oficir se je povzpel na palubo.
»Halo, kapitan, na vaši ladji imate plesalko
Mato Hari. želimo jo prekrcati na naš bojni
čoln, kjer bo bolj na vavnem.
Potrkali so na kabino Mate Hari. čeprav se
je upirala, ni nič pomagalo. Na hitro je mo-
rala pospraviti svojo prtljago, katero je prevzel
angleški mornar. Mata Hari je ponovno ugovar-
jala. Angleški oficirji so bili vljudni; mirno so
jo poslušali, se opravičili, toda izpolnili so za-
poved predpostavljenih. Torpedni čoln se je
hitro poslovil od holandske ladje in s polno
brzino zaplid proti najboljši angleški luki. Tu
so že pričakovali Mato Hari in jo, kar se je dalo
hitro, z avtom prepeljali v London k šefu Scot-
land Yarda, siru Basilu Thomasu. Sir Basil ji
je brez pretvez odkrito dejal, da jo sumijo vo-
hunske dejavnosti. In zasliševanje se je zavleklo
ure in ure, toda Mata Hari se je odločno brani-
la in se ni z ničemer izdala; vendar pa se sir
Basil ni strinjal s tem, da bi jo pustili v Rot-
terdam.
Ob zaključku zasliševanja je Mata Hari za-
igrala odločilno sceno pred zasliševalcem, ki ji
je.ves čas trdil, da je vohunka, čeprav tega tre-
nutno ne more dokazati.
»Da, sem, resnično sem vohunka, toda ne
nemška, temveč francoska. Vohunim za Fran-
cijo, za deželo, ki jo ljubim, deželo, ki je moja
druga domovina.«
„SLOVENEC SEM"
MED TEM KO PRI NAS NI VELIKO IZ-
GLEDOV, DA BI NAM ZIMA POSTREGLA
Z BELO ODEJO, USTVARILA PRIJETNO
NOVOLETNO VZDUŠJE IN SPRAVILA NA
NOGE ZA SMUKO NAVDUŠENO MLADINO
(RAZEN KDOR BO ŠEL V HRIBE SE-
VEDA), SO ZASTRAN TEGA DRUGJE PO
SVETU NA BOLJŠEM.
VZEMIMO NA PRIMER PROTI SEVERU
LEŽEČA PROSTRANSTVA SOVJETSKE
ZVEZE. ČLOVEK OB BESEDI »RUSI-
JA« DOBI NEHOTE V UŠESA ZVON-
CKLJANJE KRAGUUCKOV, ISKRIH KO-
NJICEV VPREŽENIH V TROJKO IN SANI,
KI DRSIJO V BREZKRAJNO BELINO. L
ZIMO SI VEDO POMAGATI TUDI MO-
SKOVLJANI. TAKOLE VAM NA SREDI
TRGOV IN BULVARJEV POSTAVIJO SPO-
MENIKE ZA ZIMSKO SEZONO. NA NAŠI
SLIKI JE SNEŽNA ŽENA, ALI PO RUSKO
»SNEŽNAJA BABA«. ŽE KAR UMETNIŠKO
DELO IN KER JE V TEJ DEŽELI ZIMA
DOLGA IN OSTRA, JE TRAJNOST TE
UMETNINE GOTOVO VEČJA KOT DELO
KAKŠNEGA NEBODIGATREBA, KI SE
VČASIH ŠOPIRI PO KIPARSKEM ATE-
LJEJU. IN MOSKOVLJANI SI ZAVITI V
KUČME IN PLAŠČE CEZ UŠESA IN NOS
VOŠČIJO SVOJ VEDRI: S NOVIM GODOM!
Ni še dolgo tega. Bil sem povab-
ljen na deželo k neki družini, ki je
proslavljala pomemben družinski
dogodek. Seveda so bili zato prilož-
nost povabljeni nekateri sorodniki,
prijatelji in znanci. Ko so prihajali,
je hišna gospodinja vsakega pose-
bej sprejela pri vratih in ga potem
odvedla v »hišo«. Zame je bila pri-
pravila čisto posebno presenečenje.
Ko me je prijazna in vedno vesela
gospodinja privedla v hišo, mi je
semkaj od mize stopil naproti ele-
gantno oblečen, krepak mož in mi
smejoč se ponudil roko. Samogibno
sem mu segel vanjo, medtem pa
so moje misli mrzlično iskale po
spominu.
»Martin!« mi je kar iznenada sa-
mo od sebe ušlo skozi usta. Krepko
sva še objela, potem pa drug druge-
ga trepljala po ramah in se ogle-
dovala. Mož je bil moj stari dobri
prijatelj iz mladih let. Skupaj sva
se pred vojno pekla v tovarni pri
razbeljeni martinovki, družno dro-
bila vsak svoj kos koruznega kruha
ter ga zalivala z jabolčnikpm ali pa
kar s črno kavo, se skupaj veselila
doživete vesele ure in že jutri spet
preklinjala vso nesrečo, ki jo je s
seboj nosila redukcija. Potem sva
se bila ločila. Jaz sem ostal doma,
Martin pa je odšel za kruhom v tu-
jino.
»Nič hudega mi ni,« pravi. »Vsega
imam, toda...«
Nečesa Martin v tujini vendar po-
greša. To je rodna grudica. To so
domača polja, gore, gozdovi. Doma-
ča govorica, ljudje, navade. Zato se-
daj skoro vsako leto prihaja sem
»po sapo«, kakor temu sam pravi.
V hišo je tedaj stopila gruča mla-
dih ljudi. Neki fant se je odluščil
od skupine in stopil k nama. Martin
mi je predstavil.
»To je Milan; moj starejši sin,»
je dejal. Sinu pa je v tujem jeziku
pojasnil kdo sem. Fant je bil videti
vidno vzradoščen ob tem novem po-
znanstvu. Že čisto domač v hiši, me
je navdušen peljal na drugi konec
dolge, z vsemi dobrotami obložene
mize. Tu smo sedli. Ves večer sem
sedel med očetom in sinom, pogovor
pa je tekel o vseh mogočih stvareh.
Prigrizovali smo dobrote, ki jih je
bila za svoje goste pripravila dobra
gospodinja in nam jih je sedaj po-
nujala bogato obložena miza, vmes
pa smo med neštetimi zdravicami
pridno srkali žlahtno vince. Martin
ni nikoli srknil iz kozarca, da ga ne
bi poprej dvignil proti meni in na-
zdravil: »Se na mnoga srečanja!«
človek se ob takih priložnostih či-
sto namenoma izogiba pogovorom,
ki bi vsaki družbi pokvarili razpo-
loženje. Politika, ideje, prepričanje.
Mene pa je strašno mikalo, da bi
iz ust teh dveh mož slišal tudi kak-
šno besedo o njunih nazorih. Toda
moral sem potrpežljivo čakati, da ka-
teri od njiju morda le spregovori.
Ko pa^ je kazalec na uri zlezel čez
polnoč, sem se dvignil, da bi se po-
slovil. Tedaj je mladi Milan kot v
obupu dvignil roke.
»Vi hočete oditi!« je dejal. »Jaz
pa bi vam imel še toliko stvari po-
vedati. Nikar no, ostanite!« je sko-
ro prosil. Ko sem gledal njegove ta-
ko iskrene oči, nisem mogel odreči.
Tudi Martin je dejal, da je prav, če
še ostanem s sinom, ker sam gre
počivat, radi jutrišnje dolge vožnje.
Naslednjega dr\e sta s sinom nam-
reč odpotovala. Poslovila sva se in
Martin je odšel spat. Zdaj sva osta-
la sama z Milanom. Predlagal je, da
bi stopila ven, da se nekoliko ohla-
diva. Soglašal sem. Odšla sva na
teraso. Stala sva prav pod lučjo, ko
je spregovoril, seveda v svojem je-
ziku. Takole je začel:
»Ljubi prijatelj, dragi tovariš! Ne
veste kako mi je žal, da ne znam
jezika svojega očeta. Pri nas doma
je tako, ker mati ne razume tega
jezika, zato ga tudi v hiši nismo
mogli uporabljati, pa se ga tako nI
sem mogel naučiti. Toda zagotav•
Ijam vam, ko se prihodnje leto
zopet vidimo, se bom z vami vsaj
za silo pogovoril slovensko. Saj sem
vendar Slovenec. Sem državljan
dežele< kjer živim. Lojalen držav-
ljan. Rad imam tisto deželo. Moja
domovina je, v njej sem se rodil.
Tudi moj oče se je rodil tu na tej
zemlji. In jaz sem ponosen in sre-
čen, da sem sin tega malega naro-
da, ki je s svojo pridnostjo, pošte-
njem in s svojo borbeno dosledno-
stjo dosegel ugled, ki je segel v vse
dežele na vse kontinente sveta. Trd-
no upam, da nikdar več ne pride do
vojne. Če pa kdaj le pride le vedite,
da bom takrat jaz tu. Tukaj bom z
vami. Voš boj je moj boj. Jaz sem
Slovenec!«
Pri teh zadnjih besedah si je bil
svojo dlan trdo položil na široke
prsi. In tako je stal tu pred mano
v jarki luči lampiona, z roko na sr-
cu, njegove oči pa so zrle mimo
mojega obraza nekam v daljavo. Ve-
del sem, da te besede in te pleme-
nite misli niso prišle iz kozarca tam
na mizi, je njih čisti izvir bil nekje
globoko v duši tega poštenega mla-
dega človeka.
KARLO DOBOVIŠEK
NJEGOVO VELIČANSTVO
POPEVKAR
V eri slavnih popevk ni nič
čudno, če so slavni tudi popev-
karji z uradnim nazivom inter-
pretatorji. Slava, ki so si jo pri-
dobili z različno obarvanimi
glasovi, s širokimi eji in ozkimi
o ji ali celo z mekelanjem, je
zameglila slavo slavnih mož in
jih potisnila v senco.
Tako je razumljivo, kar prav-
zaprav sploh ni razumljivo, da
je razumnost ljubiteljev tonov
postala nerazumna. Frenetični
aplavzi, kričanje in žvižganje in
vzdihovanje — za prazen nič,
za praznino, ki napolni prazen
prostor — z zvokom.
Kakšna Sreča, imeti oboževa-
no fotografijo in oboževan pod-
pis oboževanega pevca! Foto-
grafijo, ki ne zna peti in z gri-
masami izvabljati iz glasilk
tone, in podpis, ki to potrjuje!
KOZERIJA
In kakšna je šele sreča, stati v
neposredni bližini interpretator-
ja, ga gledali in videti, slišati
njegov glas celo brez durovske
in molovske lestvice in se se-
znaniti z odlomki iz njegove
slavne kariere namesto z bese-
dili, ki besedičijo o okrogli luni
in oglati ljubezni! Neverjetno
in skoraj nemogoče si je pred-
stavljati naklonjenost, da sla-
ven interpretator, ki je časov-
no, glasbeno in tonsko do krhja
angažiran, privoli prošnji obo-
ževalcev, priredi turnejo brez
orkestralne spremljave ter jim
podari kakšno uro svoje lastne
prisotnosti! Saj to je žrtvovanje
na oltar zabavnih kompozicij!
Toda mar je žrtev sama kriva
takšnega žrtvovanja? Ne. Kriv-
do nosijo vsi tisti, ki so jo po-
vzdignili, ker niso imeli pamet-
nejšega povzdigovanja.
' dhr
NOVOLETNE NAGRADE
ALI: PREVEČ JE RES, DA BI BILA ŠALA ...
»Fantje, za novo leto pa se šika,
kaj?« je po domače modroval ko-
mercialni. »Namatrali smo se. Na-
redili smo več kot lani in če smo
lani zmogli nekaj čednih nagrad,
zakaj ne bi še tokrat?«
Tehnični direktor je dejal vodji
priprave dela: »Skliči sestanek.«
Tokrat ni nihče manjkal. Prvič v
letu stoodstotna udeležba. Direktor,
predsednik delavskega sveta, pred-
sednik sindikalne podružnice s teh-
ničnim, tajnikom, vodvsteni stebri
uprave in predsednik upravnega od-
bora.
Tajnica je vprašujoče pokukala
skozi debelo tapecirana vrata.
»Ravno prav!« je zahrumel direk-
tor. »Če kdo pride, ni nikogar! Ra-
zumela!«
Besedo je prevzel tehnični. »Uspe-
li smo v vsem. Tistih nekaj drobnih
spodrsljajev pri storilnosti, dosega-
nju plana in izvoza in nizkih do-
hodkih delavcev pač ni naša kriv-
da. Nova gospodarska politika, ha!
Mislim, da smo edini, da si je naš
direktor zaslužil za vzgledno delo
nagrado.«
»Da!« so vsi vprek pritrdili.
In že je vstal direktor. »Zahvalju-
jem se za zaupanje. Ne bom pa od-
krival tajne, če povem, da je naš
tehnični bil vzor vsem. Glasujem
za primerno nagrado.«
»Tako je!« je zaorilo v prostoru.
In potem je deževalo. Po dva in
dva se vedno poznata.
Ob zaključku delitve pa je direk-
tor naglasil. »Veste, da so ljudje
rojeni nevoščljivci. In ker so lani
zvedeli še drugi, da sem dobil foto-
aparat za borih 85 tisoč, da si ti
tehnični dobil lovsko puško itd.,
moramo letos biti previdnejši. Saj
razumete, če ne bi bilo toliko lenih
delavcev pri nas — bi gotovo pre-
koračili plan, zvišali storilnost, iz-
polnili izvoz, toda, kako jim naj do-
povemo. Zato naj to občutijo v že-
pih. Če bi delili na vse, bi vsak do-
bil po nekaj piškavih jurjev, to pa
bi rodilo zavist. Mi pa nočemo zdra-
he v kolektivu, mar ne?« je zaklju-
čil svoj novoletni govor o internem
jedru kolektiva.
Še dve konjaški zdravici in že so
se odločili, kaj naj kdo dobi.
\	Novoletnik

DOKAZOV NI...
PIŠE: TREVOR ROPER:
BO SKRIVNOST O IZGINOTJU MARTINA BORMANNA RAZJASNJE-
NA? TO VPRAŠANJE SE PORAJA OB NAJNOVEJŠIH VESTEH, DA JE
ŽIV. NuRNBERšKO SODIŠČE, KI MU JE SODILO V ODSOTNOSTI, JE
NA KONCU SPREJELO VERZIJO, PO KATERI JE BORMANN 2. MAJ 4
1945, KO JE BEŽAL IZ BERLINA, PADEL.
OBJAVLJAMO POVZETEK IZ ČLANKA TREVORJA ROPERJA, BRI-
TANSKEGA ZGODOVINARJA IN AVTORJA ZNAMENITE KNJIGE ZADNJI
DNEVI HITLERJA, KI GA JE ŠE PRED NAJNOVEJŠIMI DOMNEVAMI,
DA JE BORMANN ŽIV, OBJAVIL V PARIŠKEM LE FIGARO.
Martin Bormann, Mefisto tretje-
ga rajha, šef Hitlerjevega rajhs-
biroja in partijskega aparata na-
cistične stranke, je vsekakor na-
cistični krvolok prve vrste, za ka-
terim je izginila sled po nemškem
zlomu. V zadnjem letu obstoja
tretjega rajha je bila ta siva emi-
nenca Hitlerja vsekakor najmoč-
nejša osebnost v vrstah firerjevih
sodelavcev, če zaradi drugega ne,
vsaj po tem, da je bila v njegovi
neposredni bližini, v dnevnem in-
timnem stiku, v samem živčnem
centru nacizma. Ob Hitlerju je
ostal do zadnje ure.
Po 22. aprilu 1945, ko so vsi na-
cistični šefi zbežali iz Berlina,
okrog katerega se je strnil obroč
Rdeče armade, je bil Bormann
eden med redkimi, ki se je odločil,
da ostane ob svojent firefju. Pri-
sostvoval je Hitlerjevi poroki in
podpisovanju njegove oporoke,
prisostvoval njegovi smrti in se-
žigu; bil je očividec samomora
svojega velikega sovrstnika Goe-
belsa, in šele potem je 2. maja
skušal pobegniti na zapad, da bi
prevzel svoje mesto v novi na-
cistični vladi, ki jo je Hitler ime-
noval, še preden se je ubil.
Od takrat ni nihče videl "Martina
Bormanna.
Verzija, da je padel, mu je seve-
da naredila veliko uslugo. Toda
vsi niso soglašali z njo. Še izza
niirnberškega procesa so se redno
javljali številni skeptiki, ki so iz-
ražali globoke dvome v Borman-
nov konec. Javljali so se celo taki,
ki so ga videli. Sprva so krožile
govorice, da so ga videli v sami
Nemčiji. Ko so prijeli Adolfa
Eichmanna, je bilo vse pogosteje
slišati, da so Bormanria videli v
tej ali oni državi Južne Amerike.
Ker njegovega telesa — ne živega
ne "mrtvega doslej niso našli, je
vprašanje, po kakšnih znamenjih
bi bilo mogoče zanesljivo sklepati,
kaj se je zgodilo z njim.
Danes, 19 let po padcu Berlina
velja zanesljivo samo dvoje dej-
stev. Predvsem ni dokaza, da je
Bormann res padel v Berlinu. Po
drugi strani zaenkrat ni stvarnega
dokaza, da je živ, kar pa ne po-
meni, da ne bi mogel živeti kot
šestdesetletnik v kakšni državi iz-
ven Evrope.
Prihodnjič:
AXMANNOVA VERZIJA
... Z ZOBMI
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. francoski prirodoslovec,
evropsko gorstvo, 11. ena od strani neba,
'2. mesto v Italiji, znano po kamnolomih
marmorja, 14. 'francoski anatom in kirurg
(Alexis, 1658—1726), 16. francoski literarni
zgodovinar in filozof (Hippolyte), 17. srbsko
moško ime, 18. ime filmske igralke Nielsen,
20- vulkanski izmeček, 22. osebni zaimek, 23.
feničanska boginja vegetacije, in ljubezni, 25.
latinski predlog, 26. domača žival, 28. žensko
lrtle, 29. predujem, nadav, 30. oblika fevdalne
dajatve, 32. mesto v južni Sibiriji, 34., ime
umrle filmske igralke, 36. tuje žensko ime,
•	Povrtnina, 38. objektiv, sestavljen iz dveh
akromatov.
NAVPIČNO: 1. plemenita ovčja pasma, 2.
Pfevozno sredstvo, 3. lučaj, 4. glavno mesto
rancoskega departmaja Pas-de-Calais, 5. za-
ntci italijanske filmske igralke, 6. „očišče-
7. španski teniški igralec, 8. ime filmske
'gralke Turner, 9. goljuf, 10. tuj dvoglasnik,
•	moško ime/ 13. kemični simbol za
rad'j, 15. oder, 19. počelo taoizma, 21. turško
^esto na jugovzhodu Male Azije, 23. ime
vLmSkega 'gralca Delona, 24. del šolskega in-
arX 27. naslov francoske ženske revije,
- glavno mesto Gane, 31. avtomobilska oz-
a Krapine, 33. prebivalec starodavne Aoni-
v Grčiji, 34. začetnici francoskega pisatelja,
nic^nitCga Predstavnika realizma, 35. začet-
'talijanskega književnika in slikarja iz
renesanse.
(Cj-Or)
1:0 - ZA MIR
Leto, od katerega se bomo čez ne-
kaj dni poslovili, je v tekmi med
mirom in vojno zabeležilo zmago
miru nad vojno nevarnostjo — torej
spet 1 :0 za mir. Vendar nas je tudi
v letošnjem letu mnogokrat stisnilo
pri srcu, prisluhnili smo radijskim
poročilom in zjutraj hlastnili po čas-
nikih. Zdaj tu, zdaj tam je zagorela
baklja nevarnosti. Poglejmo torej
malo nazaj:
—	Novoletne praznike nam je
kvarila vest o spopadih med Turki
in Grki na Cipru. Režiserji tega spo-
pada so vsemu svetu znani. Pač ti-
sti, ki jim ni bilo do tega, da bi zgu-
bili »nepotcpljivo letalonosilko« v
Vzhodnem Sredozemlju. Kljub inter-
venciji OZN, mir na Cipru še danes
ni povsem zagotovljen.
—	Na drugem koncu sveta je upor
domačinov ob Panamskem prekopu
postavil ZDA v pravo luč. Veliko
namreč govorijo o svobodi in samo-
odločbi, kadar gre za druge in ne za
njihovo nedotakljivo »hemisfero«.
Upor in željo po samostojnosti so
zadušili.
—	Leto 1964 je spremljal grenak
priokus na ustnicah vseh narodov,
ki so okusili nemški škorenj. Težnje,
da bi Zahodno Nemčijo oborožili z
raketnim |in atomskim orožjem so
prav gotovo huda grožnja miru. Ta-
ko huda, da-so se revoltirali tudi na
Zahodu, predvsem na britanskem
otoku. Nemci so razvili svoje milita-
ristične sile in nosilci tega duh^ niti
ne morejo učakati »večje« priložno-
sti. Kot vojaški kader so se vključili
v Južnoafriški uniji, v Mozambiku
v Angoli in nazadnje tudi v Kongu.
—	Kakor da zapletov v Evropi in
Srednji Ameriki ni bilo dovolj, je
bušnila iskra nevarnosti v cvetočem
maju v LAOSU. Nevarnost je dobila
ime »SPOPAD V DOLINI VRCEV«.
Velesile so se o tem pred meseci spo-
razumele, a vendar se je nekomu od
njih zdelo potrebno drezniti v srše-
nje gnezdo. Ko bi Laos dobil toliko
zlatih dolarjev gospodarske pomoči,
kolikor so spet stale konference, di-
plomatske akcije in vsa druga priza-
devanja »varuhov« miru v Aziji?
— V ZDA so se bribliževali dnevi
volivne kampanje. Republikanski se-
nator Goidwater je očital Johnsonu
neodločnost in popustljivost v zadevi
JUŽNEGA VIETNAMA. Rezultat te-
ga je bil, da so bile v Tonkinškem
zalivu obstreljene ameriške ladje
(kaka hudobija, vsa vodna pota so
ameriška?), vzvratno pa so ameriški
letalci bombandirali Severni Viet-
nam. Pela sta rdeča telefona, rota-
cijski stroji so bruhali papirnate
grožnje. Ko so Američani začeli pro-
slavljati zmago svoje azijske politi-
ke, so jim južnovietnamski partizani
spremenili v bližini Saigona letalsko
oporišče v kup ruševin.
—	Ameriške predsedniške volitve
so bile gotovo tudi vzrok za zaskrb-
ljenost. Koncepti, ki jih je razglašal
BARY GOLDVVATER, so zaudar-
jali po vojnih avanturah nič manj
odvratno kot kitajski. Ves mirolju-
bni svet se je zanašal na razsodnost
ameriških volivcev, ki niso razoča-
rali.
—	In proti koncu leta? Ko da tret-
jemu planetu našega osončja ni u-
sojeno starati se kak teden brez voj-
ne. Spet se je razplamtelo v Kongu.
Belgijci in Američani so z akcijo
»reševanje naših dragih« iz rok u-
pornikov krepko podprli morilca
Patrisa Lumumbe in likvidatorja
kongoške neodvisnosti — Moiza
Čombeja.
Prižigamo luči na novoletnih jel-
kah. Signalne rakete in bliski eks-
plozij pa parajo nebo nad Vietna-
mom, nad Kongom, Angolo ... Mir
nima lahkega boja s silami milita-
rizma, revanšizma, ki so nedavno
manifestirale svojo ekstremnost celo
z napadom na sedež Združenih na-
rodov v New Yorku.
Takšna je površna bilanca tekme
med vojno in mirom v letu 1964.
Končni rezultat je v korist miru,
vendar vedno na robu vojne. Prav
zares smo lahko veseli, predvsem pa
zadovoljni, da smo Jugoslovani v
vrstah tistih dežel, ki so bile aktivni
borci na strani palmove vejice miru.
Vsakdanji prizor v vaseh in mestih Južnega Vietnama.
pr;etekli teden
Leto gre h koncu. Ljudje se
pripravljajo — eni na prazno-
vanje in veselje, drugi pa na
analize, bilance in podobno. Po-
litičarji pripravljajo nove va-
riante sožitja, vojaški eksperti
pa nove taktike z novimi orožji.
Eni sanjarijo o novih uspehih
modernega zasužnjevanja, dru-
gi, in to milijoni, upajo v mir,
v siguren košček kruha. Kate-
rih želja bo izpolnjena? V ka-
tero Smer bo šla svetovna po-
litika v letu 1965?
Kolikor toliko točno napoved
lahko postavimo edino na osno-
vi analize prehojene poti.
Poznati vzroke pomeni imeti
orožje, da se nesrečam za člo-
veštvo lahko izognemo. Prepri-
čani smo, da prav marksisti
lahko najbolj objektivno ocer
njujemo položaj, ravnotežo sil,
vojno in ekonomsko moč posa-
meznih držav, vpliv progresiv-
nih sil, neangažiranih dežel, od-
nos naprednih proti reakcionar-
nim.
Nahajamo se v času, ko' se
stari družbeni sistemi rušijo
pod pritiskom spoznanj osve-
ščenih množic, oboroženih z
vsemi dosežki, ki jih moderna
doba ima na razpolago, ki jih
je ustvaril ~V večini primerov
stari sistem za svoj razred, za
svoj proiit. Ob delavskema raz-
redu, ki se še bori za svoje
pravice, stoje milijoni že osvo-
bojenih znotraj socialističnih
držav in milijoni v neangažira-
nih deželah. Ker pa je dvajseti
vek s seboj prinesel tudi stra-
hovito orožjp, katero lahko uni-
či vse, je postalo nekdanje
geslo svetovne revolucije klic
na samomor. Zamenjala ga je
vera v koeksistenco, v enakost,
v samoodločanje, v pomoči ne-
razvitim in v razorožitev. Toda
v ruševinah starega sistema so
še močne klice, ki želijo •obno-
viti nekdanje razmere. To smo
Jugoslovani čestokrat močno
občutili. Kaj šele lahko rečemo
za sisteme, ki so še tu, ki so
močni, šele malo načeti? Prav
, tu so se in se bodo tudi v dru-
gem letu porajale sile, ki bi
rade zavrle kolo časaJ V teh
sistemih, tu predvsem mislim na
ZDA in na nekatere zahodno
evropske države, je nevarnost
toliko večja, kolikor večjo moč
uaa vodilni sloj ljudi nad for-
miranjem svetovnega nazora
svojih državljanov. Ker pa" so
ysa sredstva komuniciranja;
časopisje, radio, televizija in
šolstvo v rokah režimskih in
ultrarežimskih mogotcev, je
stvar še veliko bolj zaskrblju-
joča. Da je to tako, smo se že
neštetokrat prepričali: Rasizem
—	umor Kennedyja — Kongo
—	Cuba — Vietnam — Ciper
itd. To so samo nekatere in še
to razmeroma majhne mani-
iestacije posledic starega in
preživelega. Veliko več bi se
lahko pisalo o milijonih lačnih
in umrlih zaradi lakote, o mili-
jonih bolnikov, o nepismenih
in o peščici tistih, ki imajo vsa
sredstva, da to bedo odpravijo,
pa jo hočejo le še povečati. Na
tem nasprotju, lačni — siti, le-
žijo vsi bodoči politični in eko-
nomski pretresi jaji.
Vse napredne sile želijo čim-
prej odpraviti nerazvitost. Raz-
vitost pomeni samostojnost v
politiki in ekonomiji. Neokolo-
nialisti pa vidijo v lakoti mož-
nost uporov. Goli in lačni ni-
majo kaj izgubiti. Ko pa je
upor tu, so tudi že v nevarnosti
interesT tujih lastnikov. Inter-
vencija je upravičena! Vsaka
intervencija pa pomeni pokolj,
smrt, še večjo revščino, še večji
prepad med -ljudmi. Vsaka od
takšnih akcij nosi v sebi nevar-
nost, da se spremeni v svetovni
požar. Preprečiti taka dejanja,
bo vsekakor ena poglavitnih
nalog v bodočem letu.
S koledarskim letom se ne da
odstraniti nesoglasja v svetu.
Tudi v bodoče bodo obstajale
možnosti za poslabšanja. Cez
noč se tako zapletene stvari ne
dajo rešiti. Kljub temu pa lahko
optimistično ugotovimo, da so
možnosti za poslabšanje svetov-
nega položaja vedno manjše.
V to smo lahko prepričani, ker
\erjamemo v človeka, ki ljubi
mir, svobodo in enakost.
M. Ravnikar
PO SVETU
KOMU BODO VOŠČILI SOSEDJE?
' ITALIJANI BREZ PREDSEDNIKA V NOVO LETO
ENA NAJBOLJ DRZNIH IN NESRAM-
NIH »MANIFESTACIJ« VOJNIH HUJSKA-
CEV V LETU 1964 SE JE PRIPETILA PRKD
NEDAVNIM V NEVV YORKU. KUBANSKI
POLITIČNI EMIGRANTI, KI UŽIVAJO GO-
STOLJUBNOST IN PODPORO ZDA SO Z
»BAZUKO« STRELJALI NA PALAČO OZN
V TRENUTKU, KO JE GOVORIL PRED-
STAVNIK REPUBLIKE KUBE (LEVO).
MEDTEM KO V DEŽELI TEČEJO POTO-
KI KRVI, V SAIGONU (JUŽNI VIETNAM)
VOLIJO IN PROGLAŠAJO LEPOTNO KRA-
LJICO. ZARADI KOMPROMISA JE BUDI-
STIČNE VERE (SPODAJ).
V začetku decembra je odstopil
zaradi bolezni dosedanji predsednik
italijanske republike Anton.io Segni.
Boj italijanskih političnih strank in
koalicij, kdo bo dal Italiji novega
predsednika, se je zapletel bolj, kot
je bilo pričakovati. 16. decembra so
se v palači Monte Citorio začele vo-
litve no-vega šefa države. Od takrat,
pa do danes (24. decembra) je mimo
že štirinajst glasovanj, toda do re-
zultata še niso prišli.
Brez dvoma je tu določena politič-
na kriza, ki odseva tudi sicer izred-
no ostro nasprotovanje rričd vodilni-
mi političnimi strankami. Nazadnje
se je vmešal tudi Vatikan prek lista
»Oservatore Romano«, ki poziva ka-
toličane k enotnosti in podpori de-
mokrščanskega vodstva.
Če se v naslednjih dneh ne bo iz-
luščila potrebna večina v parlamen-
tu, potem italijanski državljani ne
bodo imeli komu čestitati za novo
leto, saj je tudi v Italiji največje
pozornosti ob tem dogodku deležen
poglavar države... Če pa bodo v
Italiji do novega leta imeli predsed-
nika republike, potem je njegova
tndmost precej šibka, če vzamemo v
obzir »maratonske« volitve.
MILANSKI ATENTATORJI
PRIJETI
Italijanska policija je pretekli po-
nedeljek aretirala tri neofašistične
atentatorje, ki so nedavno prej iz-
vršili atentat na poslopje lista »Uni-
ta« in na jugoslovanski konzulat v
Milanu. Kot je bilo od samega do-
godka jasno, so vsi trije aretiranci
neofašisti, zagrizeni nasprotniki na-
predne politike. Poleg treh vodite-
ljev napada je v zaporu še sedfcm
drugih sodelavcev — neofašistov.
Vsekakor so Italijani pri obraču-
navanju s fašisti in motilci medna-
rodnega sožitja hitrejši in temeljitej-
ši od Nemcev, če se spomnimo in-
cindenta v Bonnu, ko je podlegel
narodni heroj Momčilo Popovič.
POŽVIŽGAJO SE
NA MIROVNE ŽELJE
Reka Kongo se je pordečila od krvi,
ki jo pristaši Lumumbove politike pre-
livajo v boju s Čombejevimi plačanci
in tujimi intervencionisti.
— Kaj nam mar resolucije Združe-
nih narodov!, kričijo klavci kongov-
skega prebivalstva. Konga ne spusti-
mo iz rok!, vpijejo v imenu neokolo-
nialistov.
Kongo postaja krvav barometer spo-
pada med silami neokoloniaUzma in
nepotešljivo željo po svobodi in ne-
odvisnosti.
Tudi papež Pavel VI. je v svoji
poslanici spregovoril v korist miru,
odpravljanju socialnih krivic, proti
nacionalnemu ,in rasnemu razlikova-
nju. Kakšen je odmev? Porog v Kon-
gu, v Vietnamu, v Južnoafriški Uniji,
v Združenih državah Amerike. Naj-
bolj zadrti sovražniki pravice in svo-
bode se rogajo tudi vatikanskemu
poglavarju s svojimi dejanji. Dokaz:
Ali se je Čombe »poboljšal« po
obisku pri papežu.
Lopov služi tistemu, ki da več za
zasebni žep!?
Goldvvater je bil sinonim za vojno nevar-
nost. Ni zmagal, toda njegovi volilni mili-
joni so ostali ...
CELJE, 1. jan. 1965
Številka 1. Leto XV
GLASILO ORGANIZACIJE SZDL
Ustanovljen je bil 1945 in do 1955
izhajal kot »Savinjski vestnik«. Usta-
novil ga je okrajni odbor SZDL Celje.
S 1. januarjem 1965 ga ustanavljajo
okrajni odbor SZDL Celje in občine
Celje, Mozirje, Velenje, Žalec, Slov.
Konjice, Laško, Šentjur pri Celju in
Šmarje pri Jelšah.
GLAVNI UREDNIK RUDI LESNIK
ODGOVORNI UREDNIK JURE
KRAšOVEC
List izhaja ob petkih. Izdaja in
tiska Časopisno podjetje »Celjski
tisk«. Uredništvo in uprava: Celje,
Trg V. kongresa 5, poštni predal 152.
Telefon 24-25. Tekoči račun: 603-11-1 -656.
Letna naročnina 1000 din, polletna
500 din, četrtletna 250 din. Inozem-
stvo 2400 din.
Ta številka je bila dotiskana 29.
decembra 1964.
Za pravilne rešitve
nagradne križanke
Trgovskega podjetja
M 01) A
CELJE
bomo izžrebali
lepe praktične nagrade
v vrednosti 50.000 din
Rešitve pošljite na naslov
Trgovsko podjetje Moda
Celje (Nagradna križanka)
do 15. januarja 1965
SVET V PLESU
Najbrž bi ne imeli nič proti, če
bi vam srečno in zadovoljno Novo
leto čestital takle ansambel deklet,
pa čeprav na drsalkah in na ledu.
Samo, da bi potem ne ostali na »le-
du«.
Kmalu po prihodu novega leta bo
ta izbor izbranih deklet skupaj s
svetovno znanimi solisti-drsalci na-
stopil v dunajski drsalni reviji v
Celovcu. Pričarale bodo svet v ple-
su, mikavno podobo ljubezni in ve-
selja ... To bo nova opereta na le-
du, novo doživetje ob vrhunskem
umetnostnem drsanju, v vrvežu
razkošnih oblik in igri barvnih ža-
rometov.
In ne pozabite — prijave za izlet
v Celovec sprejema Kompas Celje.
Tu so žc doslej zabeležili nad 2.000
prijavljencev. Zato samo en nasvet
— ne bodite med zadnjimi!
-ml)
NAGRADIVA KRIŽANKA