Štajerski
ZDRAVSTVO
Keber v Mariboru Stran 3
SLOVENSKA BISTRICA PTUJ
Čistilna naprava	300 delovnih mest
Stran 4	Stran 6
LJUTOMER
Občina grešila Stran 10
MAJSPERK O EU IN NATU
O bluzerjih, omahljivih ženskah in mladini Stran 5
KMETIJSTVO
Subvencije 2003 Stran 11
Ptuj, četrtek, 20. marca 2003
letnik LVI . št. 11 odgovorni urednik: Jože Smigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ŠPORT
Ormož zmagal Stran 27
AP-PRO v stečaju
80 delavcev brez dela
Invalidsko podjetje AP PRO, d.o.o., iz Lovrenca na Dravskem polju, ki je zaradi težav v poslovanju 21. februarja objavilo plačilno nesposobnost , je prejelo odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju, da je s 5. marcem 2003 za podjetje uveden stečaj, te dni pa je 80 delavcev, v glavnem invalidov, že prejelo odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Di-movski je sindikat delovnih in-
validov Slovenije seznanil, da je ogorčen nad uvedbo stečajnega postopka nad tem invalidskim podjetjem mimo odločb zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Prek območne službe zavoda RS za zaposlovanje so opozorili stečajnega upravitelja dr. Draga Dubrovskega, da je uvedba stečajnega postopka v nasprotju z določilom zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.
Več na strani 3
Golf? Pametno. CS
GoK pacific
Športni Golf pacific s privlačno opremo. Prihranek do 440.000 SIT.
Tehtni argumenti za preudarno edlo£itev.
nkc
iiinilig8,2251i>tui
02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Število vozil in modelov je omejeno.
Velja nov »protialkoholni« zakon
Vsako leto znova - naj seme pade na plodna tla...
Se vedno se je mogoče napiti
Kar precej negodovanja je sprožil "Kebrov" zakon o omejevanju porabe alkohola. Nedeljska radijska anketa je pokazala na pravo ogorčenje in jezo med ljudmi, nekateri so žugali vladi in parlamentu, češ, saj tudi oni pijejo. Nekdo je potarnal, da si sedaj ob trdem delu v vinogradu še špricerja ne bo smel privoščiti!
Vse skupaj pa ni tako hudo, gre predvsem za nepoznavanje zakona in za neupravičen strah. Zakon porabe alkohola ne prepoveduje, amak poskuša doseči zmanjšanje porabe, predvsem
v določenem času dneva in med mlado generacijo. Zakon predpisuje odnos do alkohola na javnih mestih, kaj počnemo doma, v zasebni družbi, pa tudi odslej nihče ne bo preverjal.
Zakon je bil objavljen v Uradnem listu 16. februarja, veljati pa je začel 30. dan po objavi, torej v torek. Kot smo v Tedniku pisali že ob njegovem sprejemu, prepoveduje prodajo in ponudbo alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let. V vseh oblikah ponudbe alkoholnih pijač končnemu potrošniku je prepovedana prodaja le-te osebam, ki kažejo znake opitos-ti. Prepovedana je tudi prodaja alkoholnih pijač iz avtomatskih samopostrežnih naprav, ker bi si z njimi lahko postregle tudi mladoletne ali že opite osebe.
Precej odgovornosti nalaga zakon natakarjem in drugim osebam, ki prodajajo alkoholne pijače. Te smejo (in morajo) v primeru, da dvomijo o ustrezni starosti naročnika, od njega zahtevati, da svojo polnoletnost (18 let) izkaže z veljavno listino. Če to odkloni, ji ne smejo prodati oziroma ponuditi alkoholne pijače.
Zakon prepoveduje prodajo alkoholnih pijač med 21. in 7. uro naslednjega dne; izjema so gostinski obrati, kjer je dovolje-
na prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovalnega časa. V vseh gostinskih obratih je prepovedana prodaja žganih pijač do desete ure dopoldan.
Prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač je nadalje prepovedana v stavbah in pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, namenjenih dejavnosti vzgoje, izobraževanja in zdravstvene dejavnosti. V športnih objektih velja prepoved prodaje eno uro pred začetkom in med samo športno prireditvijo, prepoved velja tudi za obrate javne prehrane.
Gostinske obrate, ki prodajajo alkoholne pijače, zakon zavezuje, da morajo imeti v prodaji vsaj dve brezalkoholni pijači, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače.
Živila, ki vsebujejo več kot 0,5 volumenskih odstotkov alkohola na svojo maso, morajo imeti na embalaži označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da niso primerna za otroke. Opozorilo mora biti natiskano s tiskanimi črkami, ki so jasno vidne, čitljive in se razločno barvno razlikujejo od podlage; ta ukrep mora v praksi zaživeti leto dni po uveljavitvi zakona.
Kot smo že zapisali, ima zakon o omejevanju porabe alko-
Alkoholna je vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola, žgana pijača pa tista, ki vsebuje nad 21 odstotkov alkohola. Do desete ure dopoldan je prepovedano točiti žgane pijače, kaj "lažjega" pa torej še vedno lahko zaužujemo takoj po sedmi uri.
RADIODITEDNIK
večeri smeha:-)
hola dolgoročno željo po tem, da Slovenci spremenimo odnos do pretirane porabe in da od alkohola odvrne predvsem mlade generacije. V našem vsakodnevnem življenju se ne bo tako rekoč nič spremenilo, le v ponoči odprtih prodajalnah ne bo mogoče kupovati alkkohola. Trgovci so z analizami ugotovili, da prodaja alkoholnih pijač v nočnem času ni bila ne vem kako pomembna za njihov promet in so oddelke z alkoholnimi pijačami po 21. uri brez pripomb spravili za "rešetke".
Navada je železna srajca in tudi navade, povezane z uživanjem alkohola, se bodo med Slovenci spreminjale zelo počasi. Pri tem pa bo še vedno veljalo: "Na zdravje ob kulturnem pitju!"
J. Bra~i~
buteli
za večerjo
Igrajo: Bojan Emeršič, Alojz Svete, Dario Varga, Alenka Kozolc, Tom Ban Režija: Branko Đurić-Đuro Kostumografija: Alan Hranitelj Scenografija: Greta GodnIC
11.4.2003 v Gorišnici
CAS ZA SPERMEMBO
Branko Dirić-Diri Iranko Sturlej AloikiTitiikovic
23.4.2003 v Cirkovcah
9770040197060
Doma
Po več kot letu dni uskladitev pokojnin
LJUBLJANA - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je na današnji seji sklenil, da se pokojnine v tem mesecu po več kot letu dni uskladijo, in sicer večina za 4,9 odstotka, nekatere pa tudi za 5,5 odstotka. Na seji so sprejeli tudi sklep, naj se poslanec NSi Janez Drobnič opraviči za svoje izjave, objavljene v medijih, češ da ZPIZ v februarju ni uporabil iste metodologije, po kateri se uskladijo pokojnine, zaredi česar naj bi februarja do uskladitve tudi ne prišlo. Upravni odbor poudarja, da le ugotavlja, ali so zakonsko določeni pogoji za uskladitev izpolnjeni ali ne, nikakor pa ne spreminja metodologije, natančno določene v zakonu.
Nobenega novega primera z neznano pljučnico
LJUBLJANA - V Sloveniji ni nobenega novega primera okužbe z neznano obliko pljučnice, zdravstveno stanje slovenske bolnice pa se je še nekoliko izboljšalo. Na inštitutu za varovanje zdravja so se do zdaj oglasili štirje potniki z leta Pariz-Ljubljana, tako potniki kot posadka letala pa so zdravi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je število zbolelih za neznano obliko pljučnice po svetu povečalo, saj beležijo 170 okuženih oseb in deset mrtvih, so sporočili z inštituta za varovanje zdravja.
Potrjen tretji primer bolezni BSE
LJUBLJANA - Republiška veterinarska uprava je iz referenčnega laboratorija v Bernu dobila rezultate preiskav, ki potrjujejo pojav tretjega primera bolezni norih krav (BSE) v Sloveniji. Gre za 3,5 leta staro govedo, pri katerem se je sum na BSE pokazal s hitrim testom pred dobrim tednom.
Sredi rož doma
CELJE - Danes je odprl vrata celjski sejem, ki letos nosi naziv Sredi rož doma. Odprt bo vsak dan od 9. do 18. ure vse do nedelje, 23. marca. Na 60.000 m2 razstavnih površin bodo pod skupnim naslovom Sredi rož doma odprti trije sejmi: 8. mednarodni sejem vrtnarstva, cvetličarstva in krajinarstva FLORA, 6. mednarodni sejem za zaključna dela v gradbeništvu in renoviranje DOMOFIN ter 7. sejem ekologije in varovanja okolja EKO. (lv)
Še danes predčasno glasovanje
LJUBLJANA - Pred nedeljskima referendumoma o vstopu Slovenije v EU in zvezo NATO se je v torek začelo tridnevno predčasno glasovanje. Na posebnih voliščih - ta so na upravnih enotah, kjer so sedeži volilnih komisij - lahko še danes glasujejo tisti volivci, ki na referendumsko nedeljo ne bodo v kraju stalnega prebivališča, kjer so vpisani v volilni imenik. Posebna volišča so odprta od 9. do 17. ure.
Po svetu
Stališča nasprotnikov in zagovornikov vojne nespremenjena
Glede na odzive posameznih držav je očitno, da torkov televizijski nagovor ameriškega predsednika Georgea Bus-ha ni spremenil stališč dosedanjih nasprotnic in zagovornic vojaške operacije v Iraku. ZDA in Veliko Britanijo so podprle Avstralija, Poljska, Bolgarija in Japonska, medtem ko so se za mirno rešitev iraškega vprašanja ponovno zavzele Francija, Kitajska in Arabska liga. Rusija ocenjuje, da diplomacija še ni rekla zadnje besede pri reševanju iraške krize, je dejal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Jakovenko. Nemški kancler Gerhard Schroeder pa je dejal, da "grožnja, ki jo predstavlja iraški voditelj Sadam Husein, ne upravičuje vojne in smrti tisočev nedolžnih".
Ultimat Iraku vzpodbudil rast delnic
NEW YORK - Ultimat ameriškega predsednika Georgea Busha iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu, naj v 48 urah zapusti Irak, v nasprotnem primeru pa bo prišlo do vojaškega posredovanja, je spodbudil rast tečajev delnic na svetovnih borzah. Tečaj dolarja se je nekoliko okrepil, medtem ko so cene nafte začele padati. Analitiki ocenjujejo, da bodo gibanja na svetovnih finančnih in kapitalskih trgih ter blagovnih borzah v prihodnjih tednih nepredvidljiva, saj bo trgovanje močno odvisno od začetka vojaškega posredovanja v Iraku ter trajanja spopadov.
Nato končuje misijo v Makedoniji
BRUSELJ - Zveza NATO je uradno potrdila, da bo 31. marca sklenila svojo mirovno misijo v Makedoniji, imenovano Zavezniška harmonija, ter njeno vodenje predala Evropski uniji. Ustrezno odločitev je v ponedeljek sprejel Severnoa-tlantski svet (NAC) na veleposlaniški ravni na zasedanju v Bruslju. Veleposlaniki zavezništva so ob tem poudarili, da ta odločitev pomeni pomemben korak v razvoju strateškega partnerstva med zvezo NATO in EU, ki temelji na celi vrsti sporazumov, katerih namen je uniji omogočiti avtomatičen dostop do zavezniških zmogljivosti. Skladno z njimi bo NATO podpiral operacije pod vodstvom EU, v katerih pa ne bo vojaško sodeloval.
Evropska unija in mi
Odločitev O vstopu v EU v rokah državljanov
Dnevi referendumske mrzlice se iztekajo. Končno, bodo verjetno rekli številni, kajti država je v zadnjem mesecu poskrbela za zares temeljito obveščanje državljanov in državljank. Za kampanjo za oba posvetovalna referenduma je namenila 128 milijonov tolarjev, od tega 40 odstotkov sredstev za kampanjo za EU in 60 odstotkov za NATO. Javna propaganda pred nedeljskim referendumom se mora končati v petek, 21. marca, ob 24. uri, ko nastopi volilni molk in bodo državljani lahko v miru tehtno razmislili o svoji odločitvi. Sicer pa bo izvedba obeh referendumom našo državo stala 600 milijonov tolarjev.
Slovenci se bodo o članstvu Slovenije v Uniji izrekali kot drugi izmed državljanov kandidatk za članstvo. Pred Slovenijo je namreč referendum pripravila Malta, kjer so se državljani v začetku marca že izrekli za vstop v Unijo. Po slovenskem referendumu bodo sledili še referendumi v vseh ostalih državah, ki naj bi postale nove članice 1. maja prihodnje leto, z izjemo Cipra. Po Malti bosta še pred podpisom pristopne pogodbe z EU (16. aprila v Atenah) referendum izvedli Slovenija in Madžarska, v Litvi in na Slovaškem bo referendum o vstopu v EU maja, junija na Poljskem in Češkem, septembra pa še v Estoniji in Latviji. Referendumske odločitve bodo, razen na Malti in v Estoniji, pravno zavezujoče.
Referendum tudi med zdomci po svetu
Glasovanje bo na voliščih potekalo v nedeljo, 23. marca, od 7. do 19. ure, medtem ko se predčasna glasovanja na sedežih okrajnih volilnih komisij, ki so se pričela minuli torek, že iztekajo. Volivci, ki bodo na dan glasovanja na zdrav-
ljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane oziroma na služenju vojaškega roka, so morali do nedelje, 16. marca, okrajni volilni komisiji sporočiti, da želijo glasovati po pošti. Pri ugotavljanju izida glasovanja po pošti z območja Slovenije se bodo upoštevale glasovnice, ki bodo prispele na okrajno volilno komisijo do ponedeljka, 24. marca, do 12. ure. Volivci, ki se zaradi bolezni ne bodo mogli osebno zglasiti na voliščih in želijo glasovati na domu, pa morajo do vključno četrtka, 20. marca, to sporočiti okrajni volilni komisiji.
Pravico glasovanja na referendumih imajo slovenski državljani, ki bodo najpozneje 23. marca dopolnili 18 let in jim ni odvzeta poslovna sposobnost. Pa tudi osebe, za katere je z odločbo ustavnega sodišča podaljšana roditejska pravica čez njihovo polnoletnost, ker zaradi telesne prizadetosti ne morejo skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
Posebnost nedeljskih referendumom je, da bodo lahko slovenski državljani, ki stalno ali začasno živijo v tujini svojo odločitev prvič doslej sporočili po pošti ali glasovanje opravili
na 35 diplomatsko konzularnih predstavništvih Slovenije po svetu. Izseljenci so doslej lahko na referendumu glasovali le na voliščih v domovini. Do sprememb je prišlo potem, ko je ustavno sodišče razveljavilo 47. člen zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Zadnje dejanje pred referendumom je moral konec februarja opraviti še državni zbor. S sprejetjem ustavnega zakona o spremembah ""evropskih" členov ustave bo Slovenija lahko med drugim prenesla izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije (torej na EU) in opredelila možnost vstopa v obrambne zveze (torej NATO). S tem je vzpostavljen splošni ustavni temelj in zagotovljeni temeljni pogoji za pristop naše države k takšnim organizacijam in zvezam, če se bodo tako odločili njeni državljani.
Čeprav bosta v nedeljo istočasno potekala dva referenduma, bodo volilne komisije po navodilih republiške volilne komisije najprej ugotavljale izide glasovanja na referendumu o vstopu v EU, šele nato izid glasovanja o NATO. Republiška volilna komisija bo začasni delni uradni izid glasovanja objavila v torek, 25. marca,
Nedelja, 23. marec, bo novi mejnik v slovenski novejši zgodovini. Vprašanje na glasovnici se bo glasilo: "Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica Evropske unije (EU)?'. Možna odgovora bosta dva, "za" in "proti'. Odločitev bo stvar vsakega posameznika, odločitev vseh, ki bodo oddali glasovnice, pa zavezujoča za državni zbor in vlado.
medtem ko bosta uradna izida obeh referendumov znana 1. aprila.
Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah vstop Slovenije v EU podpira čedalje več Slovencev. Kot so pokazali rezultati redne mesečne javnomnenjske raziskave Politbarometer, ki jo je opravil Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Inštitutu za družbene vede FDV v Ljubljani, bi za vstop v Evropsko unijo glasovalo 71 odstotkov, medtem ko jih je bilo za vstop v Unijo februarja 62 odstotkov vprašanih. Še vedno neopredeljenih glede vstopa v EU jih ostaja 19 odstotkov.
Anemari Kekec
Lenart • Okrogla miza
Strah pred lastno državo
V torek, 11. marca, je v domu kulture v Lenartu potekala okrogla miza z naslovom Slovenija pred vstopom v EU in NATO.
Foto: Zmagoslav Šalamun
Na okrogli mizi so sodelovali (od leve): polkovnik Andrej Kocbek, svetovalec načelnika Generalštaba slovenske vojske, Ciril Smrkolj, pomočnik direktorice Agencije za kmetijske trge, mag. Janez Kramberger, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo, dr. Janez Potočnik, minister za evropske zadeve, in Janko Deželak, državni sekretar ministrstva za obrambo
Na njej so sodelovali dr. Janez Potočnik, minister za evropske zadeve, Ciril Smrkolj, pomočnik direktorice Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Janko Deželak, državni sekretar ministrstva za obrambo in polkovnik Andrej Kocbek, svetovalec načelnika Generalštaba slovenske vojske. Okroglo mizo je organiziral poslanec mag. Janez Kramberger.
Številni obiskovalci so pokazali, da jih zanima, kaj se jim obeta ob morebitnem vstopu Slovenije v EU in NATO. Okrogle mize so se udeležili tudi vsi štirje župani z območja Upravne enote Lenart. Najprej so gostje podali svoje videnje vstopa Slovenije v EU in NATO. Sledila so vprašanja obiskovalcev, ki
jih je najbolj zanimalo, kaj jih bo prineslo morebitno vključevanje v obe organizaciji. Spraševali so, kaj se bo zgodilo s srednjim slojem prebivalstva, kako bo s pretokom delovne sile itd. Predstavnike kmetov je zanimalo, kako bo s slove-njegoriškim kmetijstvom, ki se ubada z velikimi težavami, saj je povprečna velikost sloven-jegoriške kmetije 4,2 hektarja. Predstavniki lenarškega gospodarstva pa so opozarjali tudi na težave v gospodarstvu, predvsem kako bo s tržišče v državah, ki niso članice EU. Posamezniki pa so tudi menili, da se ne bojijo EU, ampak lastne države.
Zmago Šalamun
Maribor • Minister o zdravstveni reformi
Da bo isti denar porabljen pravičneje
Zdravnikom v Podravju, predstavnikom zdravstvenih institucij na tem območju, zdravstvenih zavarovalnic, zdravniškega društva in zdravniške zbornice, zasebnih ambulant, univerze ter sindikatov v zdravstvu je v torek minister za zdravje Dušan Keber predstavil cilje zdravstvene reforme 2003. Sestanek v Mariboru je bil priložnost, da se zdravniki s tega območja podrobneje seznanijo z zdravstveno reformo, ki jo bodo morali poznati vsi, a je to možnost izkoristila le dobra desetina. Sicer pa zdravstvene reforme potekajo po vsem svetu. Reforma bo določila obnašanje vsakega zdravnika v bodoče.
Ta bo zlasti prizadela zbiranje in delitev zbranih sredstev. "Denar mora slediti potrebam prebivalcev, ne pa izvajalcev, da bo isti denar porabljen bolj pravično, sedaj se ga pri prostovoljnem zavarovanju od 70 milijard izgubi kar enajst," je med drugim poudaril minister Dušan Keber. Slovenija po najnovejših podatkih namenja 7,4 odstotka BDP za obvezno zdravstveno zavarovanje, 1,4 odstotka potrebnih sredstev pa se zbere iz naslova prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Med 9 in 10 odstotkov BDP za zdravstvo pa je nekje meja, do katere gredo tudi v drugih evropskih državah. Minister pravi, da je njegova rezerva, da bi ta delež povečali na 9,5 odstotka BDP Po ministrovem bodo vsi, ki bodo hitreje uvedli spremembe, na boljšem. Prej ko bodo prišli do strokovnih smernic in klinič-
nih poti, prej bodo razpolagali s pravimi cenami za svoje delo. Slovenija z zdravstveno reformo zaostaja za 15 let. Zmotno je mišljenje, da je bila reforma leta 1992 uvedba zasebnega zdravstvenega varstva, prav tako ni bila reforma uvedba prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ali pa morda osmislitev zavoda za zdravstveno zavarovanje kot neodvisnega, od države ločenega centra za zbiranje denarja za zdravstvo.
Po predstavitvi ciljev zdravstvene reforme leta 2003 je minister odgovarjal na vprašanja udeležencev. Glede dežurstev je povedal, da je to veliko sprenevedanje, saj gre v zadnjih zakonskih spremembah zgolj za "posnetek" dosedanjega stanja, deset let je bilo namreč stanje na tem področju nezakonito.
MG
Foto: MG
Minister za zdravje Dušan Keber, dr. med. spec., je v torek v Mariboru predstavil cilje zdrastvene reforme v letu 2003: "Z reformo se bodo morali seznaniti vsi zdravniki."
Ta teden
Slovenija pred važnimi odločitvami
V nedeljo se bomo državljani Slovenije odločali o vstopu v Evropsko unijo in o vstopu v vojaško zvezo NATO. Nedvomno gre za zgodovinske odločitve.
Evropa je v svoji zgodovini preživela zelo burna obdobja, bilo je veliko vojn in najrazličnejših delitev. Sedaj je v EU vključenih petnajst gospodarsko sorazmerno zelo razvitih držav, s skupno nekaj manj kot štiristo milijoni prebivalcev. Tem bi se naj v naslednjem letu pridružilo deset novih držav, ki se gospodarsko šele razvijajo s približno sto milijoni prebivalcev, kar pomeni, da gre za močno združenje, ki lahko zagotavlja stabilnost in utrjuje demokracijo.
Res je, da bodo nove članice z vstopom v EU (naslednje leto) imele določen prilagoditveni čas, ki sicer ne velja za vse države, na nekaterih področjih (skupna valuta, schengenska meja, prodaja nepremičnin, zaposlovanje). Slovenija bo do leta 2007 iz skupnega proračuna EU dobivala več denarja, kot ga bo vanj prispevala, za mnoge druge države, ki vstopajo v EU skupaj z nami, je to leto 2014, kar vendarle priča o določeni gospodarski razvitosti Slovenije napram nekaterim drugim.
Nedvomno bo EU prinesla tudi veliko novosti pri poslovanju naših podjetij, ki bodo svoje izdelke po načelu svobodne konkurence lahko prodajali kjerkoli na območju EU. Seveda pa to velja tudi za ostale članice, kar pa ustvarja za potrošnika ugodno konkurenco. Artikli za gospodinjstvo se bi naj pocenili, naše plače pa še dolgo ne bodo v evropskem povprečju.
EU skrbi tudi za svojo obrambno politiko. Res, da komaj deset let, zato je večina članic EU tudi članic NATA, o čemer je pred referendumom pri nas pravzaprav največ dilem, namreč glede našega vstopa v NATO. Nekatere članice, ki v iraški krizi ne odobravajo politike Združenih država Amerike, nas vzpodbujajo in prepričujejo, da je vendarle dobro biti v NATU, ker omogoča najučinkovitejšo in najcenejšo varnost, posebej za majhno državo, kakršna je naša, ki si učinkovito obrambo sama težko privošči.
Od osamosvojitve naprej si je slovenska politika prizadevala za EU in NATO. V nedeljo bodo državljanipoveda-li, ali je bilo vredno.
Franc Lačen
Podjetje AP-PRO v stečaju
80 delavcev brez dela
Nadaljevanje s strani 1
Predstavnici območne službe zavoda RS za zaposlovanje je stečajni upravitelj zatrdil, da je stečajni senat izdal sklep v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, in se pri tem skliceval na izjavo predsednice senata okrožne sodnice - svetnice Biserke Rojic, da so invalidska podjetja prenehala z uveljavitvijo zakona o gospodarskih družbah in je zato citirana odločba zakona o
prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji nepomembna.
V prepričanju, da bo sodišče že uvedeni stečajni postopek ustavilo, je ministrstvo 11. marca poslalo predsedniku Okrožnega sodišča na Ptuju dopis, s katerim so ga opozorili, da gospodarska družba AP PRO, d.o.o., na podlagi predhodnega soglasja vlade RS posluje kot invalidsko podjetje, kar naj bi Okrožno sodišče na Ptuju očitno spregledalo. O nastali sotuaciji so obvestili tudi
ministra za pravosodje in ministra za finance.
Minister Dimovski je ponovno poudaril, da imajo gospodarske službe, ki predhodno pridobijo soglasje vlade RS, da lahko poslujejo kot invalidsko podjetje, vrsto ugodnosti, nekatere od njih na račun davkoplačevalcev. Država se je prav zaradi finančnih ugodnosti, ki jih uživajo invalidska podjetja, zoper zlorabe inštituta invalidskega podjetja zaščitila s tem, da se stečajnega postopka brez predhodnega soglasja vlade RS nad invalidskim podjetjem ne sme opraviti. Če pa bo sodna praksa pokazala, da sodišča ne upoštevajo določil za-
kona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, pa bo po mnenju ministra Dimovskega potrebno razmisliti, da o tem obvestijo pristojnega državnega tožilca in mu posredujejo pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
Na ptujskem območnem zavodu za zaposlovanje so se takoj, ko je sodišče za stečajnega upravitelja določilo dr. Draga Dub-rovskega, lotili dogovorov o vseh nadaljnjih postopkih. Naj spomnimo, da je direktor invalidskega podjetja AP PRO Albin Brencl na tiskovni konferenci pred uvedbo stečajnega postopka povedal, da bo od 175 zaposlenih, med katerimi je kar 88 delovnih
invalidov, brez dela ostalo 98 zaposlenih, 79 pa naj bi jih obdržali s prerazporeditvijo. Po besedah predsednice stečajnega senata, okrožne sodnice-svetnice Biserke Rojic pa je 80 delavcev AP PRO v začetku tega tedna že prejelo odločbo o prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja podjetja. Delavskih knjižic še niso prejeli, stečajni upravitelj dr. Drago Dubrovski pa naj bi predsedniku sindikata delovnih invalidov Slovenije zagotovil, da bodo delavci sredi tega tedna prejeli obvestila, kdaj jih bodo lahko na podjetju dvignili. To je pomembno tudi za nadaljnjo izpeljavo postopkov pri uveljav-
ljanju pravic delavcev Ob dvigu delovnih knjižic bo namreč posredovan datum, kdaj bodo opravili skupinsko prijavo na zavodu za zaposlovanje.
Kot je povedala direktorica območne službe zavoda Vlasta Stojak, bodo delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje brez njihove volje ali krivde, lahko uveljavili pravice iz naslova brezposelnosti po zakonu o zavarovanju za primer brezposelnosti. Zato je potrebno, da se v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja prijavijo v evidenco brezposelnih oseb in oddajo vlogo za pridobitev nadomestila.
M. Ozmec
Nagrajenci akdje
Tednikov duhovnik zime 2002/2003
Med prispelimi glasovnicami smo izžrebali 30 nagrajencev, ki jih bomo s turistično Agencijo Anka popeljali na enodnevni izlet presenečenja:
1.	Ana Zaïec, Zg. Leskovec 9,2285 Zg. Leskovec
2.	Anica Kodrič, Bukovci 92/a, 2281 MarkovcI
3.	Janko Baniček, Mala Varnica 13/a, 2285 Zg. Leskovec
4.	Ana Lampret, Majšperk 38/a, 2322 Majšperk
5.	Kristijan Gajser, Gerečjavas 75/a, 2251 nuj
6.	Tončka iVIedved, Lovr. na Dr.polju 115/a, Lovr. na Dr.polju
7.	Emiiija Toporiš, Podgorci 43,2273 Podgorci
8.	iMarija Roškar, BlšlO, 2254 Trnovska vas
9.	Terezija Kokol, Sp. Velovlek 30/b, 2250 Ruj
10.	Terezija Zagoršek, MezgovcI 32,2252 Dornava
11.	Škrinjar Franc, lUlihalovci 32,2259 Ivanjkovci
12.	Babič Hermina, IVleškova 1,2250 Ptuj
13.	Brigita Zagoršek Veseiko, Moškanjci 41/a, 2272 Gorišnica
14.	Jurii Karoiina, Ptujska Gora 19,2323 Ptujska Gora
15.	Žeijko Djekič, Skorba 58,2251 Ptuj
16.	iUarjeta iUerc, Ljubstava 1,2284 Videm pri Ptuju
17.	Ana Vindiš, Trnovec 16,2324 Lovrenc na Dr. polju
18.	Branko Novak, Breg 53/a, 2322 iUlajšperk
19.	iMarica Krampeij, Polenšak20,2257 Polenšak
20.	Jože Vidovič, Koresova 7/a, 2251 Ptuj
21.	ivanka Starčič, MezgovcI 29/a, 2252 Dornava
22.	iMajda Leskovar, Lovr. na Dr. polju 108, Lovr na Dr. poiju
23.	Janez Krajne, Zvezna 3, Skoke, 2204 MIkiavž na Dr. polju
24.	Lidija Vindiš, Zg.Senarska 5/e, 2235 Sv. Trojica
25.	Jožica Korenjak, ZabovcI 99,2281 MarkovcI
26.	Anica Štumberger, Hajdoše 47,2251 Ptuj
27.	iMarica Trstenjak, MihalovcI 33,2259 Ivanjkovci
28.	Dragica Ferčec, Dolane 31,2282 GIrkulane
29.	Jasna Žabota, Mestni trg 4,2250 Ruj
30.	Karolina Jurič, Rujska Gora 19,2323 Rujska Gora
O vseh podrobnih informacijah bodo nagrajenci obveščeni pisno. Iskreno čestitamo in se zahvaljujemo za sodelovanje!
Sl^^. Bistrica • Temeljni kamen za čistilno napravo
Da bo Bistrica spet oživela
Med prireditve ob občinskem prazniku, ki so vzbudile veliko zanimanje širše javnosti, je bilo brez dvoma polaganje temeljnega kamna za centralno čistilno napravo s kanalizacijskim sistemom za mesto Slovenska Bistrica, ki jo občina gradi tudi s pomočjo sredstev Evropske unije in Ministrstva za okolje in prostor.
Celotna naložba bo stala 1,2 milijarde tolarjev, večji del — 600 milijonov tolarjev - je z nepovratnimi sredstvi v okviru programa Phare podprla Evropska unija, Ministrstvo za okolje in prostor ter energijo s sto milijoni tolarjev; ostalo — 500 milijonov - pa so sredstva iz naslova ekološke takse, zbrane od individualnih porabnikov in industrije ter prispevek občinskega proračuna.
Župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar je uvodoma povedal, da je to v občini Slovenska Bistrica prva tovrstna in hkrati največja naložba na področju odvajanja in čiščenja odpadlih voda, vendar po njegovih besedah čakajo občino ob programih oskrbe s pitno vodo in ravnanja z od-
padki še številne druge naložbe s tega področja za manjše kraje na celotnem območju občine. "Celoten projekt izgradnje čistilne naprave pomeni za mesto Slovenska Bistrica celotno in dokončno rešitev te problematike," je še povedal in dodal, da bo z realizacijo tega projekta v celovit sistem čiščenja vključenih 35 odstotkov vsega prebivalstva v občini. Projekt pa je med drugim pomemben tudi za razvoj bistriškega gospodarstva, saj izboljšuje njegovo ekološko naravnanost in konkurenčnost, še posebej zato, ker je to gospodarstvo v veliki meri izvozno naravnano. Pozitivni učinki pa bodo zaznavni predvsem v izboljšani kakovosti potoka Bistrica in s tem posredno tudi čistost rek Dravinje
Perutnini ISO 14001
Nagrajena skrb za okolje
Minister za okolje, prostor in energijo vlade RS mag. Janez Kopač je včeraj Perutnini Ptuj izročil certifikatsko listino ISO 14001. Po dolgotrajnem presojanju pooblaščene institucije TUv Bayern je Perutnina Ptuj v svojih delovnih procesih dokazala, da svojo pridelavo, prirejo in predelavo upravlja na okolju prijazen način in po najstrožjih okolj-skih standardih.
"Certifikat ISO 14001 je samo logično nadaljevanje odgovornega upravljanja z vsemi poslovnimi funkcijami v Perutnini Ptuj. Že dolgo smo vpeti v mednarodno izmenjavo blaga, živil in drugih dobrin, tako je za Perutnino Ptuj povsem logično certificiranje posameznih procesov z mednarodno primerljivimi merili. ISO je eden od najbolj znanih in razširjenih, zato smo upravljanje podjetja po ISO standardih razširili še na upravljanje z okoljem," je med drugim dejal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj.
Poudaril je, da je Perutnina že doslej izjemno odgovorno ravnala z okoljem in že pred desetletjem razselila rejo perutnine iz okolice urbanih naselij v številne minifarme v naravnem okolju. Danes je Perutnina pred novimi izzivi: njihove farme piščancev in puranov so razpršene po vsej Sloveniji in severni Hrvaški, obdelujejo skoraj 3.500 hektarjev poljedeljskih površin v Podravju, 400 hektarjev vinogradov v Halozah in Slovenskih goricah, v njihovi sestavi sta mesni industriji v Ptuju in Zalogu, tri večje mešal-nice močnih krmil, farma prašičev Draženci in še nekaj drugih vrst proizvodnje, ki jo razvijajo v skladu z najvišjimi standardi odnosa do okolja.
JB
Tečaji Banke Slovenije
Tečaji veljajo od 19. marca 2003 od
00.00 ure dalje.			
	Nakupni	Srednji	Prodajni
EUR	231.2696	231.9655	232.6614
AUD	128.9560	129.3440	129.7320
CAD	147.3712	147.8146	148.2580
HRK	30.2629	30.3540	30.4451
CZK	7.3297	7.3518	7.3739
DKK	31.1352	31.2289	31.3226
HUF	0.9450	0.9478	0.9506
JPY	1.8371	1.8426	1.8481
NOK	29.3896	29.4780	29.5664
SKK	5.5434	5.5601	5.5768
SEK	25.0601	25.1355	25.2109
CHF	157.2621	157.7353	158.2085
GBP	342.4188	343.4491	344.4794
USD	218.8810	219.5396	220.1982
PLN	53.5594	53.7206	53.8818
Polaganje temeljnega kamna za bistriško čjstilno napravo. To so opravili slovenjebistri{ki župan dr. Ivan Žagar, Peter Kosi -direktor bistriškega Granita, ki dela na čistilni napravi, Erwan Fouere, vodja delegacije Evropske komisije v RS, in Rado Ge-norio, državni sekretar v službi vlade RS za evropske zadeve
ter Drave. Posebej pomembno je, da izvedba tega projekta sovpada z aktivnostmi Slovenije pri pridruževanju Evropski uniji.
Slovesnosti ob polaganju temeljnega kamna za centralno čistilno napravo s kanalizacijskim sistemom za mesto Slovenska Bistrica so se poleg vodje delegacije evropske komisije v Sloveniji, veleposlanika, Irca Erwana Fouerea
udeležili še veleposlanik Grčije, ta je trenutno predsedujoča EU, Georg Nicolaidis in še veleposlaniki Kraljevine Danske Lars Moller, Kraljevine Nizozemske Jan. C. Henneman, Republike Avstrije dr. Ferdinand Mayrhofer — Grubuhel, predstavnik francoskega veleposlaništva Gilles Della Guardia, državni sekretar v službi vlade Republike Slovenije za evropske zadeve dr. Rado Genorio
Posvetu podravsko-pomurskih podjetnikov
Kakšna bo prihodnost obrtnozborničnega sistema?
Izhodišča so bila sestavljena v ožjem vodstvu organizacije, sedaj se vizija snuje skupaj s člani - obrtniki in podjetniki, dokument pa bo svojo končno obliko dobil prihodnji mesec. Snovalci vizije so že uvodoma zapisali, da je Obrtno zbornico Slovenije potrebno razviti v osrednjo institucijo znanja, izobraževalnih in svetovalnih storitev za obrtnike in druge podjetnike, primerljivo z najsodobnejšimi in najdejavnejšimi zbornicami v Evropski uniji. V odnosu do države, doma in v Evropski uniji, bo potekal boj za zagotavljanje boljših pogojev gospodarjenja, ustreznejše spodbujevalne ukrepe za obrt in malo gospodarstvo in za bolj prijazen dostop do storitev države, s tem pa tudi za večjo konkurenčnost in ohranjanje tradicije in posebnosti obrti, tako da bo naložba v mojstrsko in visoko strokovno znanje donosna za člane, njihove kupce in slovensko družbo v celoti. Iz zapisanega sledi, da bo potrebno storiti troje - prvo: zbornični sistem mora odpraviti
slabosti, ki so se pokazale v preteklosti, in izkoristiti ponujene priložnosti. Drugo: politiko in okolje velja prepričati, da obrt je in bo tudi v prihodnje nujen, koristen in potreben del slovenskega gospodarstva in družbe in da je za razvoj tega sektorja gospodarstva treba ustvariti veliko prijaznejše razmere, kot so danes. In tretje: obrtna zbornica mora biti za obrtnike in tudi za širšo družbo zgled učinkovite organizacije, ki ima jasno določeno vizijo, dolgoročne in kratkoročne cilje ter strategijo glede zastopanja interesov članov kot tudi glede opravljanja najrazličnejših storitev za članstvo.
Nesporno je dejstvo, da so v obrti še velike rezerve. Malo gospodarstvo ponuja nove zaposlitve. Dokazljivo je, da je slovenska obrt sposobna ponuditi 60.000 novih zaposlitev. Snovalci te vizije pravijo, da je potrebnih le nekaj spodbud in zmanjšanje tveganja, pa bodo nova delovna mesta tu. Takšna razmišljanja bi vlado moralo zanimati. Še zlasti, ker je bila
in državni sekretar za evropske zadeve na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo mag. Marko Slokar.
Rado Genorio - državni sekretar v službi vlade Republike Slovenije za evropske zadeve je uvodoma govoril o potoku Bistrica, onesnaženem zaradi številnih odplak, ki tečejo v njegovo strugo ter nadaljeval o posledicah izgradnje nove čistilne naprave in kanalizacijskega sistema, kar bo doprineslo, da potok Bistrica ne bo več mrtev potok in bo ponovno postal vreden svoje imena — bister potok, iz katerega ne bo več vel vonj po smradu, ampak se bo vanj vrnilo življenje in ob katerem se bo ponovno prijetno sprehajati.
Z izgradnjo centralne čistilne naprave in kanalizacijskega sistema v mestu Slovenska Bistrica in zaselkih Zgornja Bistrica, Tirgot in delno v Ložnicah, še ne bodo rešeni vsi ekološki problemi, ki pestijo občino, saj jih čaka še rešitev vodooskrbe in odpadkov, kar pa je predmet drugih projektov, ki se jih bodo prav tako lotili v Slovenski Bistrici, na kar je uvodoma že opozoril župan dr. Ivan Žagar.
Vida Topolovec

Območne zbornice podravsko-pomurske regije so na zadnjem posvetu največ pozornosti namenile razpravi o viziji in poslanstvu obrtnozborničnega sistema v naslednjem desetletju.
dobljena bitka na področju izobraževalnega sistema. Nobenega dvoma namreč več ni o tem, da vajeništvo, kjer sta temelj učna pogodba in pravilno razmerje med teorijo in prakso, postaja standard za vso poklicno izobraževanje.
V viziji je med drugim zapisano, da je za lepšo prihodnost zborničnega sistema potrebno zagotoviti dvig ugleda obrti in njene organizacije. Pomembno vlogo pri uresničevanju te zamisli bodo morali odigrati vsi člani, vsak obrtnik in podjetnik. Vsakdo bo moral pogledati vase in se vprašati, ali dovolj naredi za svoj ugled in ugled celotne obrti in organizacije, v katero je včlanjen. Brez slednjega, kot so zapisali snovalci vizije, obrtna zbornica ne bo to, kar od nje pričakujejo čez desetletja - ena od vodilnih organizacij v državi, ki bi povezovala celotno malo gospodarstva. Pri sprejemanju zakonodaje in nadaljnjem razvoju države pa bi njena vloga morala biti še najbolj izpostavljena.
Niko Šoštarič
Petkov bum
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ni kakšnih veějih sprememb. Kljub obvezni objavi letnih bilančnih podatkov družb borzne kotacije za preteklo leto se trend zniževanja tečajev nadaljuje. Pozitivno spremembo smo doživeli le v petek, pa še to ne v taki obliki, da bi se lahko izničili padci tečajev celotnega tedna.
Slovenski borzni indeks je tako znova padal večji del tedna, v petek pa se je trend obrnil navzgor. Vrednost indeksa se je povečala za 1,26 odstotka. Po novem se SBI20 giblje okrog 3.176 indeksnih točk. Tudi indeks pooblaščenih investicijskih družb PIX se je gibal podobno. Njegova vrednost se je do petka zniževala, v petek pa je indeks pridobil 1,52 odstotka vrednosti. Vrednost indeksa PIX se je v petek ustavila pri 2.613 indeksnih točkah.
Med najprometnejšimi delnicami so bile delnice Krke, Petro-la, Mercatorja in Gorenja.
Na splošno je preteklo tedensko borzno dogajanje na začetku obljubljalo le nižanje tečajev. Precej nepričakovano pa so se tečaji začeli malenkostno dvigovati že v četrtek, v petek pa je bil pravi bum pri rasti tečajev.
Najbolj so se podražile delnice Pivovarne Union, za 5,37 odstotka. Sledile so jim delnice Kompas MTS z 4,58 odstotki, Aerodroma Ljubljana z 3,14 odstotki in Gradbenega podjetja Grosuplje, pri kateremu se je vrednost enotnega tečaja povečala za dobre 3 odstotke.
Toda če gledamo celotno tedensko dogajanje, se je enotni tečaj povečal le pri Pivovarni Union za skoraj 9 odstotkov, zreškemu Cometu za 3,33 odstotka in Aerodromu Ljubljana za dobra dva odstotka.
Več kot očitno je, da se kljub objavi relativno dobrih poslovnih rezultatov družb borzne kotacije, trgovanje in likvidnost na Ljubljanski borzi nista povečala za toliko, kolikor so nekateri pričakovali. Investitorji so najverjetneje že pred samo objavo rezultatov le-te vračunali v enotne tečaje podjetij.
Tudi na trgu obveznic ni bilo nič novega. Obveznice Republike Slovenije 17., 25. in 40. izdaje so bile ene redkih, ki so dosegle minimalne pozitivne donose. Med delnicami PID-ov, so največ pridobile delnice Kmečke družbe, Arkade, Zlate monete in Triglav steber 1. Donosi so se gibali okrog dobrega odstotka.
Na razpis za oddajo nezave-zujočih ponudb za nakup večinskega deleža v Talumu se je poleg norveške družbe Hydro Aluminium in madžarske družbe Magyar Aluminium prijavil tudi Sinal naložbe s Ptuja.
Hrvaško vrhovno sodišče je odločilo, da se trije varčevalci nekdanje Ljubljanske banke poplačajo s prodajo nepremičnin LB.
Ivan Caleta, hrvaški poslovnež, ki je pred tedni kupil komercialno televizijo TV3 upa, da bo lahko konkuriral podjetju Pro Plus, ki vodi drugo komercialno televizijo, POP TV.
Jaka Binter Ilirika BPH, d.d. jaka.binter@ilirika.si
Pogovor z dr. Janezom Potočnikom
V	nedeljo odločitev za prihodnje rodove
V	nedeljo se bomo državljani Slovenije odločali na referendumu o vstopu Slovenije v EU in NATO. Pred referendumom smo se pogovarjali z dobrim poznavalcem razmer doma in v Bruslju, ministrom za evropske zadeve dr. Janezom Potočnikom.
V zadnjem času veliko govorimo o vstopu Slovenije v EU in NATO. Referenduma sta pred vrati, ste prepri~ani, da bosta uspela?
"Javnomnenjske raziskave kažejo nekaj bolje referendumu za vstop Slovenije v EU kot referendumu za NATO. V bistvu gre za zelo pomembne odločitve in verjamem, da bo na koncu na referendumu odločitev pozitivna."
Kaj je tisto, s čimer bomo s članstvom v EU in NATO največ pridobili, seveda če bo referendum uspel?
"Lažje govorim za stvari, ki so povezane z vstopom v EU. Ključna stvar, ki jo bo Slovenija dolgoročno pridobila, je nekako povezana s prevetritvijo, če želite, gre za večjo odprtost, v katero vstopamo. Tako vstopamo v prost pretok blaga, oseb, storitev, kapitala v nek večji trg in mislim, da bomo na ta način prav gotovo pridobili na samozavesti. Danes pogosto ne vemo, da se svet in druge evropske države okrog nas srečujejo s podobnimi problemi in vprašanji kot mi. Pogosto tudi mi bolje poznamo odgovore na ta vprašanja, kot jih poznajo drugi. Prepričan sem, da bomo v tem skupnem življenju in bivanju ugotovili, da precej veljamo, da znamo kar precej jezikov in da smo lahko ponosni nase in samozavestni. Drugo pomembno dejstvo je, da bodo podjetja vstopila v bolj predvidljivo in bolj stabilno okolje, kjer bo predvsem od njihovega znanja, idej, kvalitete dela odvisno, kakšni bodo dejansko njihovi poslovni rezultati. Tretje, kjer gre za stično točko obeh ključnih projektov, je se-
veda vprašanje, ki je povezano s trajnim zagotavljanjem varnosti, stabilnosti, v primeru EU pa blaginje. Gre za velik sistem, kjer se skozi notranje institucije poskuša zagotoviti na nek način vplivanje na to, da bi na evropskem prostoru trajno ostale te ključne vrednote in dobrine. Konec koncev je EU nastala kot nek pakt stabilnosti, kot odgovor na vse grozote, ki so se v prejšnjem stoletju zgodile na tleh Evrope. Menim, da so te vrednote vredne toliko, da se zanje tudi v bodoče velja potruditi."
Kakšne so morebitne slabosti vstopa v Slovenije v EU?
"Prepričan sem, da prednosti odtehtajo slabosti. Z vstopom v EU bo Slovenija resda del svoje suverenosti prenesla na raven EU, vendar se ji ne bo odpovedala. Slovenska zakonodajna oblast se bo nekako podaljšala in se bo udejanjala na celotnem evropskem prostoru. To pomeni, da se o nekaterih stvareh ne bo odločalo samo doma in po slovenskih pravilih, pač pa v evropskih institucijah; denimo na področju denarne, kmetijske in okoljske politike. Odločanje o nekaterih drugih stvareh pa bo še vedno v pristojnosti naše države. Na področju kulturne in šolske politike na primer so na evropski ravni sicer sklenjeni sporazumi o pospeševanju medsebojnega usklajevanja, vendar oblikovanje in vodenje teh politik ostaja v naših rokah. Skrbi, kot na primer izguba jezika in kulturne identitete, moram reči, da nimam. Do tega ne bo prišlo, če bomo svoj jezik varovali predvsem sami doma. Slovenski jezik bo po vstopu
Minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik
eden od uradnih jezikov EU in ga bomo lahko uporabljali v vseh evropskih ustanovah tako kot vse druge države, kar pomeni, da bomo v povsem enakopravnem položaju. Edino v medsebojnem delovnem sporazumevanju v ustanovah, kot so evropska komisija, svet EU, Evropsko sodišče, se bodo še naprej uporabljali trije delovni jeziki, kar pa je z vidika operativnosti dela in sistema delovanja povsem logično."
Kaj se zgodi, če uspe samo referendum za EU, za NATO pa ne, ali bomo lahko vstopili samo v EU brez NATA?
"To je jasno, saj gre za dve različni odločitvi, lahko se seveda vstopi samo v EU ali obratno. Če bi referendum za NATO uspel, za EU pa ne, bi lahko vstopili samo v NATO. To sta dve različni instituciji in tu seveda ne gre za pogojevanje."
Predsednik vlade Rop trdi, da je vlada usklajena, a če tako s strani spremljamo delo vlade, dobimo občutek, da ni tako. Nekateri ministri se še niso opredelili, ali so za NATO ali ne. Kakšno je vaše prepričanje?
"Večkrat sem že dejal, da sem član vlade in da ima vlada dva
ključna projekta, to sta vstop Slovenije v EU in NATO. Mislim, da vam je na tak način dovolj jasno povedano, da vlada stoji za obema projektoma."
Velikokrat v obrazložitvah slišimo, da iraška kriza in zveza NATO nista povezani. Nekateri menijo drugače pa tudi slovenska vlada pravi, da si želi v NATO, posamezni ministri pa delajo drugače. Na primer Ministrstvo za šolstvo štipendira mirovnico, ki je odšla v Irak za živi ščit. Vprašanje ni povezano z delovanjem vašega ministrstva, vseeno pa me zanima vaš komentar.
"Kot ste že sami povedali, to ni vprašanje, ki je namenjeno meni, če pa želite mojo mnenje, pa jaz mislim, da je v demokraciji prav, da se financira tako tiste, ki podpirajo določene ideje, kot tiste, ki podpirajo druge ideje. Tako se tudi pravzaprav kaže, da se ne želi vplivati na rezultate oziroma, da je to pravilen način pristopa k problemu."
Po anketah državljani Slovenije od EU pričakujejo več delovnih mest, prost pretok delovne sile in dvig življenjskega standarda. Menite da bo
tako?
"V tendenci se bo to zgodilo, v to sem prepričan, če bo Slovenija rasla kot celota hitreje in to se je zgodilo do sedaj v vseh evropskih državah, ki so vstopile v EU. Pospešil se je trend njihove rasti, v tem primeru lahko posledično pričakujemo hitrejšo rast plač in zaposlovanja. Vendar ne pričakovati, da se bo s samim vstopom v EU zgodilo kaj na hitro. Plače bodo ostale nespremenjene, tudi pri cenah ne smemo pričakovati kakšnih bistvenih sprememb. Trditev, da bodo cene postale evropske, je nesmiselna. Že danes živimo v evropskih cenah, jaz pričakujem, da bo ponudba večja in vsled tega se bo spekter cen razširil in tako bo več tistih cen, ki bodo nižje in več tistih, ki bodo višje. To pa omogoči ljudem, da se lažje odločajo."
Kako bo slovensko kmetijstvo preživelo vstop Slovenije v EU, vemo, da so pri nas male kmetije?
"Menim, da v slovenskem kmetijstvu so problemi in to brez vstopa ali z vstopom Slovenije v EU. Imamo relativno majhne kmetije, če se ne motim, je povprečna kmetija v Sloveniji velika 5,3 ha. Imamo veliko kmetij, ki so v tako imenovanih težjih pridelovalnih pogojih, ti se soočajo s težjo pridelavo. Imamo tudi precej kmetij, kjer so mešani dohodki, kjer se ne živi samo od prihodkov kmetije. S tem vprašanjem se soočamo tudi brez vstopa v EU. Menim, da je potrebno stvari dosežene v pogajanjih izkoristiti, da presežemo te probleme, ki jih v slovenskem kmetijstvu imamo in da
stopimo po poti, na katero bi morali tudi brez vstopa v EU. Stvari je treba gledati v kontekstu celotne zgodbe. Prepričan sem, da bo slovenski kmet lažje živel, če se bo celotna država hitreje razvijala in bo delil skupno usodo z ostalimi prebivalci Slovenije."
Tako podjetniki kot kmetje se bojijo evropske konkurence, ali se upravičeno bojijo?
"Evropsko konkurenco v veliki meri imajo že danes. Podjetniki praktično v celoti, ker je slovenski trg odprt, carinskih zaščitnih stopenj dejansko ni. Drugače je na področju živilske industrije oziroma na področju kmetijstva, vendar se slovenskemu kmetu nudijo tudi večje proračunske podpore, tako iz bruseljskega, kot v teh prvih letih tudi iz domačega proračuna. Imeli bodo možnost pridobivanja sredstev za razvoj podeželja, ki jih ni malo, kar 250 milijonov evrov. To imamo na razpolago od 2004 do 2006 leta. S temi prihodki naj bi po naših ocenah konpenzirali zniževanje cen, do katerih naj bi prišlo zaradi povečane konkurence. Nekatere spremembe bodo potrebne z vstopom ali brez vstopa v EU, temu se praktično ne moremo izogniti."
Referendum je v nedeljo, kaj bi dejali še pred glasovanjem volilcem?
"Mislim, da smo kar precej let na pogumni poti, ko smo se odločili za samostojnost smo se dejansko odločili za korake, ki so danes pred nami in ko bodo razmišljali in se odločali, naj takrat vedo, da ne odločajo samo o svoji usodi, ampak tudi o usodi prihodnjih generacij."
Zmago Šalamun
Majsperk • Slovenija v EU in Natu
O bluzerjih, omahljivih ženskah in mladini
Sobotna okrogla mize pod naslovom Slovenija v Evropski uniji in Natu, ki je potekala v prostorih občine Majšperk, je bila dobro obiskana. Nekatere prednosti ob vstopu naše države v obe strateški povezavi so predstavili Jelko Kacin, predsednik odbora za zunanjo politiko v državnem zboru in član konvencije o prihodnosti Evrope, podpredsednik omenjenega odbora Janez Podobnik ter poslanec v državnem zboru Anton Butolen.
Po uvodnem pozdravu maj-šperške županje, mag. Darinke Fakin je Jelko Kacin ugotovil, da je Slovenija te dni od različnih dogodkov in mednarodne napetosti očitno že malo omotična, vendar je pozitivno, da so javnomnenjske raziskave pokazale občutno večjo naklonjenost javnosti obema strateškima povezavama, tudi vstopu v Nato. Ob tehtanju vseh pozitivnosti, ki jih po njegovem mnenju pričakuje Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo in se-vernoatlantsko vojaško zavezništvo, je spomnil na besede, ki jih je bivši predsednik Milan Kučan izrekel pre nekaj dnevi upokojencem v Izoli, da
je skrajni čas, "da s to državo nehamo delati kot svinja z mehom ..."
Kacin je poudaril, da se ne smemo več obnašati kot otroci ampak kot zreli ljudje, ki vedo, kaj hočejo. Ob tem je nekaterim, predvsem osrednjim slovenskim medijem očital nekorekten odnos do teh zgodovinsko pomembnih odločitev oziroma do njihove intepretaci-je ter posredovanja negativnih informacij v javnosti. Nekatere, ki se še ne morejo odločiti o vstopu v strateški povezavi, je označil celo za "totalne blu-zerje", med omahljivci pa je izpostavil predvsem ženske in mladino, ki pa za to naj ne bi
imeli pravih argumentov.
Bolj umirjeno in manj navijaško pa je prednosti Slovenije v Evropski uniji in Severnoat-lantski vojaški povezavi predstavil Janez Podobnik, ki je najprej poudaril, da ne bi rad odigral vloge hudičevega advokata. Kot zrel politik z 12-letnimi izkušnjami pa je razodel svoje prepričanje, da gre v povezavi Slovenije z Evropsko unijo in Natom v bistvu za nadaljevanje poti, za katero smo se odločili leta 1991. Ker je med Slovenci še vedno precej skeptikov in omahljivcev do obeh povezav, še posebej do zveze Nato, je Podobnik spomnil na besede generalnega
sekretarja zveze Nato G. Rober-tsona, da je "dobro biti za skupno mizo še posebej takrat, ko se odloča o prihodnosti". Pred nedeljskim referendumom pa je spomnil na dejstvo, da nam tega načina izražanja volje ljudstva ne bi bilo treba, saj bi lahko odločitev o vstopu v obe povezavi sprejel že sam parlament.
Poslanec v državnem zboru Anton Butolen je med drugim izrazil svoje prepričanje, da bodo tudi manj razvita območja, kot so Haloze z vstopom v Evropsko unijo doživela ugodnejšo politiko, kot je sedanja, pozitivno stališče pa je zavzel tudi do poezave v zvezi Nato.
Gostje so odgovarjali tudi na vprašanja udeležencev, ki pa so bili do obeh povezav precej nezaupljivi, nekateri, zlasti mladi, pa celo skeptični. Eden od njih, ki se je sprva predstavil kot "očitno totalni bluzer", je spomnil na zgodovinsko preizkušeno dejstvo, da se nikoli ni pokazalo za dobro, če je politika silila ljudstvo v neke povezave in to celo počela v imenu ljudstva. Sedanje vojaško povezovanje je primerjal z vstopom nekdanje Jugoslavije v trojni pakt in spomnil, da je pred drugo vojno ljudstvo vzklikalo "Bolje rat nego pakt", pa mu niso hoteli prisluhniti. Natu je očital, da je nedemokratična
organizacija, v bistvu podaljšana roka ZDA, da počne po svetu, kar hoče, izključno za svojo ekonomsko in politično korist.
Jelko Kacin je vse te očitke v celoti zavrnil in dejal, da je Nato celo bolj demokratična organizacija kot Evropska unija. Nekaj vprašanj in kritičnih besed je bilo namenjenih tudi mlačnosti slovenske politike do reševanja spornih vprašanj s Hrvaško, sklepne besede pa so bile spet prepletene z optimizmom in prepričanjem, da se bomo na nedeljskem referendumu Slovenci odločili pravilno.
M. Ozmec
Ptuj • Zaposlitev za okrog 300 delavcev
Približajmo Ptuj Evropi
14. marca so se na skupni seji sestali odbor za finance, odbor za okolje in prostor ter odbor za gospodarstvo pri mestnem svetu. Sodelovali so še predstavnik podjetja Inter Expo Igor Rakuša v imenu investitorjev v prireditveno dvorano in Uroš Černivec, ki skupaj s Petrom Mikoličem načrtuje gradnjo športno-prireditvenega centra za rokomet, mali nogomet in druge športe.
Trije občinski odbori so se prvič sestali na skupni seji, ki jo je vodila Marija Magdalene, da bi zavzeli stališče do idejne zasnove za izrabo dela industrijske cone med Ormoško cesto, Kogejevo in Vegovo ulico za gradnjo poslovnega centra, za izgradnjo katerega podjetje Paam auto d.o.o., ki bo projekt izvedlo preko novoustanovljenega podjetja Shopping. d.o.o, potrebuje tudi zemljišče sejmišča. Pripravili so tudi alternativni projekt, ki sejmišča ne vključuje, v tem primeru bi morali z dvema etažama v klet. V imenu podjetja Paam auto d.o.o., je projekt predstavil direktor Robert Furjan. Župana dr. Štefana Čelana ni bilo, ker se je s projektom seznanil že sredi februarja, manjkali pa so predstavniki občinskih strokovnih služb, ki bi lahko že na seji pojasnili nekatere odprte zadeve.
Investicija v poslovni center na Ormoški cesti, v velikosti skoraj 15 tisoč m2 s 525 brezplačnimi parkirnimi mesti je vredna 15 milijonov evrov. Investitor ima sredstva že zagotovljena in bi jih konec marca že moral pričeti porabljati. Zgrajen naj bi bil do konca leta. Poslovnih prostorov ne bodo prodajali, oddajali jih bodo izključno v najem. V novem centru bo na enem mestu vse od šivanke do avtomobilov.
Z izgradnjo poslovnega centra na Ormoški cesti bi Ptuj pridobil moderen poslovni center, kakršne imajo vsa večja slovenska mesta. V preteklosti se je sicer v trgovske lokale precej vlagalo, od Mercatorja, Tuša do Spara, vendar se nobeden od njih ni lotil gradnje poslovnega centra, brez katerega danes ni sodobnega evropskega mesta. Ptuj lahko z izgradnjo samo pridobi že zaradi lokacije, ker bo prvo večje mesto ob Schengenski meji. Novo podobo bo dobila vpadnica v mesto, ki je v zdajšnji podobi sramota mestu, ki se ponaša z večimi državnimi in mednarodnimi priznanji za urejeno okolje. "Na vpadnici bi se porušilo šest zapuščenih zgradb, črnogra-dnja avtopralnice, zapuščeno in zanemarjeno sejmišče, ki ne sodi v urbano središče, saniral bi se potok Grajena in uredilo kar 525 brezplačnih parkirnih mest," je uvodoma povedal predstavnik investitorja Robert Furjan. Ormoška bi se s tem spremenila v najlepši novi del Ptuja. V novem centru bo delo dobilo okrog 300 delavcev, različnih profilov
V	tem centru pa bi lahko nakupovalo tudi tistih 18 odstotkov Ptujčanov, ki sedaj redno nakupujejo v Europarku v Mariboru. Nenazadnje pa se je Paam auto tudi zavezal, da bo našel nadomestna stanovanja za devet družin, ki sedaj živijo v nemogočih, človeka nedostojnih razmerah. Z novim centrom bodo pridobili tudi ptujski športniki, predvsem nogometaši, katerim se nasmiha okrog 40 milijonov tolarjev, pogodbo o tem bodo sklenili pred dokončnim nakupom zemljišča.
V prid novega centra govori tudi raziskava javnega mnenja, ki jo je opravilo podjetje Mediana.
V	anketi je sodeloval 401 Ptuj-čan. Čeprav center še ni bil javno
Foto: Črtomir Goznik
Marija Magdalene, predsednica odbora za finance.
Foto: Črtomir Goznil<
Milan Čuček, predsednik odbora za okolje in prostor, je zaskrbljen, ker Ptuj nima urbanisti~nih na~rtov o tem, kaj se bo delalo v posameznih delih mesta.
predstavljen, je gradnjo podprlo več kot 55 odstotkov anketirancev, od tega jih skoraj 60 odstotkov meni, da bi bile cene v novem centru ugodnejše, skoraj 79 odstotkov pa jih je prepričanih, da bi se z odprtjem novega velikega trgovskega centra možnosti za zaposlovnje povečale, skoraj 90 odstotkov pa bi jih v novem centru tudi kupovalo. Milan Čuček, presednik odbora za okolje in prostor pri mestnem svetu, je ocenil, da gre pri omenjeni novogradnji za dober in zanimiv pristop, s katerim prihaja v ta prostor novi kapital. Moti pa ga, da odgovorov na nekatera strokovna vprašanja še ni, zadeve naj bi se reševale šele sedaj, ko je kapital že tu. Mesto namreč še vedno nima urbanističnih načrtov o tem, kaj se bo v tem mestu delalo na določenih območjih. Opozoril pa je tudi na večno temo tega okolja - na praznjenje starega mestnega jedra na račun projektov, ki nastajajo na obrobju mesta. To pa se je začelo že veliko prej, kot je pričel Paam auto s svojo investicijo, s katero mestu ponuja ureditev območja, za katerega se doslej ni nihče brigal, ali pač, zgolj z besedami, da je treba nekaj narediti, nič pa o tem, kdaj konkretno. Milan Čuček tudi ni pozabil povedati, da podpira vsako iniciativo, vendar to konkretno spremlja kup
negativnih zadev, za katere pa v nobenem primeru krivde ni mogoče zvaliti na potencialnega investitorja. Po mnenju Albina Piška je Paam auto pravi čas ugriznil, če smo prej Ptujčani hodili v Lipnico, naj bi po izgradnji novega centra drugi hodili k nam. Ptuj se preveč zapira, preveč se tudi govori o konkurenci, ki lahko Ptuju prinese samo razvoj. Če ne bo konkurence, tudi razvoja ne bo. "Svinjarija" na Ormoški naj se čimprej reši. Tudi državni svetnik Robert Čeh je mnenja, da je lahko zadeva uspešna, na Marofu centra nihče ne bo iskal. Za drevesa, izvoz na cesto, se lahko rešitev hitro najde. Večnamenska dvorana pa ne sodi v ta prostor. Rajko Fajt, presednik odbora za gospodarstvo, je prepričan, da je potrebno nekaj narediti, ne pa, da vedno iščemo neke zadržke. Novi nakupovalni center ne sme biti skropucalo na majhnem prostoru, graditi se mora tudi na zemljišču sejmišča. V takih razmerah se je tudi bati, da se bo ponovila zgodba Pet-rola, ki je zemljišče kupil, potem pa se nekaj let na njem ni nič dogajalo. Do gradnje novega centra mora priti hitro. Konrad Rižner je prepričan, da so odbori ubrali pravo pot, ko so pričeli s skupnimi sejami. Prepričan pa je tudi, če ne bo tega projekta, bo Ormoška še deset in več
let sramotila Ptuj. Projekt je zelo pozitiven, zato ga podpira. Tudi Peter Letonja je zato, da se projekt prične čimprej uresničevati, prav tako Srečko Šneberger, saj bo z novim objektom Ptuj končno dobil tudi multikino.
Člani treh občinskih odborov so v petek soglašali, da se zemljišče sejmišča nameni za izgradnjo poslovnega centra. Na rojstni dan Alberta Einsteina, očeta relativnostne teorije, ki je prinesla bistvene spremembe v spoznavanju prostora in časa, so se izrekli za razvoj in za to, da bodo na Ptuju ponovno stali žerjavi, zdaj jih močno primanjkuje. Po pozitivnem duhu preteklega petka bo investitor lažje spal, če bodo svetniki, člani odborov, pozitivno podporo zadržali tudi v nadaljnjih postopkih. Prodaja zemljišča sejmišča gre namreč na natečaj. Sicer bo moral uporabiti alternativni projekt, Ptujčani pa se bodo znova izkazali s svojim polovičarstvom kot že mnogokrat doslej. Podoben odziv sedaj pričakujejo načrtovalci gradnje večnamenske dvorane, ki bi jo sicer nekateri radi umestili tudi na območje Ormoške. Zanjo je že nekaj časa znana lokacija na območju med obema mostoma na Bregu.
MG
Foto: Črtomir Goznil<
Robert Čeh, državni svetnik: "Izvozi na republiško cesto ne morejo biti problem, prav tako ne kostanji ..."
Foto: Črtomir Goznil<
V imenu vlagateljev je novo ptujsko investicijo predstavil direktor Paam-auta Robert Furjan, ki je v zvezi z njo postavil tudi vprašanje mestni oblasti - Kakšen Ptuj hočemo?
prednost Je v sistemu
Hiše so kot ljudje. Samo nečesa ne morejo - zamenjati svojih oblačil, kot to narekujejo vremenske spremembe. Zato je tu Baumit, ki s svojimi fasadnimi sistemi skozi vse leto skrbi za vaše dobro počutje in odlično izolacijo.
■	toplotno izolacijski ometi in malte
■	strojni ometi in malte
■	sanacijski fasadni sistemi
■	zaključni plemeniti ometi in malte
■	gradbena lepila
■	toplotno izolacijski fasadni sistemi
fasade • ometi • malte
3QUI
nBBaumit
Baumit Gradbeni materiali d.o.o., Zagrebška ulica 1,1000 Ljubijana, tel.: 01/236-37-55, www.baumit.si
Nacionalni otroški parlament
"Otroštvo brez nasilja in zlorab"
V petek, 14. marca, so se zasedanja 13. nacionalnega otroškega parlamenta udeležili tudi predstavniki ptujskih otrok. Osnovnošolce sta zastopali Katarina Matic z OS Olge Meglic iz Ptuja in Suzana Lovrenko z OS Videm, kot predstavnik otroške vlade pa je vrstnike zastopal Matjaž Ferk, ki je v tem šolskem letu že dijak Gimnazije Ptuj.
Tudi letos je zasedanje otroškega parlamenta potekalo v dvorani državnega zbora, krovni organizator pa je Zveza prijateljev mladine Slovenije. Predstavniki otrok so najprej poslušali poročilo o uresničevanju sklepov 12. parlamenta na temo Moj prosti čas. Pisna poročila so podala ministrstva, ki so jih v lanskem letu za posamezne teme zadolžili mladi parlamentarci. Poročilo so sprejeli, čeprav vsa poročila niso bila popolna in niso prinesla zadovoljivih odgovorov na vsa vprašanja. Sprejeli so tudi sklep, da se bodo v naslednjem šolskem letu v svojih okoljih, to je na šolah in v občinah, posvetili obravnavi nacionalnega akcijskega načrta Svet po meri otrok. Akcijo koordinira nacionalni odbor UNICEF s pomočjo mreže društev in zvez prijateljev mladine.
V drugem delu zasedanja se je odvijala razprava na letošnjo temo, ki je bila zelo izzivalna. Parlamentarci so že v uvodnem poročilu slišali povzetke regionalnih oziroma medobčinskih otroških parlamentov, v katerih so bila strnjena skupna opažanja o nasilju. Največ nasilja je v družinah, to pa je tudi najbolj prikrito. Nasilje ni samo fizično in besedno obračunavanje s šibkejšimi, ampak tudi zanemarjanje.Veliko nasilja je tudi med otroki v šolah, predv-
sem pa med odmori in na poti v šolo in iz nje. Tudi tukaj je treba izpostaviti, da ne gre le za fizično nasilje, ampak pogosto za besedno in čustveno nasilje, izsiljevanje in grožnje. Mladi parlamentarci so se zavzeli za boljša šolska pravila, ki bi onemogočala razraščanje nasilja, za družbeno koristno delo tistih, ki so nasilni, za več pogovorov o tej temi, za šolske nabiralnike, namenjene sporočilom o nasilju, za večjo dostopnost šolskih svetovalnih služb. Ponekod so že uvedli šolskega varuha učenčevih pravic, ki je običajno eden od priljubljenih učiteljev, ki mu otroci zaupajo. Pomembno se jim je zdelo tudi izobraževanje staršev za nenasilno vzgojo.
V družbi otroci opažajo predvsem nasilje v medijih, večinoma na televiziji in na internetu, med pripadniki različnih socialnih skupin, med tolpami in spolno nasilje. Izpostavili so, da je potrebno predvsem zaščititi žrtve, za kar doslej v Sloveniji ni bilo poskrbljeno. Organizirati je potrebno varne hiše, tako za ženske kot za otroke. Otroci so podprli novi zakon o prodaji in točenju alkohola, ki bo vsaj nekoliko omejil uživanje alkohola med mladimi. Zahtevali so tudi, da bi policija v večji meri delovala preventivno in sicer tako, da bi v času, ko običajno izbruhnejo
konflikti, povečala prisotnost na mestih, kjer se zbirajo potencialni nasilneži. Pozornost bi bilo treba nameniti tudi skupinam športnih navijačev, ki bi jih bilo treba poučiti o športnem obnašanju. Strinjali so se, da tudi nasilneži potrebujejo terapevtsko pomoč, da se lahko vključijo v družbo. Ponovno so poudarili pomen prostorov, kjer se lahko otroci in mladi zbirajo brez skrbi, da jih bo kdo nadlegoval. Koristno bi se jim zdelo tudi, da bi na nacionalni televiziji predstavili postopke ravnanja v primeru, če postaneš žrtev katere koli vrste nasilja — komu prijaviti dejanje, kam se obrniti po pomoč, kdo je zadolžen, da pomaga izpeljati postopek ipd. Najbolje je, da vsi, ki naletijo na nasilje, o tem takoj obvestijo najbližjo policijsko postajo. Na ta način lahko skupaj prispevamo k večji varnosti vseh. Mladi parlamentarci so omenili tudi, da je Slovenija poleg Poljske edina evropska država, v kateri ni kaznivo posedovati in razširjati otroške pornografije. Predstavnica Ministrstva za notranje zadeve je pojasnila, da je v postopku nov kazenski zakonik, ki ustrezno ureja tudi to področje, zato upamo, da bo sprejet v najkrajšem možnem času.
Po razpravi so se oglasili tudi gostje: minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Ga-
ber, predstavnica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Alenka Kovšca, predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za zdravstvo, Urada varuha človekovih pravic, UNHCR, Slovenske filantropije, Dijaške organizacije Slovenije, vladne službe za evropske zadeve in drugi. Pomembna informacija, ki so jo dobili parlamentarci, je brezplačna telefonska številka varuha človekovih pravic 080 15 30, na katero lahko sporočajo otroci, mladi in starši vse morebitne kršitve, tudi tiste v zvezi z nasiljem. Urad varuha človekovih pravic je posredoval informacijo, da smo dobili tudi varuha otrokovih pravic. Njihov predstavnik je izrecno podprl izjavo otroškega parlamenta, s katero so obsodili vse oblike nasilja, tudi vojno.
Ob koncu so parlamentarci sprejeli tudi vsebinsko izhodišče za zasedanje naslednjega otroškega parlamenta, ki obsega dve, med sabo povezani temi: medsebojno spoznavanje in zdravo spolnost. Čisto na koncu smo izvedeli tudi, da bodo predstavniki otroške vlade, ki imajo dvoletni mandat, dobili svoje namestnike. Vsaka regija bo imenovala dva, v našem primeru bosta to letošnji predstavnici ptujskih otrok na zasedanju nacionalnega parlamenta, ki sta v razpravi sodelo-
vali zelo aktivno, a kljub temu nista uspeli povedati vsega, kar sta se namenili.
Njuni vtisi
Katarina Matič: "Moja pričakovanja na parlamentu niso bila niti približno izpolnjena. Imeli smo daleč premalo časa, da bi lahko vsi izrazili svoja mnenja. V tej uri in pol smo več ali manj slišali ponavljajoče se komentarje. Zdi se mi, da bi nam enkrat na leto res lahko namenili več časa, ne pa da nas praktično "vržejo iz dvorane" zaradi obiska nekega tujega predstavnika. Otroški parlament se mi zdi NUJEN v vsaki državi, saj nas, OTROK, ne upoštevajo dovolj."
Suzana Lovrenko: "Razprava o nasilju med otroki je potekala dobro uro in pol. Predstavniki različnih območij smo povedali svoja mnenja in sprejeli nekatere sklepe. Zame je bil parlament nova in zanimiva izkušnja. Vzdušje je bilo dokaj sproščeno. Vsi pa niso bili navdušeni, saj zaradi pomanjkanja časa niso prišli na vrsto, da bi povedali svoje mnenje. Kljub temu pa mislim, da te izkušnje ne bo pozabil nihče. Vsi smo se zelo potrudili, da bi naša beseda v državnem zboru zazvene-la čimbolj iskreno in v imenu vseh otrok, ki žal niso imeli možnosti, da bi svoje mnenje povedali sami."
Pripravila Nevenka Gerl
Ptuj • Z okrogle mize na temo NATO
NATO s Slovenijo ali brez nje
V prostorih Gimnazije Ptuj je bila v soboto okrogla miza na temo Nato s Slovenijo ali brez nje, ki je pritegnila vec kot sto udeležencev, največ mladih.
Okroglo mizo sta pripravila Klub ptujskih študentov in Mladinski svet Mestne občine Ptuj,
na njej pa si se v dobrih treh urah trajajoči burni razpravi trla mnenja za vključitev v se-
Turisti~ni vodniki
V soboto na
Dominkovi domačiji
Podjetje ptujskih turističnih vodnikov Ptujske vedute bo letošnjo akcijo ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov izpeljalo v soboto, 22. marca, ob 10. uri, v sodelovanju in s pomočjo občine Gorišnica in Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Zbirno mesto bo pred Dominkovo domačijo v Gorišni-ci, za tiste, ki ne poznajo poti, pa na grajskem dvorišču ob 9 30 uri. Organizatorji bodo poskušali najti rešitev tudi za tiste, ki nimajo prevoza, njihove prijave pričakujejo na sedežu podjetja do petka, 21. marca.
Udeležencem bodo tokrat predstavili dve znamenitosti v okolici Ptuja, ki jih obiskuje veliko obiskovalcev od drugod, Ptujčani pa jih še premalo poznajo. Po vodenem ogledu Dominkove domačije, bo sledil ogled muzejskih zbirk na gradu Velika Nedelja.
MG
vernoatlantsko vojaško zavezništvo ali proti njemu.
Argumente za in proti so v razpravi, to jo je moderiral absolvent politologije Uroš Esih, predstavljali državnoz-borska poslanca Aurelio Juri (ZLSD) kot nasprotnik vstopa in Rudolf Petan (SDS), sicer tudi predsednik parlamentarnega odbora za obrambo, kot zagovornik ter Janko Deželak, sekretar z obrambnega ministrstva, novinarja Borut Mekina in Tomaž Šavnik, filozof Boris Vizjak in ptujski župan dr. Štefan Čelan. Osrednji vprašanji razprave sta bili, kateri so viri ogrožanja globalne varnosti in kaj je danes NATO. Razpravljal-ci so nanizali vrsto že slišanih argumentov za vstop in proti njemu. Zagovorniki so poudarjali predvsem varnostni vidik vključitve in prednosti, tako gospodarske kot politične, ki jih naj bi z vstopom pridobila Slovenija, ob tem pa ugotavljali, da NATO ni najboljša iz-
bira. Nasprotniki so poudarjali pomen Organizacije združenih narodov kot prvega garanta varnosti v svetu, NATO pa večkrat enačili z ZDA. Pri slednjem so jim nekateri zagovorniki vstopa v besednem boju, kot da ne poznajo osnov politične kulture, še najbolj nasprotovali. Med njimi sta bila najostrejša in večkrat vidno brez živcev poslanec Rudolf Petan in državni sekretar Janko Deželak.
Sicer pa je bilo tudi na Ptuju v soboto tako s strani nasprotnikov kot publike slišati očitke na račun Združenih držav Amerike in njihove hegemoni-stične zunanje politike, pa tudi Busheve politike in doktrine o preventivni obrambi. Udeleženci, vsaj tisti, ki so uspeli priti do besede, so vstopu Slovenije v NATO nasprotovali, v svojih "samogovorih" pa večkrat omenjali nepokončno držo slovenskih politikov do zunanjepolitičnih vprašanj.
Razpravljalci pa niso pozabili niti na predvideno gradnjo kasarne v Apačah pri Kidričevem, glede katere, kot je pojasnil ptujski župan, še vedno ni nič dorečenega. Kljub podpisu pisma o ureditvi Centra humanističnih dejavnosti na mestu, kjer je danes ptujska vojašnica, vprašanje umika vojske iz Ptuja ostaja še vedno odprto, kot tudi načrtovana gradnja kasarne v Apačah. Pri slednjem naj bi bila vprašljiva tudi primernost terena za načrtovano gradnjo, je še menil župan, sicer pa več aktivnosti na tem področju danes vodi občina Kidričevo.
Vstop Slovenije v NATO je trenutno ena najbolj diskutabilnih tem, to pa je pokazala tudi sobotna okrogla miza v gimnaziji, ki bi jo lahko po uvrstili med boljše, kar smo jim bili priča v zadnjem času, saj je navrgla več zanimivejših argumentov za in proti, ob tem pa so razpravljalci poskrbeli še, da je bilo publiki v kulturni dvorani vse prej kot dolgčas. Nasprotno, nekateri so se tudi zabavali, in tako je tudi prav, saj v svetu suhoparne politike in včasih tudi nepremišljenih odločitev manjka predvsem smeha.
ak
Marketing
NATO
propaganda
v nedeljo nas čakata pomembna referenduma. Pot v EU moramo samo še potrditi, težja pa bo odločitev za NATO — vojaško organizacijo, ki se posredno pripravlja na vojno v nam dokaj bližnjem delu sveta.
Odločitev o članstvu je zelo pomembna, in ker nas država "bombardira" s pro-gandnimi (dez) informacijami, moramo o propagandi napisati še kakšno besedo.
Propaganda je skoraj vedno v službi določene ideologije. Včasih je v obliki agitacije s ciljem, pripeljati občinstvo do nekih zaključkov, ki rezultirajo v spremembah (npr. članstvo v NATU), včasih pa je integrativna z namenom pretrgati pasivnost javnosti (npr. pozivi za mir nekaterih nevladnih organizacij).
V	čem je sploh razlika med propagando in informacijo? V bistvu sta si zelo podobni, razlika pa je v tem, da propaganda informira (tudi z napačnimi informacijami) samo zato, da promovira določeno ideologijo. Informacijepa določeno novico pokrijejo z več vidikov.
Slovenska vlada se je potrudila in nas preko obiskov tujih politikov, oglasov, okroglih miz ipd. "obvestila" o velikem pomenu Nata. Pri tem so uporabljali veliko prikritih sporočil, kjer na prvi pogled sploh ni bilo jasno, da gre za propagando in vpliv na javno mnenje (mimogrede — tako oglaševanje je nemoralno in ga zakoni prepovedujejo). Poleg tega so nas tudi zastraševali (npr. g. Robertson — ali izberete NATO ali osamitev). Dezinformacije pripravljajo t.i. "spin doctors" oz. osebe, zadolžene za ustvarjanje dogodkov (tudi izmišljenih — npr. Robert De Niro si v filmu Wag the Dog zaradi določenih interesov izmisli vojno v Albaniji). Tako se npr. širijo neresnične novice (npr. "nove" slike sovražnikovega orožja - slike so dejansko stare, orožje pa pripada zaveznikom), ljudem pa se sistematično vceplja strah (npr. v ZDA so v zadnjem času pogosti alarmi, ki opozarjajo na teroristične napade) ipd.
V	treh delih ste spoznali osnove propagande — ne pustite, da manipulirajo z vami, mislite s svojo glavo in glasujte po svoji vesti.
Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali
fideljorever@yahoo.com. Izrazite svoje komentarje in poglede ter postavite vprašanje, ki vas zanima.
Marjan Ostro{ko, univ. dipl. komunikolog
Slov. Bistrica • Ob 6. občinskem prazniku
Velik del občanov
ima občino za svoj dom
Na gregorjevo, 12. marca - menda je v tem tudi nekaj simbolike - je praznik občine Slovenska Bistrica. Na letošnji slavnostni akademiji, potekala je v viteški dvorani bistriškega gradu, so vročili najvišja občinska priznanja in nagrade.
Nagovor ob prazniku je imel podžupan občine Slovenska Bistrica Alojz Vezjak, v kulturnem delu so sodelovali oktet Planika, kvartet pozavn iz Maribora in Jana Jegli~.
Slovenska Bistrica ima dobro raziskano, znano in prepoznavno tradicijo. Zaradi nje je znano, da so tod v preteklosti živeli ljudje, ki so znali izkoristiti svoje življenjske in zgodovinske priložnosti. Ena takšnih priložnosti in datumov je tudi pergamentna listina iz 12. marca 1311. leta, v kateri se prvič pisno omenja bistriška skupnost meščanov, kar predstavlja utemeljitev mestnih pravic in svoboščin v mestu Slovenska Bistrica. Z občinskim odlokom iz novembra 1997 je postal 12. marec datum občinskega praznika. Letos so ga praznovali šestič. Slovenska Bistrica pa se ponaša tudi z izvirnim mestnim grbom, ki sodi med pomembne znake mesta in občine. Ko se je grbu pridružil še datum, ki se z njim ujema, so v Slovenski Bistrici tako najlepše povezali in utrdili vsebinsko in časovno zgodovinsko povezanost preteklosti s sedanjostjo.
Ob široki paleti dogodkov v tem času v vseh krajih občine, je brez dvoma osrednja in najbolj prepoznavna ravno vsakoletna slavnostna akademija ob prazniku. Goste, ki so prihajali na osrednjo prireditev, so pred gradom pozdravili godbeniki pihalnega orkestra iz Spodnje Polskave. Praznično okrašena je udeležence pričakala tudi viteška dvorana in k slovesnosti
Foto: S. Brbre
Fotografija: Letošnji nagrajenci občine Slovenska Bistrica. Od leve proti desni: predstavnik ZŠAM Polj~ane, Alojzij Suntner iz Zgornje Polskave, Edmund Pogorevc iz Slovenske Bistrice - vsi dobitniki priznanja, in poveljnik desetine B PGD Šmartno na Pohorju — dobitniki Listine občine Slovenska Bistrica.
trenutka so po svoje pripomogli še člani okteta Planika z lepo koroško narodno pesmijo. Slavnostni govornik je bil tokrat podžupan občine Slovenska Bistrica Alojz Vezjak. V svojem nagovoru je poudaril, da ima velik del občanov svojo občino, ta sodi med večje v Sloveniji, za svoj dom. Tu se naseljujejo, živijo in ustvarjajo za svoj osebni razvoj. Ne odrekajo se ji in ne odhajajo drugam. V razvoj in obstoj občine vlagajo svoje moči, znanje, ideje, svojo ustvarjalnost in izkušnje. Omenil je še, da je bilo v zadnjih letih v občini Slovenska Bistrica veliko postorjene-ga. V vse to je bilo vloženega mnogo časa, denarja in moči. Tudi v letošnjem letu bo potrebno še veliko postoriti, odprte so številne večje naložbe, vseh je preko 30, načrtovanih pa je še več manjših. Pri večjih nalož-
bah se je dotaknil širitve osnovnošolskega prostora za potrebe devetletne osnovne šole, gradnje srednje šole, čistilne naprave za mesto Slovenska Bistrica, izgradnje zbirnega centra na odlagališču komunalnih odpadkov na Pragerskem, obvoznice Pragersko, izgradnje južne obvoznice za mesto Slovenska Bistrica in še številnih drugih.
Na osrednji akademiji v počastitev šestega praznika občine Slovenska Bistrica so podelili tudi najvišja občinska priznanja in nagrade. Priznanja občine Slovenska Bistrica so prejeli Edmund Pogorevc iz Slovenske Bistrice za trajne dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine ter nesebično in požrtvovalno delo na vzgojno—izobraževalnem področju; Alojzij [untner iz Zgornje Polskave za dolgoletno uspešno delovanje na področ-
ju obrtne dejavnosti in ZSAM Poljčane za dolgoletno akivno in neprekinjeno delovanje. Listina občine Slovenska Bistrica je bila podeljena desetini B PGD Šmartno na Pohorju za tekmovalne dosežke na področju gasilstva, še posebej pa za najvišje odličje — olimpijsko zlato v Kuopiu na Finskem (2001).
Jana Jeglič je prebrala del pozdravnega nagovora gostom bistriškega rojaka in narodnega buditelja dr. Janka Sernca ob prvi obletnici mariborske čitalnice leta 1862, ter odlomek iz sestavka dr. Jožeta Pučnika Politični sistem in nova družba, objavljenega v 57. številki Nove revije. Osrednjo akademijo ob občinskem prazniku so popestrili še godbeniki kvarteta pozavn iz Maribora.
Vida Topolovec
Majsperk • 4. redna seja sveta
Povišali cene vrtca
Tudi 4. redna seja sveta občine Majšperk je bila očitno dobro pripravljena saj je kljub sedmim točkam minila hitro ter brez zapletov. Po potrditvi zapisnikov 3. redne in 2. ko-respondenčne seje sveta so se v prvi obravnavi lotili predlagane vsebine odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe v zvezi z ravnanjem s komunalnimi odpadki in ga z manjšimi pripombami tudi potrdili. Sicer pa je na seji kot gost sodeloval tudi vodja skupne občinske uprave Stane Napast iz Ptuja, ki je odgovarjal na vsa nejasna vprašanja svetnikov.
Po krajši obravnavi so se strinjali s predlogom vodstva
Osnovne šole Majšperk o enotnem 10-odstotnem povišanju cen vrtca Majšperk v vseh varstvenih skupinah. Povišanje je nujna posledica dveh faktorjev, saj gre za usklajevanje cene s povišanjem življenjskih stroškov ter tudi za doseganje cene oziroma za pokrivanje dejanskih stroškov delovanja vrtca.
V osrednji točki pa so se svetnice in svetniki občine Maj-šperk v drugi obravnavi lotili vsebine predlaganega občinskega proračuna za leto 2003 in ga brez bistvenih pripomb tudi dokončno sprejeli. Med predvidenimi 894 milijoni tolarjev prihodkov je tudi 200 milijonov prenešenih sredstev iz lanskega leta. Največ - dobrih
386 milijonov tolarjev tvorijo prihodki za primarno porabo, 161 milijonov naj bi bilo lastnih prihodkov, 225 milijonov pa pričakujejo od finančne izravnave. Za dobrih 292 milijonov naj bi se zbralo drugih prihodkov, okoli 205 milijonov naj bi čez leto prejeli od državnih organov, okoli 75 milijonov pa naj bi bilo tudi ostalih prihodkov.
Med predvidenimi 833 milijoni odhodkov naj bi okoli 299 milijonov porabili za tekoče odhodke občine. Največ -kar 534 milijonov tolarjev pa naj bi namenili za investicijske odhodke, od česar naj bi 250 milijonov letos namenili za izobraževanje in šport oziroma za
VSE ZA KOPALNICO
WC školjka Simplon
umivalnik 50 cm umivalnik 60 cm kad za prho, pločevinasta od
kopalniški HÍékflaja 140, beli
Švedske WC deske Kan
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel; 02/749 18 00
Kurilno olje evropske kakovosti
METALKA^ TRGOVINA
*
Z Magno nakup celo do 9 obrokov!
Olje vam ob pravočasnem naročilu dostavimo takrat, ko boste želeli!
080 22 66
Hitro, enostavno in
brezplaËno naroËanje kurilnega olja.
Z Magno dobite
več ... možnost plačila do 9 obrokov.
PETROL
Svetniki občine Majšperk so se na 4. redni seji v četrtek, 6. marca, strinjali z 10-odstotnim povišanjem cen vrtca ter sprejeli letošnji proračun.
začetek izgradnje šole v Maj-šperku, 235 milijonov naj bi namenili za komunalno, 53 milijonov pa za cestno dejavnost v občini.
Na predlog komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja so po krajši razpravi in predstavitvi posameznih kandidatov imenovali uredniški odbor za občinsko glasilo Maj-šperčan. Vodila ga bo predsednica Zlatka Lampret, za člane pa so imenovali Danico Lorber, Štefana Mallyja, Vestno Kovačič in Natašo Mohorko.
Ob koncu pa so posvetili še nekaterim pobudam in vprašanjem svetnikov.
M. Ozmec
GMG
€lMOMTd
'.o. o.
&
GRnDB€Nn
M€HnNizncijn
€L€KTROMONTflŽR
RLCKSflNDCR GRBROVCC s.p.
IZVRJRMO: - IZKOPC (bager, min! boger, JCB)
-	PRCBOJC CCSTIŠČ
-	POLRGRNJE INFRASTRUKTURNIH VODOV (IfonolizQcijo, vodovod, plinovod)
-	RUŠCNJC OBJCKTOV
-	UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDRRIČCVO NflBRCŽJC 12,2250 PTUJ. TCL: 02 / 748 18 90 FAKS: 08 / 787 74 58, GSM: 041 648 255,031 648 255
RADIO)))TEDNIK
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p.
Suliodoiâanova ui. 10 2204 iVIlKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78 I MARKIZE (TENDE) 1 ALU ŽALUZUE I ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
Cerkvenjak • Seja občinskega sveta
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 787 75 12
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
Dnevno A 5 malic, " 5 kosil,
Z jedi po naročilu, ^ solate, slaščice ^ in pijače.
^^ FPS ptujske pekarne insIdšíífarnEii.d. A okrepčevalnica PEPSI PANDA ^b Novi trg 3,2250 Ptuj
PlWlWi
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira.
VIVA posredništvo in trgovina, i\^atej Praprotnilc s.p., Pivkova ui. 19,2250 Ptuj, p.e. Cafbva 4,2000 Maribor
tel.: 02/25 25152, GSM: 041/325923
iS
ercator
fflBpcsiïnLiûaDflscgG
Ormoška cesta 30, Ptuj
PRIREDITVE V MARCU 2003
sobota. 22. marec od 9.D0ilol3.D0ure.
CICIKLUB SE PREDSTAVI
Ciciklub-knjižni klub za najmlajše založbe Mladinska knjiga bo predstavil svoj program in pripravil ustvarjalno delavnico za otroke, s fÊMvtammgholja sosed
Ravnanje z odpadki velik strošek
V četrtek, 13. marca, so svetniki občine Cerkvenjak nadaljevali 3. redno sejo, ki je bila v četrtek, 6. marca, prekinjena zaradi nesklepčnosti.
Na nadaljevanju seje je župan Jože Kraner svetnike seznanil s problematiko ravnanja s komunalnimi odpadki, saj se cena za odvoz povečuje, ravnanje z odpadki pa postaja tudi velik strošek za občinski proračun. Obravnavo poročila o stroških volilne kampanje pa so preložili na naslednjo sejo. Svetniki so sprejeli odlok o določitvi povprečne gradbene cene stavbnih zemljišč, pravilnik o tarifnem sistemu za obračun kanalščine in sklep o soglasju k ceni kanalščine v občini Cerkvenjak ter soglasje k stroškom in ceni storitve pomoči na domu. Svetniki so se seznanili tudi s programom priprave lokacijskega načrta za izgradnjo avtocestnega odseka
Brengova — Cogetinci. Imenovali pa so tudi uredniški odbor občinskega glasila Zrnje, ki ga sestavljajo: Jože Kraner, Viktor Domanjko, Marjan Žmavc, Darko Fras, Lidija Kuri, Tomaž Kšela in Janko Maguša. V komisijo za priznanja so bili imenovani Marjan Žmavc, Stanko Firbas, Martin Rojko, Jakob Ma-tjašič in Janko Maguša. V svet zavoda Osnovne šole Cerkven-jak so imenovali Romana Ploja, Simono Kramberger in Viktorja Domanjka. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa bodo sestavljali: Mirko Galun, Mirko Žmavč, Marjeta Bel-na, Vito Kraner, Roman Ploj, Franc Čeh in Danilo Juršnik.
Zmago Šalamun
: Zmago Šalamun
Svetniki občine Cerkvenjak z občinsko upravo in županom (Stojijo od leve: članica nadzornega odbora Marija Slekovec, Janko Magusa, Roman Ploj, podžupan Viktor Domanjko, direktor občinske uprave Darko Fras, župan Jože Kraner, sekretarka občinskega sveta Melita Hamler, Ivan Simonič, Milan Rajh, Alojz Firbas in Zvonko Paluc (na fotografiji manjka svetnik Jakob Matjasič).
Ljutomer • Zupan zamenjal tajnika
Občinsko upravo bo vodila Olga Karba
Potem ko je bil Jožef Spindler še drugič izvoljen za župana občine Ljutomer, ni bilo pričakovati kakšnih kadrovskih sprememb v sami občinski upravi, vendar pa se je nepričakovano zgodila radikalna zamenjava prav na vrhu občinske uprave.
Župan Jožef [pindler se je namreč odločil, da bo zamenjal dosedanjega tajnika občine Ljutomer Branka Novaka. Na njegovo mesto je imenoval svojo dosedanjo svetovalko za pravne zadeve Olgo Karba, ki končuje magisterski študij prava.
"Že v predvolilni kampanji me je marsikdo spraševal, če bom ob ponovni izvolitvi za župana občine Ljutomer zamenjal tajnika občinske uprave. Po volitvah so koalicijske stranke pristale na zamenjavo, zato sem se odločil, da si poiščem novega tajnika oziroma direk torja ljutomerske občinske up rave. Skupaj s koalicijskim partnerji sem se odločil, da za menjavo poiščemo znotraj ob činske uprave. Branku Novaku s katerim sem v prejšnjem man
datu dobro sodeloval, bomo dodelili novo službo na področju gospodarskih dejavnosti naše uprave, njegovo mesto pa bo tako zasedla moja dosedanja svetovalka za pravne zadeve Olga Karba," je svojo odločitev pojasnil ljutomerski župan.
Olga Karba in Branko Novak sta že pričela z opravili na novih delovnih mestih, konec tega meseca pa bo župan [pindler zamenjavo predstavil tudi občinskemu svetu, ki pa imenovanju direktorice oziroma tajnice občinske uprave ne daje soglasja. Olga Karba, ki je doslej opravljala delo svetovalke župana občine Ljutomer za pravne zadeve, je tako postala nova direktorica oz. tajnica občinske uprave, po besedah župana občine Ljutomer pa bo delovno mesto njegovega sve-
Foto: Miha Soštaric
Župan Jožef Špindler je zamenjal tajnika občinske uprave
tovalca za pravne zadeve ostalo prazno, saj imajo v sami občinski upravi tri pravnike, ki bodo reševali nastale pravne zadeve. Po imenovanju na mesto direktorice občinske uprave je Olga Karba, ki strankarsko ni opredeljena, dejala: "Z delom, ki me čaka na novem delovnem mestu, sem seznanjena, saj v sami občinski upravi delam že šesto leto. Osnovna vizija mojega delovanja v novi funkciji je zagotoviti kakovost in poslovno odličnost v upravi. Vsi zaposleni v občinski upravi opravljamo storitve za občane, zato si bom prizadevala, da bi bili občani deležni informacij in storitev, ki so strokovne ter dovolj hitro posredovane, saj bomo le tako povečali zadovoljstvo strank. Prizadevala si bom tudi, da se bo povečalo zadovoljstvo zaposlenih v občinski upravi ter da bi se izboljšala sama učinkovitost dela."
Olga Karba — kot nova direktorica ljutomerske občinske uprave — ima sedaj tudi vse pristojnosti, da si izbere ekipo, s katero bo v prihodnje delovala, zato nas je zanimalo, ali lahko pričakujemo še kakšne spremembe v sami občinski upravi. "Spremembe v vsakem primeru bodo, zato ker si želim, da občina Ljutomer postane model racionalne in učinkovite organizacije. O konkretnih spremembah je preuranjeno govoriti," je še dejala Karbova.
Miha [ostari~
Sveti Jurij ob [~avnici
Bivši župan občino zadolžil za 265 milijonov
Osrednja točka 3. redne seje občinskega sveta občine Sveti Jurij ob [čavnici je bilo poročilo nadzornega odbora ob pregledu proračuna občine za leto 2002. Nadzorni odbor v sestavi Jožef Kocuvan, Jelka Hodnik in Jože Lančič je opozoril predvsem na številna odstopanja med načrtovanimi in realiziranimi odhodki.
Med letom je bila opravljena prerazporeditev sredstev, rebalans proračuna ni bil sprejet, bivši župan Slavko Mihalič pa o prerazporeditvah ni obveščal občinskega sveta. Tako so ugotovili, da so 31. decembra 2002 obveznosti občine znašale 265.173.530 tolarjev. Eden izmed najbolj perečih problemov je po njihovem mnenju oskrba z vodo, saj občina sploh nima urejene oskrbe s pitno vodo, tako da je ta prepuščena nepooblaščenim osebam. V občini trenutno deluje 18 vaških vodovodov, katerih sanitarni in kemični pregledi so strošek občine. Glede vodovoda pa so člani nadzornega odbora ugotovili, da je bilo iz občinskega proračuna namenjenih 1.300.000 tolarjev za izkop in polaganje vodovodnih cevi na relaciji Blaguš — Čakova, dela pa so se izvajala brez upravnega dovoljenja. Tako zdaj sploh ni znano, koliko občanov je priključenih na ta vaški vodovod in kje poteka. Nadzorni odbor je ugotovil tudi prekoračitev sredstev pri izgradnji prizidka ter adaptaciji starega vrtca. V proračunu je bilo za to namenjenih 66 milijonov tolarjev, s tremi aneksi k osnovni pogodbi ter stroški opreme in javne razsvetljave pa so se stroški dvignili na dobrih 118 milijonov. Podobno je teklo tudi financiranje izgradnje prizidka k osnovni šoli Sveti Jurij. V proračunu je bilo zagoto-
vljenih 28 milijonov, aneks in dodatna pogodba pa sta vrednost investicije dvignila na 61 milijonov tolarjev. Tudi pri tem je nadzorni odbor opozoril na kršitev zakona o javnih naročilih in zakona o javnih financah, saj javno naročilo ni imelo kritja v proračunu, bivši župan pa je odobraval izdatke za investicijske transfere, za katere ni imel podlage v veljavnem proračunu. Ob tem so opozorili tudi na dejstvo, da so vsi obračunani potni nalogi bivšega župana za službena potovanja brez podpisa odredbodajalca, kar je bivši podžupan Stanko Gregorec komentiral z besedami, da je od bivše raču-novodkinje dobil podatek, o Mihaličevem naročilu, da mora za vsak mesec napisati za 80.000 tolarjev dnevnic. Zato naj bi ta vsak mesec zbirala vabila, da bi prišla do želenega zneska in in prav zaradi tega Gregorec potnih nalogov ni hotel več podpisovati. Ob kopici drugih opozoril na račun delovanja bivšega župana Slavka Mihaliča je nadzorni odbor občini svetoval, da odslej dosledno in sprotno izvaja občinske predpise, pripravi pravilnik in program pospeševanja kmetijstva pa tudi načrt razvojnih programov za obdobje 2003-2006, ki ga v preteklih štirih let ni bilo. O kršitvah bivšega župana in nepravilnostih pri poslovanju občine pa bo nadzorni odbor obvestil pristojno ministrstvo in Računsko sodišče. Jasno pa je, da bo zaradi dobrih 265 milijonov obveznosti, kolikor jih je pridelala v letu 2002, morala občina Sveti Jurij ob [čavnici vsaj naslednji dve leti krepko zategniti pas in pozabiti na kakršnekoli investicije.
Natalija [krlec
Sv. Andraž • Seja občinskega sveta
Predraga občinska uprava
V četrtek, 13. marca, so zasedali svetniki občinskega sveta občine Sv. Andraž. Največ časa so namenili sprejemanju proračuna.
Svetniki občinskega sveta občine Sv. Andraž skupaj z županom (od leve): Mirko Ilesič, Simon Fekonja, Marjanca Herga Najvirt, Milan Rebrec, Marjan Horvat, podžupan Dušan Bezjak, župan Franci Krepša in Andrej Roškar.
Skupina svetnikov (Milan Rebrec, Simon Fekonja in Marjanca Herga Najvirt) je podala dvanajst amandmajev. V obrazložitvi amandmajev so povedali, da občinska uprava preveč sredstev porabi za svoje delovanje. Z amandmaji so hoteli povišati postavko 4021 za nakup službenega avtomobila, ki bi bil po mnenju predlagateljev cenejši od izplačila kilometrin, za katere predlagatelji namenjajo 1,65 milijona tolarjev. Župan ni podprl nobenega od predlaganih amandmajev in je predlagal tri svoje amand-
Sedem (ne)pomembnih dni
Streli v Beogradu
V sredo, 12. marca 2003, se je Evropa spet vznemirila. Tudi iz Washingtona so se neverjetno hitro zaslišale besede ""iskrenega sočutja" in žalosti. Streli, ki so sredi dneva pred vladno palačo v središču Beograda poskusili srbskega premiera dr. Zorana Đindiča, so Srbijo spet postavili v središče svetovnega zanimanja in svetovnih skrbi. Nemški zunanji minister Fischer, ki so mu novico o atan-tatu na srbskega predsednika vlade sporočili ravno med pogovorom s slovenskimi poslanci, ni mogel skriti pretresenosti in šokiranosti: "Pa imamo spet opravek z jugovzhodno Evropo ..."
Notranji in zunanji pritiski
Nekateri, zlasti v Srbiji, zdaj celo govorijo, da se je moral zgoditi atentat, da so se v Evropi in Združenih državah Amerike (spet) zavedli vse kompleksnosti in zapletenosti "srbskega problema" in svoje (so)odgovornosti za razmere na tem področju. Kar nekaj visokih srbskih funkcionarjev je v dneh po Đindičevem umoru opozorilo, da v Evropi in ZDA marsikdaj ne znajo (ali nočejo) upoštevati vseh posebnosti, značilnih za države, kakršna je Srbija. Namestnica srbsko-črnogorskega zunanjega ministra je na nekem mednarodnem srečanju v Londonu celo izjavila, da je srbska oblast prepogosto pod koncentriranim pritiskom različnih notranjih sil in mednarodne skupnosti, še posebej v zvezi s haškim sodiščem, Kosovom. "Potrebna nam je podpora, a ne pogojevanje," je dejala srbska diplomatka. Beograjska Politika pa je v naslovu enega izmed člankov v zvezi z Đindičevo smrtjo celo zapisala, da je srbski premier vsaj delno tudi žrtev zunanjih, ne samo notranjih pritiskov.
Vsekakor kaže pritrditi tistim očitkom, ki opozarjajo, da
v "normalnih" razmerah svet prehitro pozablja na posamezna krizna območja in zapada v nekakšno samozadovoljstvo in sebičnost. Srbski minister za finance pravi, da je zadnji čas upadlo zanimanje za Srbijo in da se je zmanjšala zainteresiranost mednarodnih dejavnikov za učinkovito sodelovanje, marsikaj se je nekako zapletlo, zaustavilo ali izgubilo v birokratskem mehanizmu posameznih mednarodnih inštitucij in posameznih držav.
Vsekakor je značilno, da so šele ob Đindičevi smrti v Evropi spet pohiteli z obljubami o "takojšnjem" sprejetju Srbije v Svet Evrope, o nujnosti njenega vključevanja v Partnerstvo za mir in sploh o potrebi vsestranskega vključevanja Srbije v Evropo. Zahod ravno zdaj (ob Đindičevi smrti) spet obljublja in tudi dejansko zagotavlja novo pomembno finančno oziroma kreditno pomoč Srbiji.
Vsekakor bo nekoč potrebno točneje analizirati, kakšno so učinki posameznih potez in sploh ravnanja mednarodne skupnosti na funkcioniranje (in predvsem na pozicijo) posameznih demokratičnih vlad na kriznih območjih Balkana (še zlasti v Srbiji, na Hrvaškem, na Kosovu ...). Ravno te vlade se namreč po pravilu soočajo z neštetimi nakopičenimi problemi, ki so jih ustvarili prejšnji oblastniki. Ljudje so obupani in naveličani, pričakujejo hitre spremembe. So prioritete, ki jih določa tem državam mednarodna skupnost, prave in pravilno odmerjene, je pomoč, ki jo dajejo, res adekvatna in dovolj prepričljiva za utrjevanje politične stabilnosti? Dejstvo je namreč, da vse (sicer redke) javnomnenjske raziskave in druge sondaže javnega razpoloženja kažejo, da ljudje gradijo svoj odnos do aktualnih oblasti predvsem na podlagi gospodarskih rezultatov in neposrednih učinkov na njihov
maje, ki so jih svetniki podprli. Po dolgi razpravi so svetniki proračun s štirimi glasovi za in tremi proti sprejeli. Seje se je udeležilo tudi 11 občanov, ki so po proračunski razpravi posamično sejo zapuščali in zmerjali župana. Direktor občinske uprave Jože Kocuvan pa nam je povedal, da je po seji ugotovil, da mu je nekdo na avtomobilu, ki je bil parkiran pred občinsko stavbo, zlomil ogledalo.
Svetniki so sprejeli še pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev,
članov delovnih teles, občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov v občini. Sprejeli pa so tudi spremembe in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Župan pa je svetnikom podal informacijo o spremembah in dopolnitvah projektne dokumentacije za Osnovno šolo Vitomarci, za katero je Ministrstvo za šolstvo potrdilo gradnjo telovadnice, vrtca in dveh triad; tretjo triado bodo gradili z lastnimi sredstvi. Projekt pa omogoča tudi fazno gradnjo. Okvirna vrednost investicije je 570 milijonov tolarjev, 70 odstotkov financira ministrstvo, 30 odstotkov pa občina. Po besedah župana Francija Krepša pa je investicija gradnje šole vključena v razrez investicij Ministrstva za finance in predvideva leta 2004 sofinanciranje 45 milijonov tolarjev, 2005 90 milijonov in leta 2006 220 milijonov tolarjev.
Zmago Šalamun

d
življenjski standard. Socialne in gospodarske težave so hkrati najmočnejše orožje različnih nasprotnikov in najučinkovitejše sredstvo za diskreditiranje oblasti.
Zoran Đindič se je kot realen politik zavedal, da je Srbija v tako globoki krizi, da iz nje nikakor ne more brez velikih žrtev, samoodpovedovanj in težkih problemov. Vprašanje pa je, ali nekaterih zadev z boljšo koordinacijo in kombinacijo domačih in tujih dejavnikov in možnosti ne bi bilo mogoče realizirati z manjšimi pretresi in manjšim nerazpolo-ženjem ljudi. Đindič je pogosto govoril o nujnosti žrtvovanja za to, da bi dosegli boljše življenje, opozarjal je, da Srbija ne more hitro iz svojih težav. Še pred kraktim je poudarjal, da ni naloga predsednika vlade, da plava s tokom, sprejemati mora tudi (trenutno) nepopularne ukrepe, tudi za ceno upadanja popularnosti. Kolikšen del Srbov je razumel (in podpiral) Đindiča?
Ob mrtvem Đindiču so se zlili in združili milijoni Srbov. Je bil to samo čustven odziv na grozljiv atentat ali pa tudi dokaz jasne opredelitve za Đindičevo pot? S tem vprašanjem se te dni ni nihče posebej ukvarjal, zato pa smo lahko spremljali tako rekoč obredne zaobljube posameznih ministrov, strank in drugih srbskih dejavnikov, da bodo vztrajali na Đindičevih pozicijah, na njegovi usmeritvi.
Ohranjanje Đinđiceve poti
Ob Đindičevi smrti sta bili posebej zaznavni (in značilni) evropska in ameriška skrb in želja, da bi Srbija ohranila Đindičevo	politiko.
Najpomembnejši evropski in ameriški politiki (od Busha, Schroderja do Chiraca, Prodija, Solane ...) so Đindiča proglasili za "zgodovinsko" osebnost, za vrhunskega politika in državni-
ka, ki je Srbijo pogumno vodil v Evropo. Morda manj dvoumno kot kdajkoli doslej so sporočili, da Evropa potrebuje Srbijo in da Srbija potrebuje Evropo. Predvsem pa njihove ocene Đindičeve vloge niso bile zgolj skupek spoštljivih flo-skul, ampak enotno opozorilo in priznanje, da sta Evropa in Srbija z Đindičem izgubili enkratno osebnost in človeka, ki je bil čvrsto odločen, da Srbijo popelje iz mraka, v katerem se je znašla ne samo po zaslugi Miloševiča.
Đindič je bil reformator, politik, ki se je v marsičem bistveno razlikoval od protitipa srbskih politikov. Ni bil simbol stare, nacionalistične Srbije, zato se je razšel z zveznim predsednikom Koštunico. To so očitno razločno zaznali v Evropi in ZDA - in to tudi izrazili v izjavah ob njegovi smrti. S tega vidika se zdi pravi anahronizem uvrščanje Đindiča med "preveč kontroverzne osebnosti s 'sumljivimi' poslovnimi zvezami, ki mu ne bomo postavljali visokih spomenikov, ampak živel je pač na Balkanu ..." Slovenski komentator, ki se mu je to
Ljutomer
zapisalo, je brez kakšnih posebnih dokazov "prevzel" eno izmed tez Đindičevih srbskih nasprotnikov in jo začinil z nekaj slovenske "vzvišenosti" nad Balkanom.
Đindič je bil sanjač in realist, filozof in pragmatik. V mešanici vsega tega kaže iskati tudi pojasnilo za nekatere njegove nerazumljive poteze. Je predolgo "prenašal" srbsko politično in kriminalno podzemlje, različne mafijske skupine, ki so bile skoraj po pravilu zveza ali nasledek takšne ali drugačne politike? Je ob zamenjavi Miloševiča zares sklepal nenačelna zavezništva s svojimi sedanjimi morilci? Takrat je vse presenetilo, da posebne policijske enote, ki jim je poveljeval eden izmed sedanjih osumljencev za organizacijo atentata, niso zaščitile Miloševiča ... Đindič je dolgo napovedoval odločen obračun z organiziranim kriminalom. Njegovim voditeljem je še nedavno sporočal: Lahko me ubijete, toda pravne države, ki jo vzpostavljamo, ne morete porušiti ...
Jak Koprive
Občina je grešila
Računsko sodišče je pri pregledu poslovanja občine Ljutomer v letu 2001 ugotovilo nekatere nepravilnosti, zato ji je izreklo mnenje s pridržkom. Tudi glede izkazov zaključnega računa proračuna za leto 2001 si je ljutomerska občina prislužila mnenje s pridržkom. Odzivno poročilo ni potrebno, ker je občina že med revizijskim postopkom odpravila razkrite nepravilnosti. Občina Ljutomer v letu 2001 v bilanci prihodkov in odhodkov ni pravilno izkazala investicijskih transferjev, tekočih odhodkov in tekočih transferjev ter investicijskih odhodkov. Skupni znesek vseh izvršenih odhodkov in transferjev je pravilen, le razvrščanje med odhodki in transferji je napačno, zato si je občina prislužila mnenje s pridržkom. Računsko sodišče je opozorilo tudi na nepopolno obrazložitev podatkov iz bilance stanja in na nepravilno izkazovanje denarnih sredstev, terjatev in obveznosti.
Glede pravilnosti poslovanja občine Ljutomer v letu 2001 je Računsko sodišče ugotovilo, da je občina nepravilno oddala naročila male vrednosti, nepravilno je oddala javno naročilo za redno vzdrževanje občinskih cest in prevzela obveznosti nad veljavnim proračunom. Razen v navedenih primerih je občina Ljutomer poslovala v skladu s predpisi, zato so ji revizorji izrekli mnenje s pridržkom.
MŠ
in tam
Grajena • le sedmo ocenjevanje vin
Komisija za ocenjevanje vin bo v soboto, 22. marca, na Grajeni ocenila vina letnik 2002, pridelanega pri vinogradnikih Društva vinogradnikov in sadjarjev z območja Osrednjih Slovenskih goric. Pričakujejo, da bo v ocenjevanje dostavljeno prek 80 vzorcev, ki jih bodo dan pred ocenjevanjem zbirali na Destrniku in v Grajeni. Tri tedne kasneje, 11. aprila, pa se bodo na Destrniku člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice zbrali, tokrat že na sedmem rednem letnem zboru, kjer bodo pregledali opravljeno delo v minulem letu in razglasili rezultate z ocenjevanja vin ter podelili priznanja. (M. Glušič)
Videm • Praznik šole
Na prvi pomladni dan v šoli Videm že tradicionalno praznujejo dan šole kot spomin na obletnico vselitve v novo šolsko poslopje. Tudi letos ob tej priložnosti ob 16. uri pripravljajo praznovanje, na katerega vabijo tudi vse, ki jih zanima, kako poteka delo v videmskem hramu učenosti. (jš)
Videm • Ozelenitvena akcija
Zeleni Vidma bodo v pozdrav pomladi izvedli tradicionalno akcijo delitve drevesnih sadik Drevo 2003. Ta bo v petek, 21. marca, ob 12. uri pred občinsko zgradbo v Vidmu. Ob tej priložnosti bodo skupaj z županom občine Videm posadili pred občinsko hišo, na obrežje reke Dravinje, češnjo. (Ur)
Ptuj • Izlet diabetikov
Ptujsko društvo diabetikov se pripravlja na prvi letošnji izlet, ki bo 5. aprila na Notranjsko, kjer si bodo med drugim ogledali tudi Cerkniško jezero. Prijave sprejemajo v diabetoloških ambulantah, na sedežu društva pa 26. marca in 2. aprila. (MG)
Radenci • Salama Marjana Kraja znova najboljša
V organizaciji Turističnega društva Radenci je potekala sedma pomurska salamijada, katere se je letos udeležilo 77 amaterskih izdelovalcev domačih salam s 96 salamami. Komisija je z oceno 11,875 točk od 15 možnih za zmagovalca razglasila salamo Marjana Kralja iz Ihove. Kralj je s svojo salamo zmagal že lani. Na sala-mijado prvakov, ki bo maja v Šentjanžu, so se uvrstile še salame, ki so jih izdelali Marjan Hambruš (Lutverci), Jože Hamler (Ivanjci), Milan Belec (Železne dveri), Jan Kralj Halec (Ihova), Oto Vogrinčič (Mahovci), Karl Rožman (Brežice), Viktor Zemljič (Radenci), Janko Kranjc (Trnovska vas) in Feliks Petek (Črešnjevci). (MŠ)
Neposredna plačila kmetijstvu 2003
Vloge do 30. aprila
Potem ko je 6. marca vlada določila pogoje za kmetijske subvencije oziroma neposredna plačila za leto 2003, ta bodo znašala 75 odstotkov plačil, ki veljajo v 15 državah Evropske unije, se začenja zahtevno izpolnjevanje obrazcev.
Zbirno vlogo, ki obsega zajeten kup papirja, morajo upravičenci poslati s priporočeno pošto na naslov Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ali vložiti neposredno v sprejemno pisarno agencije. Rok za oddajo vloge je od 20. marca do 30. aprila. Tudi letos bodo pri izpolnjevanju vlog pomagali kmetijski svetovalci. Njihova storitev bo veljala 3.500 tolarjev oziroma 4 tisoč tolarjev, če bo izpolnjevanje obrazcev trajalo več kot eno uro.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2003 določa postopke za uveljavljanje podpor na površino in podpor za živali, pa tudi postopke
nadzora za ukrepe kmetijske politike. Pred izplačilom sredstev morajo državni kmetijski inšpektorji izvesti nadzor ustreznosti določenega števila vlog. Inšpektor to stori praviloma brez predhodne najave ali pa se najavi po pošti ali telefonu največ 48 ur pred pregledom. Tak nadzor mora zajeti vsaj 5 odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za podpore na površino, 10 odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za podpore za govedo, ter 10 odstotkov gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za podpore za ovce ali koze. Previdnost in natančnost pri izpolnjevanju torej ne bo odveč.
Višine
neposrednih plačil
Za najbolj zastopane poljščine bo letošnja subvencija znašala 57.500 tolarjev na hektar, in sicer za pšenico, rž, piro in ajdo, koruzo za zrnje in silažo, tritikale, oves, ječmen in proso, krmni grah, krmni bob, sojo in sladko lupino; prav tako za oljnice, kot so sončnice, oljne buče in oljna ogrščica. Za sladkorno peso bo znašalo neposredno plačilo 56 tisočakov po hektarju in tako naprej.
Seznam neposrednih plačil je izredno dolg in med drugim
zajema tudi pridelavo rastlinskih semen, nakup in vhlevlja-nje plemenskih živali. Za naše hribovito območje bodo zanimive premije za ovce, ki znaša 3.600 za mesni in 2.900 tolarjev za mlečni tip ovce, prav toliko znaša premija za kozo, za obe živali pa lahko lastniki na območjih z omejenimi dejavniki uveljavljajo še dodatnih 1.200 tolarjev. V govedoreji znaša premija za krave dojilje 34.500 tolarjev, za vole 26 in za bike 36 tisočakov in še dodatnih 17.300 tolarjev po živali v ekstenzivni reji. Seznam vseh ukrepov kmetijske politike 2003 je izredno dolg in modro je pri izpolnjevanju vlog zaprositi za pomoč kmetijske
svetovalne službe, saj lahko kmetovalci zaradi nepoznavanja možnosti izpustijo uveljavljanje številnih neposrednih plačil iz državne blagajne.
Zanimiva so tudi tako imenovana izravnalna plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (EKO 1). Namen ukrepa je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer s ciljem, ustvarjanja pogojev za kmetovanje in zagotavljanja primerne obdelanosti kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo. Do izravnalnih plačil so upravičena kmetijska gospodarstva, katerih zemljišča se nahajajo v hribovskih in gorskih območjih, na drugih območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, na območjih s posebnimi naravnimi omejitvami in na na območjih s seznama območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Tako znašajo izravnalna plačila gorsko višinske kmetije 19.000 tolarjev po hektarju, za strme kmetije 18.500 tolarjev, za gričevnato hribovite kmetije
13.500 ter za kraške kmetije 15.500 tolarjev na hektar.
Precej novosti prinaša letos tudi slovenski kmetijski okolj-ski program, ki obljublja sredstva za številne namene, na primer za odpravljanje zaraščanja, za ozelenitev njiv, za integrirano pridelavo sadja, vina, vrtnin, za ekološko kmetovanje, planinsko pašništvo, sona-ravno rejo živali, za primerno obdelavo tal na vodooskrbnih območjih in tako naprej.
Čeprav so kmetovalci pričakovali izpolnjevanje obrazcev za subvencije 2003 že februarja, se je zavleklo usklajevanje v slovenski vladi, ki je šele 6. marca sklenila, da bo kmetijstvu vendarle zagotovila 75-odstotno višino evropskih subvencij. Zanje bo letos namenjenih okoli 22 milijard, lani pa so znašale subvencije dobrih 17 milijard tolarjev. Kljub obilici dela v prvih mesecih pomladi bo potrebno v marcu in aprilu najti nekaj časa tudi za dokaj zahtevno izpolnitev vlog, ki morajo biti oddane najkasneje do 30. aprila.
JB
Split • Štajerci na gostinskem sejmu GAST 2003
Številna visoka priznanja za naša vina
Na mednarodnem sejmu prehrane, pijač in gostinske opreme - GAST, ki se je odvijal v dneh od 5. do 9.marca letos v Splitu, je sodelovalo tudi nekaj podjetij in posameznikov iz Štajerske.
Foto: LV
Na sejmu Gast se je odlično odrezal tudi vinogradnik Bojan Lubaj, ~lan Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze. V kategoriji predikatnih vin je Bojan Lubaj za laški rizling letnik 2001 prejel 18,56 točk in veliko zlato medaljo. (MO)
Na več kot 13 tisoč kvadratnih metrih notranje in zunanje površine je bilo postavljenih 264 stojnic, na njih pa je razstavljalo skoraj 650 razstavljalcev. Člani Gospodarske zbornice Slovenije so se predstavili na 80 kvadratnih metrih, s svojimi proizvodi in izdelki pa so bili v ospredju mariborski Vi-nag, Radgonske gorice in kot popestritev trgovina Šport samostojne podjetnice Vinter iz Slovenske Bistrice. Posebna draž vsakoletnega sejma so ocenjevanja vin in žganih pijač. Tokrat je bilo ocenjenih 208 vzorcev, od tega 61 iz Slovenije. Kot prejšnja leta so se znova izkazali pridelovalci podjetja Radgonske gorice, ki so
od dvanajst ocenjenih vzorcev prejeli priznanje šampion za zlato radgonsko penino letnik 1998 ter dve zlati diplomi. Vi-nag je od trinajstih vzorcev prejel pet velikih zlatih medalj, Ljutomerčan iz Ljutomera pa od petih vzorcev dve veliki zlati kolajni. Vinogradništvo Steyer iz Radgone je prejelo dve zlati diplomi - za kvalitetno vino (laški rizling) in za izgled steklenice z etiketo ("kraljevo vino"). Zakonca Bobnjar — Albina in Avgust iz Veržeja sta dala v ocenitev tri vzorce, za kar sta prejela eno veliko zlato in dve zlati diplomi, vinogradnik Čurin-Prapotnik iz Koga pri Ormožu pa je dobitnik dveh zlatih diplom. Ob številnih obi-
skovalcih je bilo na sejmu — kot se ocenjuje - okoli 80 poslovnežev iz vse Slovenije, ki so navezali stike z gostinskimi podjetji iz mnogih držav, vse bolj odprt in za nas zanimiv trg pa zagotovo postaja Dalmacija. Naslednja velika prireditev, kjer se ponovno pričakujejo udeleženci s Štajerske, je sejem orodja, strojev in opreme — SASO, ki bo na sejmišču v Splitu od 22. do 26. oktobra letos. Koordinacijska in povezovalna dela s slovenskimi razstavljalci opravlja štajerski rojak Konrad Tratnik (rojen v Apačah pri Gornji Radgoni), ki sicer že vrsto let prebiva v dalmatinski prestolnici.
Niko ëostari~
VRTEC PTUJ
objavlja
javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtec za šol. l. 2003/2004
Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok v vrtec za šol. l. 2003/2004 do 01. 04. 2003 na upravi Vrtca Ptuj, Prešernova 29/III, in sicer:
-	v ponedeljek, torek, in četrtek od 7. do 15. ure,
-	v sredo od 7. do 17. ure in
-	v petek od 7. do 13. ure.
Otroci lahko obiskujejo oddelke za otroke od enega do treh let (jasli) in od treh let do vstopa v šolo (vrtec), in sicer v naslenjih programih:
a)	dnevni program v vseh organizacijskih enotah vrtca,
b)	dvoizmenski program (to je izmenično dopoldne in popoldne) v enoti MAČICE, Potrčeva 9/a,
c)	poldnevni program, ki traja 4 do 6 ur, v enoti NARCISA, Raičeva 12, za otroke od 3 do 6 let in za otroke od 2 do 3 let in
d)	program za otroke s posebnimi potrebami.
Komisija za sprejem otrok
Slovenske gorice
Društvo v vsako vas
Na območju upravne enote Lenart je delovalo eno društvo vinogradnikov, letos pa so jih pričeli ustanavljati v vseh večjih krajih.
Tako je bilo ustanovljeno društvo vinogradnikov v Sv. Trojici, konec januarja pa so ga ustanovili v Benediktu, kjer je predsednik društva Zlatko Borak. Društvo vinogradnikov Benedikt šteje 60 članov. Organizirali so že strokovno predavanje o rezi, v aprilu pa bodo organizirali predavanje o uporabi zaščitnih sredstev v vinogradih (škropivih).
V začetku marca so ustanovili tudi društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak. Na ustanovnem zboru seje zbralo 48 vinogradnikov. Za predsednika društva so izvolili Ivana Janeza Pučka, za podpredsednika pa Jožeta Gregoreca. V program dela so zapisali, da si bodo prizadevali za napredek vinogradništva in promocijo njihovih vin, za izobraževanje vinogradnikov in kletarjev. Sodelovali bodo z ostalimi društvi Cerkvenjak, njihova želja pa je, da se v društvo vključijo vsi vinogradniki iz občine Cerkvenjak.
Zmago Šalamun
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU - POMLAD 2003
DATUM
KRAJ
URA
KRAJ
URA
25.03.03	Gerečja vas	7.00-10.00	Šikole - avtomeh. delavnica Krnicar - Pongrce	11.00-14.00
26.03.03	Cirkovce - avtomeh. del Krnicar - Pongrce	7.00-14.00		
27.03.03	Zavrč	7.00-10.30	Zg. Hajdina - prevozništvo "Sonja", Vogrinec	11.30-14.00
28.03.03	Selce	7.00-10-00	Destrnik	11.00-14.00
31.03.03	Markovci	7.00-14.00		
01.04.03	Ormož - Jeruzalem SAT d.d.	7.00-10.00	Središce ob Dravi	11.00-14.00
02.04.03	Moškanjci	7.00-14.00		
03.04.03	Majšperk	7.00-12.00	Stoperce	12.00-14.00
04.04.03	?etale	7.00-11.00	Podlehnik	12.00-14.00
07.04.03	Lovrenc na Dr. polju	7.00-14.00		
08.04.03	Trnovska vas	7.00-12.00		
09.04.03	Grajena	7.00-11.00	Levanjci	12.00-14.00
10.04.03	Jurovci	7.00-14.00		
11.04.03	Juršinci	7.00-11.00	Polenšak	12.00-14.00
14.04.03	Leskovec	7.00-10.00	Grad Borl	11.00-14.00
15.04.03	Ormož - Jeruzalem SAT d.d.	7.00-11.00		
16.04.03	Vitomarci	7.00-11.00	Spodnji Velovlek	12.00-14.00
17.04.03	Podgorci	7.00-11.00	Dornava	12.00-14.00
Traktorji in priklopniki, katerim je veljavnost nalepke potekla več kot 30 dni, morajo biti pred ponovno registracijo odjavljeni iz prometa. Odjavo opravite na upravni enoti ali pooblašceni organizaciji Petovia avto Ptuj, d.d.. Registrske tablice je potrebno vrniti. Veljavnost zavarovanja mora biti usklajena z veljavnostjo nalepke. Informacije: tel 02 7493533 in 7493535
Cenjene stranke obveščamo, da lahko vsak delovnik od 7. do 19. ure in v soboto od 7. do 12. ure registrirajo vsa nova vozila - prijava in odjava - ter deponirajo registrske tablice.

Podlehnik • Predstavitev lutkovnih skupin
Množica dobrih predstav
Prejšnjo sredo je bila v kulturni dvorani v Podlehniku območna revija lutkovnih skupin. Na njej nastopa iz leta v leto več skupin - tokrat se jih je predstavilo kar osem.
Lutkovna skupina Korenjaki iz OŠ Ljudevita Pivka iz Ptuja je v režiji Marije Arnuš predstavila Jane Milcinski Katra torba je najboljša, lutkovni krožek OŠ Cirkovce je zaigral Mavrično ribico Marcusa Pfisterja, režirala je Polona Dolenc, Srčki iz Dijaškega doma Ptuj so v režiji Darje Ambrožič in Darke Jur-gec predstavili igrico O zajčku, zvezdicah in novoletni smrečici Jane Milčinski. Zvezdice iz OŠ Ljudski vrt iz Ptuja so se predstavile z dvema igricama, in sicer z Miško in njeno hiško Eleonore Berger ter Zakaj je volk užaljen Grigorija Ostjera. Obe igrici je režirala Karmen Pulko. Tudi Lutka lutkica iz OŠ Martina Koresa Podlehnik se je predstavila z dvema igricama v režiji Zdenke Golub, ki je bila tudi avtorica obeh igric: Na cesti nisi sam in Žalostni klovn.
Na koncu se je predstavila še lutkovna skupina Prosvetnega društva Ruda Sever iz Gori-
šnice pod vodstvom Bernarde Kolar. Zaigrali so Kosovirja na leteči ponvici Svetlane Makaro-vič.
Revijo je strokovno spremljal Tine Varl iz Maribora, ki je bil s predstavami zelo zadovoljen po vsebinski plati, glede izbire programa, po opremi predstav, izdelavi lutk in glasbeni opremi ter koreografiji. Vse predstave so bile dobre, priporočal pa je, da mentorji posvetijo v bodoče več pozornosti govoru, logiki stavka, saj posebej mladi igralci pri izgovorjavi radi pohitijo in so tu in tam nerazumljivi. Režiserji so dobro izbrali tudi lutke, ki so spremljale tekste.
Na vprašanje, zakaj je v zadnjem času na našem območju zelo malo odraslih lutkovnih skupin, je Tine Varl odgovoril, da jih je še pred desetimi leti res bilo zelo veliko, da pa so se mnoge tudi profesionalizirale in nastopajo kot družinska
Žalostni klovn podlehniske lutkovne skupine.
gledališča. V društvih pa je teh skupin manj. Vendar se že pojavljajo tudi v naših kulturnih društvih in lahko pričakujemo renesanso nastajanja novih odraslih lutkovnih skupin v kratkem času.
Revijo je organizirala Območna izpostava Sklada za kulturne dejavnosti Ptuj v sode-
lovanju z Osnovno šolo Martina Koresa Podlehnik in podlehni-ško občino.
Prireditev je vodila Nataša Petrovič, nastopajoče ter gledalce (šolarje osnovne šole) pa je pozdravil podlehniški župan in ravnatelj šole Vekoslav Fric.
Franc Lačen
Ptuj • Viktorinov večer s patrom Rupnikom
Neznani (?) Prešernov nagrajenec
V petek, 21. marca, ob 19. uri, ob praznovanju desetletnice delovanja Viktorinove-ga društva bo prišel v okviru predavanj dolgo vabljeni Prešernov nagrajenec iz leta 2000, pater Marko Ivan Rupnik, ter spregovoril o svoji veliki mojstrovini v vatikanski papeški kapeli, s katero se uvršča po mnenju svetovnih strokovnjakov v visoke vrhove nadpovprečne umetniške ustvarjalnosti.
Slovenci smo, če gledamo s svetovnega vidika, tako majhen narod, da bi po logiki kakega svetovljanskega kozmopolita morali vedeti vse o vsakem Slovencu. Pa ni res! Ali recimo povprečen zaposlen Ptujčan, ki se pošteno preživlja s svojim delom, pozna vse o svojih someščanih, ali uspe zasledovati vse tokove, ki se tukaj odvijajo, od kulturnih, gospodarskih in političnih? Dvomim. Kako pa šele, če gledamo malo širše. Zato je bila Prešernova nagrada, ki jo je prejel pred tremi leti ta neznani jezuit, pravo presenečenje in svojevrsten dogodek tako v smislu priznanja kot v političnem in škandaloznem pomenu.
Marko Ivan Rupnik se je rodil 28. novembra 1954 v Zadlo-gu pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Vpisal se je na škofijsko gimnazijo v Vipavi, vstopil k jezuitom in po noviciatu nadaljeval študij filozofije v Ljubljani. Po končanem študiju se je vpisal na likovno akademijo v Rimu ter diplomiral leta 1981. Tu je na papeški univerzi Gregoria-ni študiral teologijo ter bil leta 1985 posvečen za duhovnika v Kopru. Študij je nadaljeval in dosegel doktorat. Štiri leta je nato deloval v Gorici, zlasti v zelo razvejani pastorali z mladino, se vrnil v Rim, kjer so ga predstojniki zadolžili za študijsko-raziskovalni center
Ezio Aletti, ki naj bi bil povezovalno središče med Vzhodom in Zahodom, ter postal tudi njegov prvi ravnatelj. Zaradi velikega pomena so ga pričeli imenovati atelje duhovne umetnosti, saj so se tu zbirali, študirali in skupaj ustvarjali umetniki raznih dežel. Skoraj istočasno, pred kakimi desetimi leti, je nastopil službo profesorja na Papeškem vzhodnem inštitutu in na gregorijanski univerzi. Leta 1998 je bil imenovan za posebnega svetovalca v Papeškem svetu za kulturo.
Kot prodorni teolog in filozof je napisal več del tako v slovenščini kot v italijanščini, omeniti pa bi morali tudi številna soavtorstva, razprave v zbornikih, revijah s teološko, kulturno in politično tematiko.
Prešernove nagrade ni dobil kot celovita umetniška osebnost, čeprav se je vendar med vrsticami opredelitve tudi to priznalo, temveč kot piše v utemeljitvi predloga upravnega odbora Prešernovega sklada, "za mozaično poslikavo kapele Redemptoris mater". Če so se nekateri kritiki izražali v rokavicah, češ saj nimajo nič proti njemu, čeprav "pripada samopašnemu in skrajno nedemokratičnemu krščanskemu lobiju", le počakati bi moral, da ga spozna vesoljna Slovenija in ocenijo naj ga z obširnimi ek-
spertizami strokovnjaki in šele takrat bi si jo morda zaslužil. Plehki so tudi očitki, da je Italijan, ki ne bi smel sprejeti Prešernove nagrade, in s tem so v bistvu degradirani vsi naši zamejski Slovenci. Mimogrede omenimo, da je postal prav tako v tem času med bralci revije Delo Slovenec leta.
V prej omenjenem centru Aletti je imel p. Špidlik duhovne vaje tudi za papeža, ki je v kapeli opazil Kristusov portret, delo p. Marka. In ko je nastal v tem centru tudi atelje za duhovno umetnost, se je Sveti oče odločil, da mu prepusti za umetniško okrasitev za sikstin-sko največjo kapelo v papeški palači, tako imenovano Matildino, pozneje preimenovano v Kapelo Odrešenikove Matere. Upodobitev naj bi bila po Ru-pnikovih besedah rezultat teološke in umetniške izpovedi
različnih sodelavcev, duhovnih vaj ter most ne samo med vzhodno in zahodno Cerkvijo, temveč tudi povezanost z ostalimi krščanskimi Cerkvami.
Če ostanemo pri zunanjem opisu, omenimo, da je v mozaike vloženo okrog 4 milijone kamnov, da je skupaj s sodelavci, med njimi sta bila tudi Slovenca pater Jožko Zajec in mozaičarka iz Ljubljane Barbara Ravnikar, gruzinski arhitekt in mozaicist Amirani, redovnica in srbska Makedonka Valerija, delal slaba tri leta na tem podvigu, vsak dan od 10 do 12 ur. Med kamni so tudi nekateri iz slovenskih grobov.
Rupnikove mozaike lahko vsaj planinci in drugi občudujejo tudi v kapelici v Tamarju. Beremo lahko o njegovem delu v grosupeljski cerkvi, pričakujemo obljube za dodelavo pobreške cerkve in upamo, da se ga bomo lotili s svojimi željami tudi Ptujčani ob obujanju naše Trnuljčice, ptujske mino-ritske cerkve. Več odgovorov pa pričakujemo od njega, a edini problem bo, kot zatrjujejo novinarji, da je bilo ob dosedanjih srečanjih z njim premalo prostora za vse poslušalce.
Za glasbeni utrinek bo poskrbel Akademski pevski zbor Maribor pod vodstvom zboro-vodkinje Zsuzse Budavari Novakove.
Jakob Emersič
Tednikova knjigarnica
Povabilo na pravljično uro
Danes, 20. marca 2003, je tretji četrtek v mesecu in vabimo vas na PRAVLJICO Z JOGO ob 17.uri vpravljićno sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33, Ptuj. Vstopnine ni, otroci pa naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Vabljeni.
Tednikova knjigarnica
Ob svetovnem dnevu poezije
Dvajseti marec, dan pred prvim pomladnim dnem, je namenjen poeziji, pesništvu, poetom, poetesam. Kdo ve, kolikokrat bo še lahko poezija praznovala v marcu? Ali bo glas pesnic in pesnikov še dosegal novodobna ušesa, ki raje slišijo lomastenje vojaškega škornja, švist bajoneta, pok puške, svinčeno drdranje oklepnika, lomljenje zvoka vojaških letal? Kdo ve, kaj zavede ljudi, da jih ritem rožljanja z orožjem premami in zapelje daleč stran od ritmov srca?
NEKDO MI JE REKEL, DA SEM LAHKO PTICA, je napisal mlad pesnik. Kaj bodo čez leta odgovorili politični krojači temu istemu pesniku, če bodo njegove pesmi ena sama bridkost in obup? Če bodo vpile njegove pesmi: NE MOREM LETETI, UKRADLI STE MI NEBO. Ali boste prepričevali pesnika, da je najlepše jekleno nebo, da so ptice le davni spomin na preživeto romantiko dialoga?
NEKDO SI DRZNE OZNANJATI, DAJEPACIFIZEMPREŽIVET. Torej je koračnica edina oblika poezije? Ali je ta globalni svet res tako daleč? Ali pa je tako strašljivo blizu tistemu, kar najenostavneje poimenujemo z ničem? Dokler je še nebo in so ptice in je svetovni dan poezije, rotim vas, ne ubijajte sanj! Pazite na nebo! Je edino!
Za današnjo Tednikovo knjigarnico sem izbrala meni ljubo pesem Davida Bedrača iz pesniške zbirke POEZIJA POMOLOV (Maribor: Studentska založba Litera, 2001. Knjižna zbirka Litera):
NEKDO MIJE REKEL, DA SEM LAHKO PTICA
Nekdo mi je rekel, da sem
lahko ptica, da lahko
letim vase in se dvignem
nad breze v očeh, da se
srce ponovno rodi, da ne
bo več stisnjeno med rebra
in uvelo, da sem lahko
prostran kot alpe in meglice alp, da sem
lahko podoben krošnji, ki ji
ne morejo zlomiti vejic.
Nekdo mi je rekel, da sem lahko ptica, da je v zenici sonce in v očeh nebo, ko si prisluhnem, da slišim, da se lahko ujamem, ko tečem ves zadihan v svoja pljuča, da lahko pozabim dihati, da pa ne smem pozabljati ljubiti.
Nekdo mi je rekel, da sem lahko ptica, da lahko spim na reki, ko hodi ponoči luna po njej, da so lahko veke vhod med svetlim in temnim — med usti in usti.
Nekdo mi je rekel, da sem lahko ptica, ko imam travnik pod seboj in oblake v mislih, da sem lahko orlovski.
Nekdo mi je rekel, da sem lahko (ptica)
in me rodil in utelesil
pod nebo?
Naj vas pesem Davida Bedrača (rojen 1978 na Ptuju) zapelje do blagozvočnih pomolov, kjer so privezane barke modrih, prijaznih besed. Takih, ki oznanjajo svobodo, plemenitost, radoživost, ljubeznivost, tovarištvo, odkritosrčnost, spoštljivost, čutnost, iskrivost, ljubljivost.
Liljana Klemenčič
Foto: Fl
Student naj bo: Rafaela Senveter
"Ruščina je zelo lep jezik!"
Enaindvajsetletna Rafaela Senveter iz Ptuja je študentka drugega letnika primerjalne književnosti in ruščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V prostem času igra violino, ki je njena stalna spremljevalka že od drugega razreda osnovne šole. Uživa v druženju in spoznavanju novih ljudi. Velika je tudi njena želja po znanju. Njen moto je: "Bodi zadovoljen s tem, kar imaš!"
Kako to, da si izbrala študij ruskega jezika?
Vedno sem imela rada slovanske jezike. Angleščino in nemščino sem se u~ila že v srednji šoli in svoje znanje jezikov sem hotela razširiti. Ugotovila sem, da je na Filozofski fakulteti v Ljubljani od slovanskih jezikov mogoče študirati le slovenski, ruski ali srbski, hrvaški in makedonski jezik in se tako odločila za ruskega.
Ali si že prej znala kaj ruščine?
Ne, nisem. Predhodno znanje ruščine za ta študij ni potrebno. Le redkokdo od mojih sošolcev je znal od prej malo ruskega jezika iz kakšnega fakultativnega tečaja ali kaj podobnega.
Kaj misliš o Rusiji kot deželi? Bi jo rada obiskala?
Da, enkrat bom morala iti tja na izpopolnjevanje jezika. Rada bi obiskala St. Peterburg ali Moskvo. Drugače pa mi Rusija predstavlja predvsem deželo z zanimivo kulturo. Ruska kultura in književnost me zelo zanimata.
Kakšen poklic želiš opravljati po končanem študiju?
Rada bi se ukvarjala s prevajalstvom pa tudi profesorica ruščine ali slovenščine bi bila. Zanima me poučevanje tujih jezikov.
Kako dolgo že igraš violino?
Igram jo od drugega razreda osnovne šole. Najprej sem obiskovala nižjo glasbeno šolo,
potem pa še dva letnika srednje glasbene šole. Zdaj sem pa nehala igrati tako aktivno, igram še samo priložnostno.
Včasih si z violino tudi veliko nastopala. Kaj pa danes?
Včasih sem res več nastopala kot danes. Najprej v okviru glasbene šole, nato tudi na kakšnih sprejemih in prireditvah, kjer smo veliko nastopali s komornimi skupinami. Ko sem šla študirat v Ljubljano, pa sem se nehala aktivno ukvarjati s tem. Letos sodelujem s Folklorno skupino Franceta Marolta v Ljubljani. Ravno prejšnji teden smo imeli koncert. Vendar je nastopanje pri folklori malce drugačno, saj gre za drugačen način igranja. Ne učiš se novih tehnik igranja, gre predvsem za skupinsko igranje. Igrati moram na pamet in predvsem paziti, kako igrajo drugi, le tako smo lahko kot celota usklajeni. Ne gre za individualno, temveč skupinsko igranje.
Ali ti je bolj všeč študij ruščine ali primerjalne književnosti?
Bolj mi je všeč študij primerjalne književnosti, ker ti da bolj široko znanje, bolj širok pogled. Če se omejiš na proučevanje samo ene kulture, si izoliran od vsega drugega. Pri študiju primerjalne književnosti pa spoznaš odnose in vplive med različnimi narodi in celinami. Ne omejujemo se samo na evropsko književnost, ampak govorimo tudi o drugih,
Rafaela Senveter v Budimpešti
na primer o ameriški.
Za ta študij je verjetno pomembno, da veliko bereš. Katera je tvoja najljubša knjiga?
Branje je kar pomembno, vendar v bistvu ni obvezno. Obvezna je strokovna literatura, ostalo pa je odvisno od posameznikove odločitve. Moja najljubša knjiga je Prerok od Kahlila Gibrana.
Ali bereš tudi v ruščini?
Da, letos imamo veliko obvezne literature v ruščini. Profesorji težijo k temu, da bi čim več brali v tem jeziku, saj se ga
tako hitreje naučiš. Lani je to še bilo skoraj nemogoče, letos pa poznamo že toliko jezika, da kar gre.
Kako bi primerjala enop-redmetni študij z dvopred-metnim? Se ti le ta zdi bolj naporen?
Naporno je predvsem usklajevanje urnikov. Ruskega jezika ni niti mogoče študirati le eno-predmetno, primerjalno književnost pa. Menim tudi, da se pri enopredmetnem študiju v stvari bolj poglabljajo.
Polona Ambrožič
Ptuj • Literarni večer z Matjažem Pikalom
Poklicni pesnik se predstavi
Prejšnji četrtek je bil v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju literarni večer s pesnikom in pisateljem Matjažem Pikalom.
Matjaž Pikalo, pesnik, pisatelj in etnolog
Pikalo je diplomiral iz etnologije in sociologije kulture, zase pa pravi, da je poklicni pesnik. Do sedaj je izdal tri pesniške zbirke: V avtobusu, Dobre vode, Pes in plesalka in Bile. Kot pesnika ga lahko štejemo kot nadaljevalca Šalamu-nove poezije, ki jo nadgrajuje in motivno odraža v pestrosti izpovedi in podob.
Pikalo pa je poznan tudi kot pisatelj, njegov Modri e (roman) je bolj kot sama literatura vzburil slovensko javnost, saj je bil pisatelj obsojen na plačilo visoke denarne kazni zaradi razžalitve dobrega imena in ugleda upokojenega policista, ki se je v romanu prepoznal.
S pisateljem in pesnikom se je pogovarjal Vladimir Kajzovar, avtor pa je svoja dela predstavil tudi ob spremljavi harmonike.
Fl
Vitezi okrogle mize
Pred sodnim dnevom
Bratje in sestre, pa smo tam. Bliža se nam dolgo pričakovani trenuttek. Moment odločitve. Trenuttek, ko se baje lahko postavimo ob bok naprednemu ter demokratičnemu elitnemu delu sveta ali pa se po drugi strani lahko zacementiramo v sivem povprečju neopaženosti, nemoči ter nerazvitosti. Trenutek, ko se bomo na glavo vrgli v tople nedri varnostnega objema ali pa po drugi strani za vekomaj ostali prekleti, izvrženi in samim sebi prepuščeni v globalnem prepihu terorizma in vseh drugih nevarnosti, ki pretijo esenci in biti slovenstva. Ja, dragi moji, tako nam pravijo. To nedeljo. Najpomembnejši izpit za pripadnike slovenske grude po legendarnem plebiscitu. To nedeljo bomo/bodo/boste bodisi rešili na tnalo postavljeno glavo slovenstva bodisi zadali usoden zamah s sekiro.
Tako nekako se zadnje čase na obeh straneh govori o prihajajočem Gospodovem dnevu. In ta točka je pravzaprav edina, v kateri se obe strani strinjata. O tem namreč, da bo ta Gospodov dan odločilnega pomena za na tnalo položeno slovensko glavo. Hkrati pa obe strani loči diametralno nasprotje glede tolmačenja in pojmovanja izidov, ko bo v nedeljo vsega konec. Za ene namreč umik glave s tnala pomeni rešitev, za druge pa je osvobajajoč prav zamah s sekiro.
Zato je popolnoma normalno, da zadnje čase po Sloveniji kot gobe po dežju vznika prava mala invazija okroglih miz, debatnih večerov in kaj je še takega bistroumnega retoričnega mečevanja. Seveda imamo tukaj v mislih predvsem in samo Nato, saj je EU po nekem splošnem prepričanju, ki ga je zaznati med tukajšnjimi domorodci, precej neproblematična in zaželena opcija. Zgodba z Nato pa je povsem drugačna, tako da poplava burnih javnih pro et contra seans ni prav nobeno presenečenje. Še posebej v tem času, ko se je odštevanje do dneva D že začelo. In ker tudi naše malo mesto ni tako zelo hudo provincialno in boguzahrbtom, kot bi se povprečnemu človeku na podlagi nekaterih lokalnih miselnih usmeritev lahko zdelo, je karavana omenjenih seans minulo soboto svoj postanek naredila tudi pri nas. Ker spodaj podpisani na podlagi vizualnih podatkov, ki jih je zbral prejšnjo soboto, lahko s precejšnjo gotovostjo sklepa, da večine bralstva ni bilo tam, v nadaljevanju zato sledi krajši sociološko-antropološki povzetek. Toliko, da boste o tem na tekočem.
Prva stvar, ki je pri celotni stvari padla v oči, je bila struktura publike. Če je kdo pričakoval pretežno srednje- do starejše-generacijsko publiko, se ni mogel bolj motiti. V kulturni dvorani (menda se ji tako reče) ptujske gimnazije je namreč veliko večino kar številne publike sestavljala mladina. Dijaki in študentje. Kar je seveda lepo, saj napeljuje k sklepu, da zanimanja za politiko, ki vpliva na nas vse, ne kaže zgolj prgišče tiste mladeži, ki ima nekakšne politične ambicije. Ne govorim sicer, da bi zaradi tega lahko razglašali to dejstvo za reinkarnacijo burnega leta 1968, a vseeno ga ne gre prezreti. Skratka, struktura publike je nakazovala, da tudi ali (sodeč po udeležbi) predvsem tistim, za katere nekako velja, da jih v tem obdobju življenja zanima zgolj žur, niti malo ni vseeno za to, kar se z našo, pa tudi globalno družbo dogaja. Toliko o publiki.
Zasedba aktivnih udeležencev debate pa je po drugi strani, za razliko od sestave publike, bila zadovoljivo pestra. Kot je to že v navadi, sta bili nekako enako zastopani obe mnenji, tako za kot tudi proti. Imeli smo priložnost poslušati dva poslanca, pa svobodnega novinarja, filozofa, sekretarja z MO, našega šefa občine ter še eno učeno glavo s Fakultete za družbene vede. Eminentna in posluha vsekakor vredna družba, torej.
Zdaj pa še malo o samem poteku. Že sama zasedba je napovedovala kar pestro debato. Teze, replike, zbadanja in latentne provokacije so bili na vseh točkah dnevnega reda. Zanimivo. A vendar hkrati že videno, saj kakšnih novih argumentov (s par častnimi izjemami) ni bilo zaslediti. Bolj ali manj prezentacija argumentov, ki smo jih že vajeni s televizije, a tokrat pač v živo. Morda bi veljalo izpostaviti tisti del debate, ki se je sukal bolj o globalno-moralno-etično-človeških perspektivah Nato ter se mestoma razširil tudi na svetovno situacijo ter perspektive nasploh. Debata je bila torej na trenutke kar živa, kar se je zgovorno kazalo tudi po količini popitih anti-dehidracijskih preparatov (beri: soka in vode) s strani govorcev. V splošni formi se je vse skupaj odvijalo na kar visokem nivoju, ki ga je bilo tudi mogoče pričakovati ob pogledu na spisek udeležencev.
A, kot že rečeno, do neke mere je bila stvar zaradi te predvidljivosti celo monotona in nezanimiva, še posebej, če vemo, da je velika večina občinstva že bila odločena, kako bo na referendumu glasovala. A to velja le za prvi del okrogle mize. Stvar je postala mnogo bolj zabavna, ko so s strani publike začeli na sceno leteti medklici, komentarji ter ognjeviti monologi. Če je spodaj podpisani do tedaj bil kar presenečen nad uglajenim potekom razprave, pa je ta drugi del povsem upravičil njegova pričakovanja glede poteka debate, saj je domneval, da je v teh naših prepirljivih krajih sila nemogoče, da bi celotna stvar potekala v nekem umirjenem vzdušju. Ne rečem, da je sledil vsesplošen pretep, a relativno dolga debata članov omizja je največje gorečneže v publiki tako znervirala, da so se odločili kar sami končati ta prvi del ter preiti k tistemu delu, ki omogoča, da se sliši tudi glas ljudstva. In, kot se je dalo že prej domnevati, je bilo smiselnih ter predvsem v nekem mirnem tonu postavljenih vprašanj bore malo, zato pa je bila mešanica ognjevitosti, revolucionarnosti ter mestoma nespodobnosti toliko večja. Kar pa je bilo na čase celo zelo zabavno, saj smo po nekem medklicu iz publike, ki se je dotikal našega organa za sedenje, lahko imeli priložnost kakšnih deset minut spremljati renomirane in visoko izobražene goste omizja, kako burno razpravljajo o zadnji plati. Res, nadvse poučno ter inovativno.
Skratka, okrogla miza, ki verjetno nikomur od navzočih ni spremenila prepričanja o Nato, a je kljub temu bila nadvse dobrodošla osvežitev za naš zaspani provincialni kotiček dežele. Pa še zabavali smo se.
Gregor Alič
Foto: Fl
Ptuj • Iz dela mladinskega oddelka knjižnice
Moja najljubša knjiga 2002
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Pa poglejmo, katerim avtorjem so naši otroci namenili največ glasov:
Slovenski avtorji: 1. Desa Muck: 90 glasov za 12 naslovov knjig (6 naslovov knjig iz Zbirke o Anici, Blazno resno zadeti, Blazno resno o seksu, Hči lune, Lažniva Suzi, Pod milim nebom, Sama doma); 2. France Bevk: 68 glasov za 7 naslovov knjig (Pestrna, Lukec in njegov škorec, Pastirci, Peter Klepec, Grivarjevi otroci, Zlata voda, Kaplan Martin Čedermac); 3. Svetlana Makarovič: 41 glasov za 7 naslovov knjig (Saprami-ška, Sovica oka, Pekarna Miš-maš, Mačja preja, kam pa kam kosovirja, Kosovirja na leteči žlici, Čuka na palici); 4. Janja Vidmar: 35 glasov za 8 naslovov knjig (Baraba, Debe-luška, Klovn iz Strahovskega dola, Leteči krožnik na našem vrtu, Zgaga in mačje oko, Princeska z napako, Potovanje groze, Stvor); 5. Boris Novak: 30 glasov za 7 naslovov knjig (Banda v hosti,Ninina pesnika dva, Roparski vitez, Zaljubljeni vampir, Zelena pošast, Za lestenci, Zvesti prijatellji - zbirka).
TUji avtorji: 1. Joann Rowling: 168 glasov za zgodbe o Harryju Potterju; 2. Enid Blyton: 86 glasov za knjige iz zbirk Pet prijateljev in Skrivnosti; 3. J. R. R. Tolkien: 65 glasov za Gospodarja prstanov in Hobita; 4. Astrid Lindgren: 58 glasov za 5 naslovov knjig (Erazem in potepuh, Emilove nove vragolije, Pika nogavička, Ron-ja razbojniška hči, Že spet ta Emil); 5. Roald Dahl: 35 glasov
za 6 naslovov knjig (Čudoviti lisjak, Čarovnice, Čarobni prst, james in breskev velikanka, Ka-flež Ifla, Matilda).
Glede založenosti knjižnic z novejšo literaturo pa tole: prejšnja leta smo ugotavljali slabšo založenost z novitetami predvsem v šolskih knjižnicah, letos pa temu ni več tako. Šolskim knjižnicam so se pridružile še splošne, tudi ptujska ni izjema. Za knjige, ki jih v knjižnicah sploh ni ali pa je na razpolago le malo izvodov, otroci pač niso mogli glasovati, saj jih niti prebrati niso mogli! Nekatere so kar naprej izposojene, torej so dobro brane, le izposoditi si jih je nemogoče, saj knjižnica ne premore več kot nekaj izvodov! Takšne npr. knjige P.Pullman:
so
Severni sij, D.Muck: Sama doma, N.Omahen: Veliko srce, B.Blobel: Nič mi ni, pa še katera!
Omenila sem že, da je bilo mogoče glasovati tudi za poučne oz. neleposlovne knjige. Iz tovrstne literature je bilo izbranih le 10 naslovov knjig, ki so skupaj prejeli samo 14 glasov. Večina jih govori o problemu odraščanja, nekaj pa je tudi knjig o naravi.
Na koncu naj še navedem tiste slikanice, ki so, sodeč po letošnjem izboru, najljubše našim najmlajšim bralcem (pred-bralno in začetno bralno obdobje): D. Muck: Zbirka o Anici, C. Nostlinger: zgodbe o Mini in Franceve zgodbe, S. Nordqvist: Ko je bil Findus še majhen mucek in Ognjemet za lisjaka, Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon, Astrid Lind-gren: Pika nogavička, Svetlana Makarovič: Sovica Oka in Ko-sovirja na leteči žlici, F. Rogač: Izgubljena slončica ter Grim-move in Andersenove pravljice.
Tudi letos Knjižnica Ivana Potrča Ptuj nagrajuje enega od otrok, ki je svoj glas oddal v Mladinskem oddelku ptujske knjižnice. Žreb je določil, da nagrado prejme enajstletna Monika Pintaric, Slovensko-goriska 1, Ptuj. Nagrajena pa je tudi ena od sodelujočih osnovnošolskih knjižnic - tokrat je to OŠ Breg. Knjižne nagrade lahko dvignete v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Melita Zmazek,
višja knjižničarka
Skorba, Juršinci • Ljudski pevci in godci
Kje so mladi
V Skorbi in v Juršincih je bila v petek in soboto območna revija ljudskih pevcev in godcev, ki so se je množično udeležile številne pevske in godčevske skupine z območja Območne izpostave Sklada za kulturne dejavnosti Ptuj.
V	Skorbi so se predstavile pevke iz Pobrežja, Sel, Sto-perc, Podlehnika, Kidričevega, Majšperka, Lovrenca na Dravskem polju, Cirkovc in Hajdine ter pevci iz Stoperc, Bukovcev, Markovcev, Grajene, Jurovcev, Hajdine, Podlehnika, Vidma in Cirkulan. Zaigrale so Vesele Po-lanke iz Cirkovc in harmonikar Davorin Horvat s Sel.
V	Juršincih pa so se predstavili pevci iz Zavrča,, Trnovske vasi, Dolene, Vitomarcev, Lancove vasi, Markovcev, Male vasi, Juršincev, Lovrenca na Dr. polju in Cirkovc ter pevke iz Leskovca, Juršincev, Destrnika, Zavrča, Ptuja in Lancove vasi. Godli so trio Vetrnica iz Male vasi ter muzikanti iz Lancove vasi.
Nastope je strokovno spremljala Maša Komavec, program pa je vodil Peter Kirič.
Fl
Ljudske pevke iz Skorbe
Foto: Nataša Petrovič
Trnovska vas • Premiera komedije Jane
Prvi nastop gledališčnikov
Kulturno društvo Muršec—Živkov je bilo ustanovljeno leta 2001. Člani prihajajo iz raznih krajev Slovenskih goric, sedež društva pa je v Trnovski vasi.
Foto: Zmago 1____________
Člani dramske skupine KD Mursec—Živkov: spredaj z desne: Nataša Breznik, Barbara Drumlič, Suzana Sušnik, Katja Slaček, Romana Brezn k, Tatjana Maguša in Barbara Vršič, stojijo z desne: režiser Rajko Vrečar, Tomaž Šalamun, Boris Pukšič, Marko Požegar, Matjaž Kramberger, Mitja Sušnik in Vili Lovrenčič).
V društvu sta od ustanovitve delovali dve sekciji, in sicer likovna in lutkovna. V lanski jeseni so ustanovili dramsko sekcijo, ki jo vodi Rajko Vrečar. Vsi igralci so začetniki, tako kot režiser Rajko Vrečer, ki se je težke in zahtevne naloge lotil prvič.
Člani dramske skupine so se v soboto, 8. marca, v kulturnem domu, v nabito polni dvorani v Trnovski vasi, predstavili s pre-miero komedije Janč, avtorice Sonje Votolen iz Kidričevega. Janča je izvrstno upodobil Matjaž Kramberger, ob njem so nastopili še Suzana Sušnik kot
žena Inka, Katja Slaček kot ljubica Katica, Boris Pukšič kot ženin ljubimec Bunkc, Romana Breznik kot zapeljiva Anuš-ka, Mitja Sušnik kot župnik, s stranskimi vlogami pa so še sodelovali: Barbara Drumlič, Nataša Breznik, Tatjana Maguša, Vili Lovrenčič in Tomaž Šalamun. Za luč je poskrbel Marko Požegar, za glasbo Maks Kur-bus, šepetalka pa je bila Barbara Vršič.
Po besedah predsednika društva Danila Muršca razmišljajo v društvu še o ustanovitvi večih sekcij, za člane dramske sekcije pa bodo organizirali
tudi izobraževanja. Z igro Janč pa nameravajo gostovati v Vi-tomarcih, Hajdošah in še kje. Ponovili pa jo bodo tudi v domačem kraju.
Režiser Rajko Vrečar, je povedal, da je v dramski predstavi največja težava pomanjkanje časa, saj so člani sekcije dijaki in študentje, ki največ časa posvečajo učenju in študiju na srednjih šolah in fakultetah v Mariboru in Ljubljani. Kljub temu z velikim veseljem prihajajo na vaje in obljubljajo, da nas bodo naslednje leto presenetili z novo predstavo.
Zmago Šalamun
PTUJ • Sodelovanje Ptuja in Burghausna
Fotografije Gerharda Hubnerja
V Mestni hiši na Ptuju, v kavarni BO cafe in v hotelu Mitra na Ptuju so na ogled fotografije nemškega fotografa Gerharda Húbnerja iz Burghausna.
Tema razstave so Obrazi džeza, vmes pa je tudi nekaj fotografij Ptuja, ki govorijo o podobnosti Ptuja in Burghau-sna.
Svečano odprtje razstave je bilo v soboto, 1. marca (pred pustom), v Mestni hiši. Razsta-
vo je odprl ptujski župan , dr. Štefan Čelan, v kulturnem programu pa sta nastopila mlada glasbenika Tom Hajšek in Blaž Švagan.
Gerhard Hubner se s fotografijo ukvarja že od mladosti, ko se je izpopolnjeval pri foto-
Gerhardu Hubnerju je ptujski župan dr. Štefan Čelan (takrat je bil še kurent) čestital za fotografske dosežke.
grafu H. J. Straussu. Zaposlen je kot industrijski fotograf v tovarni Warker-Chemie, pred več kot dvajsetimi leti pa je pripravil svojo prvo razstavo. Razstavljal je že tudi v tujini (Koreja, Kitajska, Češka, Slovaška, Francija, Madžarska). Je organizator mednarodnega fotografskega seminarja, ki se vsako leto odvija v Burhausnu. Sicer pa je zaradi svojih bogatih izkušenj odgovoren za razvoj mladih amaterskih fotografov za celotno Nemčijo.
Tokratna razstava je prvenstveno džezovsko obarvana, z džezisti se je Gerhard srečal že davnega 1976 leta, ko se je v Burghausnu pričel vsakoletni džezovski festival.
Tokratna razstava je v sklopu sodelovanja med Ptujem in Burghausnom, kjer je že razstavljal ptujski fotograf Marjan Petek. Organizatorica razstave je bila Karmen Ivančič.
Franc Lačen
Ptuj • Festival monodrame
Zmagovalec Gregor Cusin
Od 9. do 15. marca je v ptujskem gledaliSču potekal Festival monodrame na Ptuju. LetoSnji selektor oziroma umetniSki vodja festivala AleS Novak je od devetnajstih monodram, ki so se pojavile na odrih slovenskih gledaliSč v zadnjih dveh letih, za festival izbral devet predstav.
Na ogled so bile naslednje predstave: Roba Beckera Jamski človek v produkciji Theat-ra Mogul in Gustav gledališča, igral je Uroš Furst, režirala je Nataša Barbara Gračner. Lutkovno gledališče Ljubljana je z avtorico projekta in igralko Janjo Majzelj uprizorilo monodramo


Gregor Čusin
Kako postaneš glavni Svetlane Makarovovič. KUD NOR in Plesni forum Celje sta z režiserjem Alešem Novakom in igralcem Miho Nemcem uprizorili Tajnega agenta Neboj še Pop — Tasiča. Mojca Simonič je bila avtorica in igralka v monodrami Nož za romantike v produkciji Drame SNG Maribor. Ptujsko gledališče je predstavilo delo Rum-vodka Conor Mc Phersona v režiji Petra Srpčiča, igral je Miha Arh. Iz Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta sta na ptuj ski oder prišli kar dve deli in sicer: Okus po moškem Slavenke Drakulič, zaigrala je Maja Blagovič, režiral je Marko Sosič, ki je bil režiser tudi Nor-čevih zapiskov Lu Xuna z igralcem Alešem Kolarjem. Bojan Maroševič je bil avtor projekta ter igralec v monodrami Devetsto Alessandra Barica. Iz Mestnega gledališča ljubljanskega je prišel na ptujski oder av-
torski projekt Hagada Gregorja Čušina, ki je tudi igral.
Letošnjo žirijo so sestavljali: Tina Kosi, Alen Jelen in Goj-mir Lešnjak Gojc, ki so ob koncu festivala ugotavljali, da so bile vse izbrane predstave na visokem umetniškem, izpovednem nivoju. Posebej razveseljuje dejstvo, da se vedno več mladih dramskih igralcev odloča za monodramo.
Kot so dejali člani strokovne žirije, je bila odločitev zelo težka. Odločali so se med igralsko dovršenostjo, kreativnostjo, izpovedno močjo ter iskali globlji odnos umetnika do izbrane teme.
Za letošnjega zmagovalca je žirija izbrala Gregorja Čušina s predstavo Hagada. Odločitev so obrazložili takole: Igralec Gregor Čušin pooseblja kompleksnega gledališkega ustvarjalca. Skladnost giba, dovršenost umetniške besede, natančnost
ritma in mojstrstvo prehodov med dialoškimi in pripovednimi pasusi so najvidnejše odlike nagrajenca. Osnovno igralsko obrt je oplemenitil z umetnostjo, z lucidno aktualizacijo, ki ne temelji na banalnostih vsakdana, temveč posega na nivo splošno človeškega. Lahkotnost podajanja vsebine postavlja pomen medčloveških odnosov pred ideologijo. Tako se postavlja ob bok velikanom slovenske igre in nadaljuje žlahtno tradicijo gledališča enega. V oblikovanju umetniške besede neprisiljeno prehaja med pogovornim jezikom in visoko zborno izreko. To potrjuje neposredna in sproščena komunikacija z občinstvom, ki mu zvesto sledi od začetka do konca. Inerpretova bravuroznost se potrjuje v popolnem avtorstvu besedila, režije, dramaturgije in izvedbe.
Franc Lačen
Ptuj • 110. obletnica muzejskega društva
Jubilej tudi v knjižnici - 2
V začetku je bil knjižni fond zelo skromen, Stel je le 420 knjižnih enot. Vendar se je fond knjižnice zelo povečal z donacijo Franca Ferka v letu 1895.
Ptujsko muzealstvo in knjižničarstvo sta tesno povezana z zgodovinarjem Francem Fer-kom. Občudoval je stare kraje, {e posebej je vzljubil Ptuj. Njegove dejavnosti so bile odločilnega pomena za razvoj knjižnice in muzeja.
Rodil se je leta 1844 v Gomilici pri Arvežu v Avstriji. Njegov stric Matija Ferk je bil hajdinski in pozneje ptujski kaplan. Kot otrok je Franc pogosto prihajal k stricu na Ptuj. Zelo zgodaj ga je privlačila arheologija. Po dokončanem študiju germanistike in zgodovine je leta 1874 eno šolsko leto poučeval na takratni nižji gimnaziji na Ptuju. Kasneje se je redno vračal na Ptuj. Postal je član Muzejskega društva in ga do leta 1902 tudi vodil. V letu 1922 je bil imenovan za častnega člana. Za častnega člana ga je imenovalo tudi Zgodovinsko društvo v Gradcu, Muzejsko društvo v Mariboru, za častnega občana pa so ga imenovale občine Gomilica, Hajdina in Rače.
Ferk je bil velik bibliofil. Leta 1878 je v rojstnem kraju Gomilici ustanovil krajevni muzej in knjižnico. Ker pa je videl, da oboje zanemarjajo, je začel razmišljati, da bi knjižnico in muzej podaril mestu Ptuju. Že poleti 1895 je po železnici prispelo na Ptuj 73 zabojev materiala. Prevzel jih je uslužbenec mestne občine in jih predal lokalnemu muzeju. Zraven knjig
so prispele tudi omare, ki so bile nekoč last Gomilice in jih je Mestna občina Ptuj od njih odkupila. Knjige so razvrstili po velikosti in vsebini in s pomočjo delavcev razvrstili v omare. Zaradi pomanjkanja prostora ni bila možna siste-
matična ureditev, zato je bila ta postavitev le začasna. Knjige je bilo potrebno urediti, katalogizirati, popisati in oštevilčiti. Tega zahtevnega dela se je prvi lotil Josef Felsner. Knjižnico je uredil v prvem prostoru takratne Nižje državne gimnazije.
Ekslibris Viktorja Skrabarja. Osnutek zanj je naredil slikar Leopold Princ
V zameno za volilo je Ferk v ustanovnem pismu postavil razmeroma ostre pogoje. Obe instituciji knjižnica in muzej morata nositi ime: Mestni Fer-kov muzej in Mestna Ferkova knjižnica. Imeni morata biti vidno napisani na zgradbi, kjer bosta inštituciji imeli sedež. Ferku pripada dosmrtno vodstvo lastnega in lokalnega muzeja in knjižnice. Muzej in knjižnico mora vzdrževati občina, ki mora poskrbeti za povečanje prostorov. Poleg zbirk sta z ženo Florentino poklonila 10.000 kron glavnice. Od tega se je vsako leto nabralo 200 kron obresti. Zahtevala sta, da mora tudi občina dati subvencijo 1.000 kron letno. Poleg subvencije mora občina skrbeti še za namestitev in plačilo sluge, zaposliti kustosa za muzej in bibliotekarja. Poleg vseh ostalih pogojev sta zahtevala še, da mora biti študirajoči mladini omogočen prost vstop v muzej in uporaba knjižnice. S posebnimi barvnimi signaturami se morajo označiti redke in dragocene knjige, posebej mora biti označeno gradivo lokalnega muzeja in knjižnice. To ustanovno pismo je bilo podpisano šele leta 1899. Za nadziranje in upravljanje muzejskih in knjižničnih prostorov je Mestna občina Ptuj imenovala lastni nadzorni svet. ...nadaljevanje prihodnjič Božena Kmetec-Friedl
Ljubljana • Ptujcanki v MGL
Ko je v gledaliSču prostor za umetnost ...
Nenavadna repertoarna poteza za Mestno gledaliSče ljubljansko bo pri njegovih stalnih obiskovalcih prav gotovo vzbujala različne reakcije.
Na odru MGL še nismo videli gledališkega eksperimenta. Predstava Blow up/Povečava s podnaslovom Gledališki večer Samuela Becketta pa je prav to.
Svetovno znana beograjska režiserka in profesorica na tamkajšnji akademiji Ivana Bujič je v sodelovanju z dramaturginjo Iro Ratej pripravila umetniški užitek; premiera je bila 6. marca. Avtorici sta povezali v celoto Beckettove kratke igre, ki pri nas še niso bile uprizorjene niti prevedene - Katastrofa (prevedel Aleš Berger), Igra, Zazibanka - ter motive iz novele Prva ljubezen in televizijske igre Eh Joe (prevedla Tina Mahkota). Razbili sta že kar kli-šejsko pojmovanje Beckettove dramatike kot absurdne ter potrdili, da gre tudi v zdaj že klasičnih Beckettovih besedilih Srečni dnevi, Ne jaz, Čakajoč na Godota za potovanje skozi subjektivni prostor. Izpostavili sta pomen telesa in glasu. Obe-
Foto: Tone Stojko
S. Beckett: Pove~ava; Boris Ker~ in Barbara Kukovec.
čani pa se je še spominjajo po odlični vlogi Psihe v Teatru 111. V Povečavi je imela zahtevno vlogo, v kateri je združenih več oseb. Pravzaprav igra povečavo ženskega dela. Na začetku vidimo samo njeno glavo iz talne odprtine in vmesna približevanja na njena usta, kar je dosegla z odlično in precizno mimiko. V drugem delu pa, skoraj popredmetena kot

Foto: Tone Stojko
S. Beckett: Pove~ava; Iva Kranjc, Lotos Vincenc [parovec in Boris Ker~.
nem pa sta obrnili na glavo vedno tako izpostavljen Becke-tov mačizem s tem, da sta "njega" vklenili v nekakšne lesene hlače in so ga "one" premikale v prostoru.
Pravzaprav gre za dve figuri, ki sta podvojeni ali razdeljeni v različne dele telesa in v različne čase. Moški del sta igrala Lotos Vincenc [parovec in Boris Kerč, ki je odlično izpeljal minimalistično igro z drobnimi rekviziti od rojstva, preko raznih dogajanj in mogočnega ljubimca do opešanega starca in smrti. Ves čas je vklenjen v ogromne hlače, ki sedijo za prozorno mizo. Ženski del v obliki ves čas "celega telesa" nosi Jožica Avbelj; odlična je v zadnjem delu — monologu, ki zveni kot bruhanje besed in glasov.
Ob njej sta enakovredno nastopili mladi Ptujčanki 1va Krajnc in Barbara Kukovec. 1va je stalna članica MGL in je že v pretekli sezoni opozorila nase v vlogi Lepe Vide. Mnogi Ptuj-
lutka, niha med ljubeznijo do moškega (v njegovem življenju se znajde po naključju) in ljubeznijo do življenja.
Barbara Kukovec je še študentka na AGRFT. Ptujčani jo poznajo kot plesalko v Plesni družini Gea. To je njena prva velika vloga, v kateri je prišlo do izraza njeno plesno znanje, saj se niti za trenutek ne zaustavi v gibanju skozi prostor. Odlična je tudi v povečavah minimalističnega gibanja hrbtnih mišic ter obrazne nevtralne maske.
Predstava pomeni osvežitev v slovenski gledališki ponudbi, saj se razen Diega de Bree nihče več ne ukvarja z raziskovanjem osnovnih elementov gledališke	predstave.
Pogumno dejanje umetniškega vodstva ob vedno hujšem pritisku komercializacije gledališča kaže, da je v naših gledališčih nekaj prostora tudi za umetnost.
Branka Bezeljak
Ustanovljeno društvo za pomoč starejšim
Razmišljamo
Optimisti tudi po petdesetih
V Ptuju je bilo 27. februarja ustanovljeno Društvo Optimisti Ptuj, ki ima v svojih pravilih zapisano, da širi idejo, vrednote in prakso prostovoljstva in solidarnosti v civilni družbi.
Društvo organizira preventivno in prostovoljno delo z obiski starih in osamljenih, organizira oblikovanje skupin starih za samopomo~ ali interesne skupine za dvig kakovosti življenja starih ter vzpodbuja in podpira iniciative posameznikov za dosego zastavljenih ciljev za višjo kvaliteto življenja in lastne samopodobe.
Vsi, ki so ustanovili društvo, 17 jih je, imajo izkušnje s prostovoljnim delom, saj so oblikovali že preko 10 skupin starih za samopomo~ in interesnih skupin, kjer prav tako delujejo
sami starejši; med njimi so usposobljeni voditelji skupin in mentorji. Vsi so upokojeni, kar pomeni, da ni nujno, da samo mladi pomagajo starejšim, ampak lahko tudi starejši pomagajo našim vrstnikom.
"Delovanje društva vidimo zlasti na treh podro~jih. Skrbeli bomo, da bodo obstoje~e skupine starih delovale naprej, vzpodbujali bomo nastajanje novih in privabljali nove prostovoljce za delo v skupinah," nam je povedala Anka Ostrman, predsednica društva. "Med prostovoljce bomo vabili
mlade in stare za uresni~evanje programov medgeneracijskih povezav. Organizirali bomo usposabljanje za nove prostovoljce in se v ta namen povezovali s Slovensko filantropijo, ki že vrsto let deluje na podro~ju prostovoljstva ter z drugimi ustreznimi strokovnimi institucijami. Organizirali bomo obiske starih na domovih, da bomo izvedeli za njihove potrebe po morebitni pomo~i, stalni ali ob-~asni, in jim pomagali to tudi uresni~iti. Z ra~unalniško podprtim programom bomo poskušali zagotoviti pregled nad
potrebami starih z namenom, da bi vsak lahko živel na na-~in, kot ga sam želi, ~e je to le mogo~e. Pri tem bomo seveda poskušali sodelovati s pristojnimi ob~inskimi službami, saj ima prostovoljno delo tudi omejitve."
Člani društva so v decembru in januarju opravili anketo o potrebah po pomo~i med prebivalci mestne ~etrti Ljudski vrt. Rezultate bodo predstavili vodstvu mestne četrti, ki podpira delovanje društva.
AO
Juršinci • Invalid Janko Kovačec ni ostal sam
Puške zamenjali za škarje
življenje prinaša s seboj različne dogodke. Ko smo zdravi in polni energije, smo največkrat vključeni v številna društva. Ko pa pride bolezen ali nesreča, pa se te vezi in stiki mnogokrat prekinejo ali povsem pozabijo. Veseli smo, da vedno ni tako.
Lovci in prijatelji so tudi letos zrezali 3800 trsov
Kmetovalec in vinogradnik Janko Kovačec iz Juršincev je poleg dela na kmetiji rad priskočil na pomoč in se vključeval v domača društva. Pred šestimi leti je doživel hudo delovno nesrečo. Po nekaj mesečnih borbah za življenje je postal invalid.
Čeprav ima izjemno voljo do življenja, je pri veliko opravilih odvisen od pomoči drugih. Pri tem mu največkrat pomagajo domači, včasih pa mu priskočijo na pomoč prijatelji. Še posebej je vesel, da ga prijatelji v času hudih življenjskih prei-
zkušenj in stisk niso pozabili. Večkrat ga obiščejo, pomagajo pa mu tudi pri nekaterih opravilih. Člani lovske družine Juršinci mu že pet let režejo vinsko trto. Pobudo je pred leti podal Štefan Gačnik, ki je povedal, da imajo v kodeksu društva zapisano tudi to, da v takšnih situacijah pomagajo svojim članom.
Tudi letošnja akcija je bila zelo uspešna, saj je bilo vključenih 25 lovcev in drugih prijateljev. Poleg prijetnega druženja so tako opravili tudi dobro delo.
Marija Blodnjak
Pridobitev ptujskega vrtc^ M Dobrodelni koncert
Najmodernejše sanitarije
V vrtcu Spomin~ica na Po-tr~evi 9, ki ga obiskuje 86 otrok, so 6. marca sve~ano odprli prenovljeno igralnico, ki so jo uredili po standardih predšolskega programa, in trenutno najmodernejše sanitarije za otroke v Sloveniji. Naložba je veljala trinajst milijonov tolarjev.
Novo pridobitev je predstavila ravnateljica vrtca Ptuj Božena Bratuž, pri odprtju pa so ji pomagali ptujski župan dr. Štefan Čelan in otroci z vzgojiteljicami, ki so se ob tej priložnosti predstavili s prisr~nim programom.
MG
Rotarijci za dobrodelne namene - vokalna skupina Canticum
Nocoj ob 20. uri bo v Viteški dvorani na ^^ujskem gradu dobrodelni koncert vokalne glasbe z mariborsko vokalno skupino Canticum pod vodstvom Jožeta Fursta.
V vokalni skupini Canticum prepeva 26 pevk in pevcev, večinoma studentov, njihov umetni{ki vodja pa je priznani slovenski dirigent, dobitnik Gallusove plakete, prof. Jože Furst. Od leta 1998 za njihovo vokalno pripravljenost skrbi mezzosopranistka mag. Barbara Jernejčič.
Vokalna skupina Canticum je bila ustanovljena leta 1993, od leta 1996pa deluje pod okriljem Glasbene matice Maribor. Za sabo ima že vrsto lepih uspehov, saj je uspesno nastopala na koncertih in tekmovanjih v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Hrvaski, Švici, Franciji, Grčiji, Nemčiji in Veliki Britaniji.
Mariborski pevci bodo predstavili dela Gallusa, Šivi-ca, Ježa, Mendelssohna, Brittna, Kuszewskega, Poulenca, Adamiča, Kogoja, Rožanca, VremSaka, Deva, Hubada, Šuklarja, Falika in Lafargeja.
Organizatorja koncerta sta Rotary klub Ptuj in Rotary klub Maribor.
Fl
Moje ime je Boštjan
In z nami je ta in ta Francelj iz tega in onega konca Slovenije in vi gledate oddajo Lepo je biti milijonar. V stari podobi, s čisto svežim voditeljem. In seveda novimi milijoni. Te^r željnimi ljudmi - slave in denar-cev, a žal vse prevečkrat s praznimi bučami. Kviz je seveda delo tujih mojstrov, ki so ga pri nas samo povzeli, ga postavili v slovenski prostor in dodali še nekaj vprašanj iz slovenske zgodovine. Znano je pač, da licenčne oddaje "vžgejo".
Prvi in obenem nepozabni voditelj - Jonas po imenu, šar-mer z besedami in velik oboževalec ženskega spola, je kvizu dal svoj pečat. S svojo igralsko žilico, talentom za zajebavanje in željo biti zmeraj najboljši, si je prislužil veliko slovenskih oskarjev (no, mislim na viktorje). Postal je novodobna ikona zabavljaštva, enkrat kooperativen, spet drugič krivičen. Muhast, samozavesten, na momente domišljav, a še zmeraj Jonas. Ki ne more iz svoje kože. Čeprav je koncept oddaje narejen tako, da mora biti glavna zvezda igralec kviza, se Jonas v vseh letih vodenja nikakor ni pustil izriniti iz svojega vsemogočnega prestola. Hotel je biti zvezda, šele nato so mu drugi lahko jedli iz roke. Ampak samo tisti, ki so premogli malo igralske žilice, ravno tako kot on sam.
Jonas je bil ljubljenec občinstva, veliki mož velikih besed. Dvojnost, ki jo je igral, nam nikoli ni dopustila, da bi v resnici vedeli, kaj se mu plete po glavi. Enkrat veliki dobrodel-nik širokega srca, spet drugič zahrbtnež, ki je namignil na napačni odgovor. Bilje poosebljenje dobrega in zla v eni osebi. Negativec in pozitivec hkrati, vendar z veliko mero taktike zmeraj na pravi poti. Na poti slave, ki mu jo je diktiralo ljudstvo.
Jonasu je bila vloga voditelja tovrstnega kviza pisana na kožo. Nekoliko se je sicer moral "stopiti" v kalup samega koncepta oddaje - na začetku vsake igre je zmeraj ponavljal, da je čas za oddajo Lepo je biti milijonar, da so tekmovalcu na voljo trije zasilni izhodi - glas ljudstva, polovička in klic v sili, a vendarle je kasneje dobil dovolj manevrskega prostora, da je lahko postal on sam - igralec z neštetimi vlogami. Mogoče mu je ravno ta dar pomagal, da je bil Jonas med vsemi voditelji Milijonarja v Evropi postavljen na prvo mesto. Bilje opažen predvsem zaradi svoje spontanosti, igrivosti in sproščenosti. Znal je izvrstno koketirati z ljudstvom.
Bilje sposoben kontrolirati vsak gib in pri tem tekmovalca nevede spraviti v zadrego. Če je bil še prej prepričan, daje odgovor pravilen, mu je Jonas kar naenkrat vzbudil senco dvoma. Blefer spedigrejem, bi lahko rekli. A dober blefer! Takšen, ki ne zna samo blefirati, ampak tudi prepričati. Pri tem je več kot sposoben dozirati v pravi meri igro oči, vek in ustnic. Vsaka njegova gesta ima svoj pomen. Nič ni narejeno samo po sebi. Ne, pri Jonasu pa res ne!
Improvizacija je njegova kvaliteta, hitri refleksi, hitri odzivi pa njegov ponos. Veliki ljubitelj pokra, iger na srečo in seveda meke tega zabavljaštva - Las Vegasa. Veliki hazarder tudi v zasebnem življenju. Vrsto let živeč z stanovsko kolegico, potem pa nenaden zasuk k lepotici Metki Albreht, ki mu je zmešala glavo. Vendar - kakor hitro je prišla, je tudi odšla. Jonas kot veliki šarmer, namigovalec na to in ono, seveda ni mogel iz svoje kože. Pa tudi vrsto let mlajša izbranka, je imela svoje načrte, kako se v življenju zabavati. Ni bil to samo Jonas.
Jonas, o katerem smo veliko vedeli, še več pa samo predvidevali, se je po šestih letih umaknil iz medijskega blišča. V tračastem tisku lahko preberemo, da bo pri štiridesetih končno postal očka. Zapustil je oddajo, ki je ob sobotah in nedeljah pritegnila pred TV ekrane mnogo Slovencev, željnih novega znanja. Zapustil je oddajo, kateri je vtisnil svoj osebni pečat. Jonas je bil sinonim Milijonarja. Mnogi so se spraševali, če mu je sploh možno najti naslednika. Ker ga Jonas enostavno nima. Ker noben ne more biti on, ker noben ne zna tako dobro zabavati in zajebavati. Zakaj se je Jonas umaknil iz kultne oddaje, nismo nikoli natančno izvedeli, a vendar pravijo, da je v življenju tako, da se vsega enkrat naveličaš. Tudi tega, da moraš biti zmeraj zabaven. Za vsako ceno.
A igra se nadaljuje. Dobili smo nov, a vendarle ne svež obraz. Poznamo ga iz oddaje Raketa pod kozolcem. Mlad, po letih dela v zabavnem svetu Jonasu nedosegljiv niti do kolen. Boštjan Romih, [tajerc, živeč v Ljubljani. Duhovit, skuša posnemati Jonasa, pa mu zmeraj ne uspe. Kljub temu se dobro znajde. Za začetek. Še prehitro je soditi o njem, o njegovemu vodenju. Kajti nadomestiti Jonasa je praktično nemogoče. Tega se zaveda tudi Boštjan in morebiti tega pravzaprav niti noče. Dobivamo občutek, da hoče biti sam svoj, razviti svoj, prepoznavni stil vodenja in ga pripeljati do te meje, da se bo oddaja poistovetila z njegovim imenom. Svoje začetne besede ob pričetku vsake nove igre, ki pravzaprav ne daje veliko prostora za operiranje z različnimi besednimi zvezami, je skrbno izbral. Dal je možnost tekmovalcem, jim dokazal, da jih ceni kot sebi enakovredne s tem, ko jih omenja na začetku vsake igre z njihovimi osebnimi imeni. "ZFran-celjnem iz Globokega začenjava igro Lepo je biti milijonar..'
Moje ime je Bronja in vi ste ravnokar prebrali moj članek. Hvala vam za pozornost, ob naslednjem pisanju pa ponovno na snidenje. Saj veste, "lepo je biti milijonar", je želja vseh tistih, ki sedejo na vroči stol, moja pa, da bi bila čimbolj berljiva.
Bronja Habjanič
Ptuj • Zbor veteranov vojne za Slovenijo
Zakaj je zakonodaja pomanjkljiva
Tretjega zbora članov ptujskega območnega Združenja veteranov vojne za Slovenijo se je minuli petek, 14. marca, udeležila dobra polovica članov. Skupaj s 53 območnimi združenji VVS so povezani v vseslovenski Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, v katero je vključenih že 19.340 članov.
Vsi po vrsti ugotavljajo, da je zakonodaja na tem področju še vedno pomanjkljiva in da njihovo vlogo v času pred vojno za samostojno Slovenijo, med njo in po njej izničujejo.
V do zadnjega sedeža polni dvorani okrepčevalnice Gastro na Ptuju je zbranim zaželel drobrodošlico ponovno izvoljeni predsednik združenja Jože Murko, ki je ugotovil, da so se pred 4 leti, ko so pričeli ustanavljati območne odbore VVS, pravilno odločili, saj se je v tem času število članov povečalo za več kot enkrat. Ob povezovanju so se začeli zavedati tudi svojih pravic, ki jih nekateri iz različnih vzrokov še niso deležni.
Na nekatere krivice in aktivnosti v minulem letu je opozoril dosedanji podpredsednik območnega združenja Stanko Meglič in omenil, da se ne morejo sprijazniti s poskusi, da se njihova vloga izniči, čeprav je še veliko takšnih, ki jim zakonodajalec ni priznal osnovnih
zakonskih pravic iz naslova veterana vojne za Slovenijo.
Zveza veteranov vojne za Slovenijo je pripravila predlog za dopolnitev zakona o vojnih veteranih, saj je s sedanjo zakonsko ureditvijo v celoti izpuščen segment izvajalcev civilne obrambe, čeprav so bili prav ti nosilci številnih pomembnih nalog v času priprav in vojne za Slovenijo, obrambne naloge pa so izvajali na podlagi delovnih dolžnosti in odločitev pristojnih republiških, pokrajinskih ali občinskih organov poveljstva. Žal do realizacije predloga še vedno ni prišlo.
V minulem letu je bil za ptujsko območno organizacijo VVS največji dogodek praznovanje 2. dneva veteranov ptujskega združenja, ki so ga pripravili v sodelovanju z občino Gorišni-ca na Borlu in na območju občine Zavrč. Sodelovali so tudi v nekaterih športnih oblikah sodelovanja, bili pa so tudi nosilec prvega tekmovanja v ribolovu s plovcem za veterane vojne za Slovenijo iz celotne
Foto: M. Ozmec
O krivicah in aktivnostih v minulem obdobju je govoril Stanko Meglic
Slovenije. Poleg raznih aktivnosti so dobro sodelovali zlasti s sosednjimi veteranskimi organizacijami, z lokalnimi skupnostmi, slovensko vojsko, upravo za obrambo, upravno enoto, po Megličevih besedah pa še vedno niso zadostno povezani z organizacijo SEVER, ki na našem območju ni posebej organizirana.
V imenu ptujske borčevske organizacije je udeležence zbo-
Lenart • Zbor veteranov
Pripravljajo izdajo zbornika
V soboto, 15. marca, je v kulturnem domu v Lenartu potekal 4. zbor območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo.
Zraven članov so se združenja udeležili še mag. Marjan Fekonja, na~elnik manevrske strukture vzhodno{tajerske pokrajine, Tone Sračnik, podpredsednik pokrajinskega odbora ZVVS in predsednik območnega združenja ZVVS Ruše, Franc Zemljič, predsednik območnega združenja ZVVS Gornja Radgona, generalni sekretar zveze VVS Jože Kuzma, Milan Gum-
zar, župan občine Benedikt, in Vida Brumen, predstavnica zveze borcev Lenart.
Poročilo o delu združenja je podal predsednik Peter Leopold. Lani so v združenju veliko pozornosti posvečali zbiranju dokumentarnega gradiva o junijski vojni 1991, sodelujejo z drugimi veteranskimi organizacijami, posebno pozornost pa namenjajo
Program dela je podal ponovno izvoljeni predsednik združenja Peter Leopold
urejanju veteranskega statusa udeležencev slovenske osamosvojitvene vojne.
V program dela za letošnje leto so si zapisali, da bodo nadaljevali z zbiranjem arhivskega materiala o pripravah na vojno in aktivnostih v vojni 1991, zbrano gradivo pa bodo letos izdali v zborniku. Članom bodo nudili pomoč pri urejanju statusa veterana, seznanjali bodo javnost o dogodkih osamosvojitvene vojne, 14. junija pa bodo organizirali pohod in srečanje veteranov vojne za Slovenijo vzhodnoš-tajerske pokrajine in Pomurja. Sodelovali pa bodo tudi s sorodnimi veteranskimi organizacijami.
Na zboru so izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Peter Leopold, za podpredsednika pa Franc Šijanec. Članom so podelili tudi članske izkaznice in spominske znake manevrske strukture narodne zaščite, ki so jih prejeli Ivan Černčec, Venče-slav Čuček, Branimir Kos, Inge Markoli, Franc Oletič, Jože Škr-lec, Jože Šuman, Ivan Vela in Martin Vovk.
Zmago Šalamun
ra veteranov pozdravil Mitja Mrgole, dr. med., in med drugim poudaril, da cenijo vse, ki jim je uspelo dokončati to, kar so začeli že borci NOV.
V precej razgibani razpravi je bilo slišati nekaj pikrih besed na račun nekaterih občin, ki se ne odzivajo na prošnje VVS po finančni pomoči, saj financiranje dejavnosti izključno iz članarine še zdaleč ne zadostuje.
Alojz Satler pa je opozoril še na eno krivico, saj si tudi udeleženci znamenitih pekrskih dogodkov ne morejo urediti statusa veteranov vojne za Slovenijo, ker zakon zajema le tiste, ki so v vojni sodelovali od 26. junija do 18. julija 1991, pekrski dogodki pa so se pričeli že 23. maja. Tej ugotovitvi se je pridružil tudi Stane Žitnik ter dodal, da je še vrsta podobnih krivic, ki jih sedanja zakonodaja ne upošteva in bi jih morala.
Predsednik pokrajinskega odbora VVS Vladimir Maher jih je seznanil, da so na predsedstvu že nekajkrat razpravljali o vseh pomanjkljivostih omenjenega zakona, zato so že pripravili predlog sprememb in jih posredovali državnemu zboru. Glede na zahtevno proceduro pa bo do realizacije zagotovo preteklo še kar nekaj časa. Vse veterane pa je povabil na na praznik veteranov vojne za Slovenijo, ki bo 17. maja v Geosu, kjer bodo postavili tudi spomenik rodoljubom, na spominsko
proslavo, ki bo 24. maja v Pe-krah ter na srečanje veteranov štajerske pokrajine, ki bo 17. junija v Lenartu.
V imenu upravne enote Ptuj je veterane pozdravil Maks Sle-dič, referent za varstvo žrtev vojne, in povedal, da se število zahtevkov za ureditev statusa veterana vojne za Slovenijo nenehno povečuje, saj imajo trenutno že okoli 400 vlog. V imenu kolegov iz ormoškega območja pa je zbrane pozdravil Miran Fišer, predsednik območnega združenja VVS v Ormožu, kjer je povezanih že nekaj čez 150 članov. Stane Lepej je veterane povabil na pohod po poteh upora in mladinskega prostovoljnega dela v Kicar, ki bo 27. aprila, ter predlagal, da bi dopolnili zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj s posebno zbirko dokumentov in fotografij o dogodkih med NOB ter vojno za Slovenijo na Ptujskem.
Zaradi izteka mandata so razrešili dosedanje vodstvo in organe ptujskega območnega združenja in za predsednika ponovno in soglasno izvolili Jožeta Murka, za podpredsednika Vlada Žgeča, za sekretarja pa Janka Svenška. Izvolili so tudi nov 9-članski upravi odbor ter se dogovorili o programu letošnjih aktivnosti, ob koncu pa so vsem novo sprejetim članom podelili članske izkaznice.
M. Ozmec
Markovci • 80. gasilski občni zbor
Prostorov pa še kar ne bo
V soboto, 22. februarja, je prostovoljno gasilsko društvo Markovci praznovalo 80. rojstni dan.
Društvo šteje danes 35 operativnih in 28 rezervnih članov, 12 gasilskih veteranov, 37 pionirjev in mladincev ter 4 simpa-tizerje. Do sedaj so organizirali 14 memorialnih gasilskih tekmovanj za pokal Marka Sla-merška, 20. dan gasilcev Zveze gasilskih društev Ptuj, prav tako
pa bo pri njih 8. dan gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj 29. junija letos.
Najlepše "darilo" za 80. rojstni dan so dobili na občnem zboru, na katerem so izvedeli, da ne bodo dobili novih prostorov v Zadružnem domu v Markovcih, ker se občina in
PROSTOWOUNO gasilsko dhuštvo
Kmetijska zadruga nista uskladili v zvezi z najemom ali prodajo le-tega.
Podelili so nekaj društvenih in državno odlikovanje. Priznanje za 60 let delovanja v društvu je dobil Alojz Fošnarič, za 50 let pa Janez Bezjak.
JL
ň MARKOVCI



■




I ' -1 > t. »

-Vir ^	^
. . P ' " i'
Člani PGD Markovci na 80. obenem zboru.
Foto: Laura
»Zakaj le se moramo učiti kar dva tuja jezika?« se jezi Tone.
"Zato, da ni toliko profesorjev brezposelnih!' mu
odgovori Marjan.
***
Janezek je vprašal očeta: "Očka, kako težek je moj penis?'
"Kakšnih 50 gramov!' "Koliko tehta pa tvoj?' "Moj tehta pa okoli 150 gramov."
Nato je Janezek vprašal še dedka:
"Dedek, kako težek je tvoj penis?'
"Precej težek mora biti, da ga babica ne more več dvigniti!'
***
Starejša ženska je zvečer hodila po močno razsvetljeni ulici in se otepala vešč. Ko je srečala malega Mihca, ga je vprašala:
"Fantek, je na tem koncu mesta veliko vešč?'
"Ne, vi ste prva, ki jo vidim!'
***
V trgovino je vstopil policist, se razgledal po prodajnih artiklih, nato pa rekel prodajalcu:
"Tole harmoniko in to rdečo trobento bi rad kupil!'
Prodajalec ga je začudeno pogledal, policist pa je ponovil:
"Tole harmoniko in tole rdečo trobento!' Prodajalec odgovori: 'No, ja, gasilni aparat vam lahko prodam, toda
radiatorja pa ne moremf
***
Starejša gospa je po maši pristopila k župniku in mu rekla: 'Prosim, ne vzemite tega, da je moj mož vstal med mašo in zapustil cerkev, preveč osebno.'
"Mu bom že oprostil, toda precej neprijetno sem se počutil!' je rekel župnik.
"Moj mož tega ni storil namerno. Vrste, on že od
mladih nog hodi v spanju!'
***
"Babica, kje je raj?' "Tam, kjer so samo sladke stvari!'
"A v tvoji shrambi?'
***
Jurčka sta starša pripeljala v pediatrično kliniko. Po pregledu seje doktor odločil, da ga zadrži v bolnišnici. Jurčka so izročili v varstvo medicinske sestre, ki ga je odpeljala v bolniško sobo. Tam ga sestra vpraša: "Imaš pižamo?' 'Ne, doktor je rekel, da
imam pljučnico."
***
Na terasi restavracije med odmorom gost pristopi k vodji simfoničnega orkestra, ki je ta dan igral za občinstvo, in ga vpraša:
"Oprostite, ali igrate tudi po naročilu?'
"Seveda! Za nas je vsak gost kralj!'
"No, potem pa zaigrajte poker!'
Mladi dopisniki
Pustna povorka v Majsperku
V soboto, 1. marca, ob 14. uri, smo imeli v Majsperku že 6. pustno povorko, ki smo jo organizirali učitelji in učenci OŠ Majsperk. Maske smo skupaj s starši izdelovali že mesec dni prej. Pridružila so se še društva in posamezne skupine.
Osmi razredi so se posvetili raziskovanju zgodovine pu-
valce. Vsi udeleženci povorke pa smo dobili Barbara Vedlin
Pustovanje na Ptujski Gori
V soboto, 18. decembra, smo v šoli na Ptujski Gori organizirali dan odprtih vrat. V šoli smo se zbrali ob 8. uri in pripravili u~ilnice, v katerih so potekale razli~ne delavnice. Starši so prišli v šolo ob 9.30. Najprej smo jim prika-
Pustna povorka v Majšperku
sta in s pomočjo razredničark, staršev in sorodnikov izdelali ruse. V povorki nas je bilo okrog 700, saj sta se nam pridružili tudi skupini kurentov iz Pobrežja in Dražencev, skoraj prav toliko pa je bilo tudi gledalcev. Zbrali smo se na Bregu in se nato odpravili do šotora v Majšperku, ki je bil postavljen na šolskem igrišču. Tam smo posamezne skupine predstavili, sledilo je rajanje ob spremljavi glasbene skupine Dejan & Mitja.
Del našega projekta je bil tudi, predstaviti različne pustne jedi. Društvo kmetic Maj-šperk se je prijazno odzvalo naši prošnji in spekle so krhke flancate, miške, vzhajane preste polite s čokolado in vanili-jevo kremo, ocvirkovo potico in špehovko. Pomagale so jim tudi učenke naše šole, ki so dobrote razdelile med obisko-
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri ustvarjalcke, ki bodo pre-
zali kulturni program in jim predstavili potek dela, da so izvedeli, kaj bodo delali in kako ustvarjali z nami in na{i-mi u~iteljicami. Nato smo se razdelili v štiri skupine. Prva skupina je pod vodstvom u~i-
teljice Sonje izrezovala palete in to je bilo kar težavno delo, saj si je kdo prislužil tudi ka-kašen žulj. V drugi skupini, ki jo je vodila učiteljica Jelka, so pobarvali palete in lončke za barvo. Tretja skupina z vzgojiteljico Danico je barvala plašče in učiteljica Marija je s četrto skupino izdelovala plakate za avtomobile, ki so nas spremljali na pustni povorki. Veselje smo imeli v soboto, 1. marca. V šoli smo se zbrali do 11. ure in se nama-skirali. Ob 12. uri smo se pridružili maskam, ki so nas že čakale pred šolo. S povorko smo krenili proti trgu, kjer smo zaplesali, saj so nas tam pričakali starši in drugi gledalci, med njimi so bili tudi turisti iz Ljubljane. Nato smo se podali proti parkirišču pri transformatorju, tudi tam so nas pričakali občudovalci in nam zaploskali. Povorka se je nato obrnila proti gasilskemu domu, kjer smo imeli pustno rajanje. Ker je bilo toplo vreme, smo bili žejni in lačni. Odžejali in posladkali smo se z dobrotami, ki so nam jih pripravila društva in organizacije našega kraja. Skupaj s starši in ostalimi obiskovalci smo se prijetno zabavali. Ste že uganili, v kaj smo se učenci in učiteljice letos prelevili? Če še niste, naj vam izdam, da smo bili slikarji.
Robin Fidler, 4. c OŠ Ptujska Gora
Pustovanje na Ptujski Gori
jeli tele nagrade: 1. nagrada: izposoja treh risank v Videoteki Stolp, 2. nagrada: izposoja dveh risank v Videoteki Stolp, 3. nagrada: izposoja ene risanke v VideotekiStolp.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 25. marca
2003, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanci ustvar-jalčkov v 10 številki Tednika so:
1.	nagrado izposojo treh risank prejme: Blaž Hazemali, Kajuhova 1, PTUJ
2.	nagrado izposojo dveh risank prejme: Simon Vogrinc, Žetale 24/a, ŽETALE
3.	nagrado izposojo ene risanke prejme: Nina Bošnjak, Volkmerjeva c. 7, PTUJ
Uredništvo Tednika čestita vsem nagrajencem, potrdila o nagradi pa bodo prejeli po pošti.
Pokrovitelj rubrike VIDEOTEKA
Pobarvaj polja s piko in nastala bo slika!
Zanimivosti
Ministrovo službeno kolo
Podgorica (STA/Mina) - Crnogorski minister za okolje in prostor Ranko Radovi~, ki se v službo vozi s kolesom, je na zadnje kolo pritrdil obvestilo, na katerem piše, da je "to vozilo ministra Ranka Radovi~a". Pravzaprav je to uradno prevozno sredstvo ministra. Vladi je namre~ predlagal, naj mu kupi kolo, namesto da bi mu zagotovila uporabo avtomobila. Vlada je ministrovi prošnji ugodila, za njegovo kolo pa je odštela 15 evrov. Obenem pa poskuša ~rnogorska vlada vplivati tudi na druge ~lane vlade, zato je pred nedavnim sprejela sklep, naj ministri bolj racionalno uporabljajo službena vozila.
Kolumbija proti tatovom avtomobilov
Bogota (STA/Hina) - V boju zoper tatove avtomobilov so kolumbijski proizvajalci avtomobilskih delov prišli na izredno zanimivo zamisel. V Kolumbiji sta namre~ na vsak na novo prodan avtomobil dva ukradena. Proizvajalci menijo, da bi bilo za državo najbolj koristno, ~e bi tatove zaprli v nekakšne zapore, ki bi izgledali kot "koncentracijska taboriš~a", z barakami in obdana z bodi~asto žico. Tatovi bi tam morali zase skrbeti sami. Kar bi v pridelali, to bi tudi pojedli. Mislim, da bi to mnoge pripeljalo na pravo pot, je dejal predsednik združenja proizvajalcev avtomobilskih delov, ki se mu ne zdi pošteno, da mora kot davkopla~evalec vzdrževati vse tiste, ki kon~ajo v zaporu.
Na Kitajskem center za opravljanje splavov najstnicam
Peking (STA/Tanjug) - Odprtje prvega centra na Kitajskem za opravljanje splavov najstnicam je izzvala velike kritike v kitajski javnosti. Center nemre~ brezpla~no opravlja splave, za katere se vse pogosteje odlo~ajo mlade Kitajke, ki so zdaj tudi spolno bolj aktivne kot v preteklosti. Kitajske najstnice se v centru lahko pou~ijo tudi o spolnosti in spolni vzgoji. Nasprotniki odprtja centra pa menijo, da se na ta na~in mlade spodbuja k spolnim odnosom in da bodo postali bolj brezbrižni, pišejo kitajski dnevniki.
Namesto na letališče na nočno zabavo
Edinburgh (STA/Fena) - Neki japonski poslovnež, ki je obiskal Škotsko, se je želel odpeljati na letališ~e, vendar se je po pomoti vkrcal na napa~en avtobus, ki je bil namenjen na no-~no zabavo. Nekdo je namre~ najel avtobus za praznovanje rojstnega dneva za vožnjo gostov po no~nih klubih brez nevarnosti, da bi ti vinjeni kasneje sedli za volan. Ko se je pred busom pojavil 32-letni Japonec, ga je vesela družba povabila, naj se jim pridruži pri veselja~enju, kar je ta narobe razumel. "Rad imam Škote, vendar jih težko razumem. Ko sem skupino ljudi pri avtobusu vprašal, ali se peljejo na letališ~e, so se samo smejali in odgovarjali "Yes, yes! Vkrcali so mojo prtljago in me popeljali. Bilo mi je sumljivo, ker smo se dokaj hitro ustavili pred lokalom, v katerega so odšli vsi na pija~o. Še vedno sem verjel, da bom pravo~asno prišel na letališ~e, vendar se je zgodba ponavljala vse do jutra," je dejal Japonec, ki ga je nato nekdo iz vesele družbe odpeljal domov spat, vendar je sam nato poklical taksi, da bi vendarle prispel na letališ~e.
Protivojni protesti "prekleta izguba časa"?
London (STA/Fena) - Noel Gallagher iz angleške rock skupine Oasis seje vklju~il v razpravo o morebitni vojni v Iraku in zatrdil, da so protivojni protesti "prekleta izguba ~asa". Prav tako je povedal, da se morda ne strinja s politiko britanske vlade glede vojaške akcije, ne vidi pa nobenega smisla v pro-tivojnih protestih, ki se vrstijo po vsem svetu. "Protesti so prekleta izguba ~asa. Vojna zagotovo bo oz. v vsakem primeru bo. Kadar imate v Beli hiši konservativno praznoglavo vlado, ki maha z Biblijo - ali je to Bush, njegov o~e ali Ronald Reagan - bo tudi vojna," je pribil Gallagher.
Pet let po smrti telefonski račun
Auburn (STA/AP) - V Auburnu v ameriški zvezni državi Massachusetts je neki pogrebni zavod konec tedna prejel telefonski ra~un za Davida Towlesa, in sicer na njegovem pravem naslovu - Hilside Cementary Evergreen Sections, Auburn, Mass 01501. Vse bi bilo lepo in prav, ~e David ne bi umrl in bil pokopan decembra 1997, star 60 let. V pogrebnem zavodu Hilside Cementary so bilipresene~eni, ko so videli ra~un telefonske družbe Sprint v znesku 12 centov, skupaj z dodatnimi 10 centi za klic 16. februarja, pet let po Towlesovi smrti. "Naše stranke ponavadi ne prejemajo pošte. Razmišljamo, ali ne bi morda na nagrobnike za~eli postavljati poštnih predalov," so dejali v zavodu. Stroški za nepla~ani ra~un davno preminulega Towlesa pa so medtem narasli na 3,95 dolarja.
Lažni eksploziv
Betlehem (STA/Hina) - Palestinska policija je v cerkvi Kristusovega rojstva v Betlehemu prijela izraelsko-danski zakonski par, ki je po vstopu v cerkev zagrozil, da bo storil samomor. Soprog, Izraelec, je zahteval, da njegovi soprogi, Danki in nežidinji, dajo izraelsko državljanstvo, sicer se bo ustrelil, žena pa bo na sebi sprožila eksploziv. Ko je policija ugotovila, da je gre za lažen eksploziv, je par aretirala in ga predala izraelskim oblastem.
Bela krajina • Turistična kmetija Bajuk
Na koncu še pojedina
Potem ko smo Belo krajino v nekaterih pogledih že spoznali (predstavili smo vam jo v treh člankih), jo je bilo potrebno spoznati tudi kulinarično, da o pristni belokranjski kapljici niti na govorimo.
p


il
Sandijeva harmonika se je oglašala se pozno v noč ...
Pisana druščina ptujskih gostinskih in turističnih delavcev si je za slovo od ~udovite pokrajine izbrala turisti~-no kmetijo Bajuk v Radovici, ki je od Metlike oddaljena le šest kilometrov. Stoji na gričku, od koder se je moč naužiti pogleda na Belo krajino in sosednjo Hrvaško. Posebnost Bajukove turistične kmetije je zidanica, do katere vodi pot pet metrov pod zemljo.
Na turistični kmetiji Bajuk sprejemajo le naročene skupine. Naenkrat lahko sprejmejo za avtobus gostov. Ob doma pridelanih vinih postrežejo s pečenim janjčkom ali odojkom, prekajenim ali svežim svinjskim me-
Destrnik • Gostuvanje pri Vrbani
Boš letos nevesta
Folklorna skupina Kulturnega društva Destrnik je v soboto, 22. februarja, organizirala v športni dvorani pri OS prireditev Gustúvanje pri Vrbani, z naslovom Le bodi mi zvesta, boš letos nevesta.
Prikaz snobokov
Na prireditvi so nastopili člani folklorne skupine, ljudske pevke Ur-
274.-15.9005»
Club Hotel Hedera/Narcis *** 3 dni, polpenzion
1223-264.-18.500 sit
Club Hotel Eva 4 dni, polpenzion
-22.OCO.it
Hotel Vespera ' 7 dni, polpenzion
MII3ÍH5V 25.,284.-12.900 sit
App.HetGrootslag'*' 6 dni, nočitev, avtobus
274-39.900 sit
Hotel Potamald •"/•"* 8 dni, zajtrk, ladja
ŠPANIJA
1-25.4.-48.900511
Hotel •••
8 dni, polni penzion, avtobus
MARIBOR, Vetrinjsica 30 - 02/228 88 88 www.lastminutecenter.sl
bančanke TD Destrnik, kurenti z Destrnika, Mateja in Tadej ter folklorna skupina Vardarka iz Maribora s plesi, pesmimi in no{ami iz cele Makedonije.
Nastopajoči so prikazali, kako so fantje hodili v snoboke, prihod ženina in slovo neveste ter gostuvanje, ki je nekoč trajalo dva do tri dni. Prikazali so tudi ples z bosmani, ki je nakazoval konec gostije. Na gostijah se je tako veliko pelo, za to pa so poskrbele ljudske pevke TD Destrnik.
Obiskovalci so namesto vstopnice prejeli šopek iz povoščenih rož, ki jih je izdelala domačinka Milena Fridl Zelenik. Vodja folklorne skupine Jelka Pšajd je povedala, da so vsi obiskovalci gostovenšaki, gostje na gostiji, zato so dobili šopke -pušlce.
Po končani gostiji je predsednica Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Nataša Petrovič podelila zlate, srebrne in bronaste Maroltove značke za dolgoletno delo v folklorni skupini.
Zmago Šalamun
som, tudi perutninsko meso pridelajo doma, prav tako vso zelenjavo. Kot je povedal gospodar kmetije Ivan Ba-juk, jih obiskujejo gostje od blizu in daleč; največ jih je ob martinovem, ko se vrata njihove kmetije ne zapro tudi do štirinajst dni. Zelo veseli pa so gostov tudi v času trgatve, ko jim le-ti lahko pomagajo pri trganju grozdja, če to želijo. Za skupine pripravljajo vodeno pokušnjo vin, v katero vključujejo od metliške črnine do belokranjskega belega vina. Kvalitetna vina turistične kmetije Bajuk iz Rado-vice poznajo tudi na Ptuju, saj so z njimi že večkrat sodelovali na ocen-
Vinogradnik in vinar Ivan Bajuk
jevanju, ki ga pripravlja Društvo vinogradnikov Haloze. Tudi žena Nena Bajuk s krušnimi dobrotami redno sodeluje na največji državni razstavi kmečkih dobrot - Dobrote slovenskih kmetij. Za belokranjsko pogačo in kruh je prejela že več priznanj. Obiska na Ptuju se oba vsako leto zelo
veselita, in ker vedno odhajata zadovoljna, se toliko raje vračata.
Od Bele krajine smo se poslovili v zgodnjih jutranjih urah, še prej si je bilo namreč potrebno nabrusiti pete ob zvokih Sandijeve harmonike.
MG
Slovenska Bistrica • Razstava oblačil v galeriji Val
Sodobna interpretacija
zgodovine
V zasebni galeriji Val v Slovenski Bistrici, ki vse bolj postaja vseslovenski keramični center, razstavlja glinena oblačila Ladina Korbar z Vira pri Domžalah, članica Kulturno-izobraževalnega društva keramikov in lončarjev Po-dravja Majolika, ki ima svoj sedež v Slovenski Bistrici. Na razstavi, odprl jo je znani slovenski etnolog prof. dr. Janez Bogataj, se predstavlja z 226 unikatnimi deli.
Gre za slovensko nošo različnih slovenskih pokrajin v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. V glini je upodobila moška in ženska oblačila, ki so jih nosili ob raznih priložnostih - od delovnih oblek do tistih pražnjih, zakmašnih in podobno. Zanimiva so tudi pokrivala - od rut, avb, peč do klobuka. Ko opazuješ vse te mične figure, lepo oblečene v slovensko narodno nošo, si zaželiš, da bi katero od teh miniatur imel doma v vitrini in jo občudoval.
Dr. Bogataj je ob razstavi, na odprtje je prišlo resnično veliko število obiskovalcev, povedal, da je ustvarjalno prizadevanje keramičarke Ladi-ne Korbar usmerjeno k sodobnemu interpretiranju zanimivega zgodovinskega spomina, o katerem smo pogosto imeli in še imamo zelo različne predstave. "Govorimo o dediščini oblačilnega videza, kakor v novejšem času označujemo vse tiste pojave, ki smo jih pred tem imenovali ljudska, tudi kmečka noša in jih pogosto zame-
njevali z narodno. Slednja je popolnoma specifičen, v večini stereotipen in zgodovinsko trdno postavljen pojav, vendar pa ni predmet tako ustvarjalnosti Ladine Korbar kot tudi pričujočega zapisa o njeni razstavi v galeriji Val v Slovenski Bistrici", je med drugim zapisal dr. Janez Bogataj v katalogu, ki spremlja razstavo.
Brez dvoma se je Ladina Korbar, preden se je lotila tega obsežnega in zahtevnega projekta izdelave v narodno nošo oblečenih figur iz gline, morala veliko učiti in je pri tem uporabljala tudi etnološko strokovno literaturo.
Ob koncu je dr. Bogataj zapisal še, da izdelki Ladine Korbar niso dokumentaren pogled v pretekle različnosti oblačenja na Slovenskem, ampak predvsem v keramiki interpretirana dediščina oblačilnega videza na Slovenskem. To pomeni, da je avtorici ta tematika le izhodišče za sodobno ustvarjanje, kar pa je eno od temelj-
nih poti za razumevanje dediščine v sodobnosti.
VT
POGLEJ IN
ODPOTUJ
UMAG. 1.1
Narodne noše v glini avtorice Ladine Korbar iz Vira pri Domžalah.
zeza
5.990
1.5. - 4.5., SonCkov klub, 3D, najem po osobl, bogata vsebina, veliko Spnila_
POMUBJE, Sončkov klub
11.990
vikendi do 27.4., 3* Dlana, bogat program, kopanje, 2D, POL, otrok do 7 lat brezplačno_
DOBRNA, Sončkov klub
13.990
vikendi do 30.3., 4* Hlgloa, 2D, POL, bogat program, onotrokdo7letbrezplel!no
ROBEC, veliko SO
že za 19.990
NIŽJE CENE! 27.4. - 4.5., Sonikov klub, 3* hotel, 5D, POL, bogata veebina, otroci do -70%_
RAFTING NA TABI
49.990
25.4. In 30.4., Senikov klub v Cml gori, avtobus, 5D, 3 POL, veliko Izletov, odlično vodenje_
KBF Z Izleti
54.990
27.4. - 4.5., Sončkov klub, avtobus (slovenski)/lsdje, 3* hotel, OD, 5 NZ, 4 Izleti
EGIPT, križarjenje
155.900
20.4., potovanje t križarjenje, 5*, OD, POL/P,
SONČEK
TUI potovalni centar
PTUJ. Krempljeva 5, teL 02/749 32 82
Foto: MG
Optimalno zavarovanje
Je vaša pogodba osebnega zavarovanja primerna za današnji čas? Kdaj ste nazadnje vzeli v roke zavarovalno polico in pregledali njeno vsebino?
Ste se vprašali, ali še držijo zapisani podatki (na primer naslov sklenitelja), ali zavarovalna vsota za primer smrti še vedno ustreza vašemu finančnemu stanju, je izbrana varianta nezgodnega zavarovanja takšna, da vključuje tudi dnevno nadomestilo (bolniška doma), vi pa ste trenutno brez redne zaposlitve? Ste ugotovili, da na trgu obstajajo boljše naložbe, pa ne veste, kako bi sredstva preusmerili, tako da bi se plemenitila bolje kot v zavarovalnici?
Preden se lotimo opisa možnih sprememb obstoječih zavarovalnih pogodb (omejili se bomo na osebna zavarovanja, o premoženjskih bomo govorili kdaj drugič), si v Slovarju slovenskega knjižnega jezika poglejmo razlago za pojem optimalen. Optimalen je glede na dane možnosti najugodnejši, najboljši, optimali-zirati pa pomeni narediti, da postane kaj optimalno. Kakšna zavarovalna pogodba je torej za vas danes optimalna?
Čeprav so nekateri zavarovalni produkti nelikvidne naložbe (kot gotovo veste, so pri klasičnih življenjskih zavarovanjih z varčevalno komponento vaša sredstva vezana in do njih ni preprosto priti), pa k sreči zavarovalnice dajejo možnosti tudi za nekatere spremembe obstoječih pogodb. Oglejmo si, katere so te možnosti.
Spremembe pogodb osebnega zavarovanja lahko razvrstimo na administrativne in tehnične. Administrativne spremembe obsegajo spremembe naslova sklenitelja zavarovanja, spremembe priimka (npr. zaradi poroke) sklenitelja, upravičenca ali zavarovanca, spremembe načina plačila premije (mesečno, četrtletno, polletno, letno) in oblike plačila (trajnik, položnica, virman, administrativna prepoved). Omenimo lahko še vinkulacijo zavarovalne police, kar pomeni omejitev razpolaganja z zavarovalnino pod določenimi pogoji (če ste na primer pri banki najeli kredit, vinkulirana zavarovalna polica pomeni, da ima v primeru vaše smrti banka pravico iz zavarovalnine vzeti določeno vsoto za poplačilo kredita). Pri večini administrativnih in tehničnih sprememb je treba zavarovalnici dostaviti originalno polico. In kaj, če bi se radi z zavarovalnico dogovorili za kakšno spremembo, pa ne najdete zavarovalne police, ker ste jo nekam založili ali izgubili? Tudi v tem primeru ste lahko brez skrbi: med administrativne spremembe sodi tudi prijava izgubljene police. Na podlagi vašega obvestila oziroma prošnje vam bo zavarovalnica izdala dvojnik izvirne listine. Tehnične spremembe so zanimivejše in lahko bi rekli tudi zahtevnejše, saj posegajo v samo bistvo zavarovalne pogodbe, ni pa odveč že takoj opozoriti, da obstaja možnost, da vas bo vsaka taka sprememba tudi nekaj stala. Nekatere zavarovalnice imajo namreč izdelan poseben cenik. Seveda ne gre za ne vem kako visoke vsote (največ nekaj tisoč tolarjev), a le ni primerno preveč pogosto spreminjati svojih želja in zahtev. Nadaljevanje prihodnjič
Petrič Mitja, mitja.petric@donos.net
'Donos
premoženjsko svetovanje
Mokri smrček
Akvarij in alge
Akvarij zaradi svoje lepote in raznolikosti živali - rib , ki prebivajo v njem, ne pomeni samo eksotičnega dela narave v na-
{em domu, temveč zaradi svoje lepote vedno znova pritegne na{o pozornost. Velikost akvarija je odvisna od {tevilnih de-
javnikov (namena, prostora, ki je na razpolago v stanovanju, vrste in {tevila rib, ki bodo prebivale v akvariju, njihove velikosti, cene itd.). Pri velikosti upo{tevajmo pravilo, ki pravi: za ribo velikosti enega centimetra potrebujemo en liter vode!
Pred nakupom mladic se seveda pozanimajte, kak{no velikost bodo dosegle, ko bodo odrasle. Minimalna priporočena velikost akvarija naj bi bila 35 krat 65 cm, vsekakor pa so bolj{i večji.
Za postavitev akvarija izberimo miren prostor, ki ni izpostavljen direktni sončni svetlobi, kajti le-ta povzroča bujno rast alg, ki so v veliki večini akvarijev moteče. Za osvetlitev sladkovodnega akvarija uporabljamo večinoma umetno svetlobo -
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
svetlobne cevi in živosrebrne reflektorje (fotosinteza rastlin). Običajna osvetlitev zna{a 1 W na 2 litra vode. Filtri, ki so name{čeni v akvariju, služijo či{čenju vode, delujejo pa na mehanični in biolo{ki način.
Ostanki hrane, izločki rib, odmrle rastline pri svojem razpadanju v vodi omogočajo nastajanje nitritov in nitratov, zaradi katerih se v vodi ponovno močno namnožijo nezaželene alge.
w
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V.
25-litrski akvarij sodi med manjše, zato bi bilo primerno razmisliti o velikosti rib in ve~je ribe sku{ati v specializiranih trgovinah zamenjati za manjše. Akvarij, ki je postavljen blizu okna, prestavimo na mesto, kjer ne bo izpostavljen naravni svetlobi, prav tako redno ~istimo vodni filter in na ta na~in prepre~imo kopi~en-je nitritov ter razmnoževanje alg.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
Strokovnjaki svetujejo
Predpisi o preživnini in o nadomestilu neplačane preživnine - 2
Ker je veliko primerov, ko preživninski zavezanci otrokom ne pla~ujejo preživnine in se ta tudi s sodno izvršbo za~asno ne da izterjati, je bil ustanovljen preživninski sklad ter sprejeti predpis v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije. Spremenjen je bil tudi naslov imenovanega zakona, tako da se je prej imenoval Zakon o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 53/99), ki je bil spremenjen in dopolnjen (glej Ur. list RS, št. 119/2002) in se sedaj imenuje Zakon o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije - skrajšano: ZJJPSRS.
Nekaj najvažnejših določb iz citiranih zakonov
V 13 ~lenu citiranega zakona (Ur. list RS, št. 53/99) je dolo-~eno, da sredstva za kritje pravic do nadomestila nepla~ane preživnine pridobiva sklad iz državnega prora~una in z izterjavo terjatev od preživninskega zavezanca. Pravico do nadomestila nepla~ane preživnine ima otrok, ~e so izpolnjene slede~e
v ~lenih 21 a, b, c, ~ zapisane dolo~be (glej predpise v cit. zakonih Ur. l. RS, št. 119/2002):
1.	Imeti mora s pravnomo-~no sodbo ali z za~asno odredbo sodiš~a ali z dogovorom pri centru za socialno delo do-lo~eno preživnino, ki jo preživninski zavezanec ni pla~al zaporedoma 3 mesece ali ~e jo pla~uje neredno.
2.	Biti mora državljan Republike Slovenije in imeti stalno prebivališ~e v naši republiki. Če je tujec in ima stalno bivali-š~e v RS, ima pravico do nadomestila nepla~ane preživnine, ~e je tako dolo~eno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti.
3.	Upoštevati mora dolo~-bo, da pravica do izpla~ila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma 18. leta starosti, ~e ni v delovnem razmerju.
4.	Če je vložil predlog za prisilno izterjavo preživnine, ima pravico do izpla~ila nadomestila v primeru, ko je izvršilni postopek neuspešno zaklju~en ali pa ko traja ve~ kot 3 mesece.
5.	Ne sme živeti v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem.
6.	Ne sme biti oddan v rejništvo.
7.	Zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja ne sme biti na-meš~en v zavod, v katerem ima pretežno brezpla~no oskrbo.
Členi 21 d, e, f (glej Ur. l. RS, št. 53/1999) vsebujejo dolo~bo v višini nadomestila preživnine o usklajevanju, o neizpla~i-lu nadomestila preživnine, ~e je znesek nadomestila preživnine nižji kot 2.000 tolarjev in v prenehanju pravice do nadomestila preživnine.
Vložitev zahteve za uveljavitev pravice do nedomestila preživnine
Tako zahtevo vloži na sklad otrokov zakoniti zastopnik in to na posebnem obrazcu. Zahtevi pa mora priložiti v 25. ~lenu ZJJPSRS navedene dokumente. Vsebino obrazca predpiše minister, pristojen za družino, in izda tudi podrobnejše navodilo, s katerim dolo~i postopek za uveljavljanje in izpla~evanje nadomestila preživnine ter izterjavo dolga.
Odnos preživninskega sklada do
preživninskega zavezanca
S predhodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izpla~anih na podlagi odlo~be o nadomestilu preživnine pove~anih za pripa-dajo~e obresti in stroške postopkov. Sklad je dolžan izterjati izpla~ana sredstva (28. ~l.) glede na 28 a ~l. pa sklad lahko preživninskemu zavezancu, ~e ni zaposlen in nima drugih dohodkov, na njegovo zahtevo dovoli odlog ali obro~no popla~ilo terjatve, vendar ne dlje kot za obdobje 6 mesecev. Prav tako mu lahko odpiše dolg delno ali v celoti, kadar izvršba ne obeta uspeha za popla~ilo terjatve.
Izmikanje plačevanja preživnine
V slovenskem kazenskem zakonu (Ur. l. RS, št. 63/94) je 203. ~l., ki se glasi: "Kdor se izmika dajati preživnino za osebo, ki jo je po zakonu dolžan preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti dolo~ena z izvršljivo sodno odlo~bo, sodno poravnavo, izvršljivim dogovorom, sklenje-
Popravek:
V prej šnj em nadalj evanj u se nam je pri pretipkavanju besedila zgodila napaka v vmesnem naslovu. Namesto: "Dolžnost preživljanja, ki jo ima o~e oseb skupaj" bi moralo pisati: "Dolžnost preživljanja, ki jo ima ve~ oseb skupaj". Za napako se opravi~ujemo.
nim pred drugim organom ali z drugim izvršilnim naslovom, se kaznuje z zaporom do enega leta. Če izre~e sodiš~e pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu, da mora redno pla~evati preživnino, lahko pa tudi, da mora poravnati zaostalo preživnino ali drugo obveznost, nastalo s preživljanjem.
Pobuda za dopolnitev 203. čl. kazenskega zakona
V Ve~eru (dne 18. 6. 2002) je v poro~ilu seje parlamentarne komisije za peticije, med drugim tudi zapisano, da je ta komisija poslala vladi RS ter ministroma za pravosodje in za delo, družino in socialne zadeve, pobudo za preu~itev predloga v dopolnitvi kazenskega zakonika tako, da bi poleg kaznivega dejanja "izmikanje pla-~ila preživnine", uzakonili tudi kot kaznivo dejanje "nepla~an-je preživnine". Kaj se je zgodilo oz. kaj se godi z omenjeno pobudo, pa mi ni znano.
Mirko Kostanjevec
Izjava za javnost
Sindikat je ogorčen
V sindikatu smo ogorčeni s razpletom zgodbe invalidskega podjetja AP-PRO d.o. o., Lovrenc na Dr. polju, in ravnanjem ptujskega Okrožnega sodišča, ki je že v drugem primeru izdalo sklep o uvedbi stečaja invalidskega podjetja kljub temu, da vlada RS ni podala svojega soglasja k stečaju podjetja kot to narekuje zakonodaja.
Okrožno sodišče na Ptuju je edino sodišče v Sloveniji, ki izdaja tovrstne sklepe brez predpisanega soglasja vlade RS kar je dokaz, da je nekaj zelo narobe z zakonodajo in tolmačenjem le-te ali pa je na Ptuju v veljavi druga zakonodaja kot v ostalih delih RS!? Po našem prepričanju ima vlada RS kot izvršna oblast nedvomno prav, ko zatrjuje, da brez njenega soglasja invalidsko podjetje ne more v stečaj.
V sindikatu smo namreč mnenja, da je vlada RS preko MDDSZ vložila preveč davko-
plačevalskega denarja v invalidsko podjetje, da bi se jo lahko kot glavnega vlagatelja, ob tako pomembnih odločitvah kot je stečaj podjetja, ignoriralo. Vložena davkopla-čevalska sredstva je potrebno definirati v njihovi realni višini in ob dejstvu, da sredstva najverjetneje nikoli ne bodo vrnjena v proračun je naloga državnega tožilstva nemudoma ukrepati po uradni dolžnosti z uporabo vseh razpoložljivih sredstev, ki jih zakonodaja v takšnih izrednih primerih predpisuje - s ciljem ugotovitve krivca za stečaj in morebitno nezakonito porabo dodeljenih davkoplačevalskih sredstev ter
zaščito le-teh. Ostaja namreč dejstvo, da je vlada RS finančno napajala AP-PRO z dobrim namenom zagotovitve dela delovnim invalidom in s ciljem, da v končnem epilogu ne prevzame bremena zaposlenih na svoje breme prek Zavoda za zaposlovanje RS in ZPIZ Slovenije. Sedaj pa se je zgodilo prav to. Ob velikanskem vložku v podjetje so delavci pristali na bremenu slovenskih davkoplačevalcev, lastnik podjetja pa posluje nemoteno v svojem drugem podjetju in bojimo se, da za vložen denar ne bo nihče odgovarjal, tako kot dosedaj v tovrstnih primerih.
V zvezi z izsiljenimi prezaposlitvami naš sindikat že dve leti opozarja, da je to zas-lužkarski posel belih ovratnikov in njihovih sodelavcev ter kršenje človekovih pravic v najkrutejši obliki, ko postane državljan številka. Epilogi prezaposlitev te naše trditve nedvoumno potrjujejo, zato zahtevamo, da zgodba AP-PRO dobi svoj epilog in krivce "z imeni in priimki' za nastali položaj.
za Sindikat delovnih invalidov Slovenije predsednik Zdenko KOLAR
Kuharski nasveti
Majaron
Tokrat se nam je med vrstice kuharskih nasvetov prikradla začimba, ki je nepogrešljiva v vsaki kuhinji. Govorili bomo o majaronu.
Zraven timijana, šatra-ja in lovora spada med tako imenovana krepka zelišča, ker so njihovi trdni listi odporni proti zimskemu mrazu, močnemu soncu in celo vročemu kuhinjskemu loncu. Majaron je nizko grmičasto dišavno zelišče. Ima majhne, jajčaste, sivozelene lističe obrasle s kratkimi, gostimi dlačicami. V juliju ali na začetku avgusta na grmičku za-cvetijo majhni belo-rdeči cvetovi. Pri nas ga gojimo pretežno kot enoletno rastlino. V krajih z ugodnejšo klimo pa uspeva tudi kot trajnica.
Majaron je nepogrešljiv dodatek skoraj v vseh kuhinjah. V evropskih deželah največ maja-rona pridelajo v Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji. Izredno dišeč in zaradi tega tudi najbolj cenjen, je majaron, ki prihaja s francoskih plantaž z blagim sredozemskim podnebjem. Kot začimbo uporabljamo sveže ali posušene liste majaro-na in cvetne vršičke. Majaron je kot začimba izredno aromatič-nega in prijetnega vonja, rahlo pekočega in nekoliko grenkega okusa, sploh če ga dodamo malenkost preveč.
Majhni, od 1,5 do 2,5 cm dolgi listi vsebujejo od 0,7 do 3,5 odstotkov eteričnega olja,
ki ga v glavnem sestavljajo ter-peni in fenoli. Za majaron je značilna tudi prisotnost kislin, ki delujejo kot antioksidanti in v jedeh preprečujejo oksidacijo maščob. Uporabnost maja-rona so razširili stari Grki, ki so ga zraven uporabe v kulinarične namene, uporabljali tudi za odišavljanje prostorov. Pripisovali so mu tudi veliko zdravilno moč, tako kot v ljudski medicini še danes.
Goveji rep z majaronom
Potrebujemo: 1,5 kg govejega repa, 3 žlice moke, 6 žlic olja, 3 dl rdečega vina, 1 žlica paradižnikove mezge. Mari-nada: 1 strok česna, lovorov list, 8 brinovih jagod, sol, poper, sok ene limone, 1 žlička majarona, 2 žlici vinjaka in 1 žlico vegete.
Meso narežemo na 5 cm dolge kose in ga damo v marina-do, ki jo naredimo tako, da vse sestavine med seboj pome-samo. Meso naj v marinadi počiva vsaj eno uro. Nato kose mesa povaljamo v moki in ga opečemo na vroči maščobi, damo v lonec, prelijemo z sestavinami marinade, dodamo paradižnikovo mezgo in vino in pokrito dušimo 2 uri. Med dušenjem meso po potrebi obrnemo in prilivamo vodo ali mesno juho. Kot prilogo zraven ponudimo kuhane široke rezance.
Avtorica: Marija Humek
mletega mesa. Majaron je prav tako nepogrešljiv dodatek pri nekaterih kašnatih in jetrnih klobasah. Z njim izboljšamo nadeve, s katerimi pripravljamo race in gosi, izboljšamo pa tudi okus številnim jedem iz stročnic. Nepogrešljiv je pri pri
Majaron spada med tako imenovane mesne začimbe, kar pomeni, da ga najpogosteje uporabljamo za izboljšanje okusa mesnim jedem. Tako z njim izboljšamo okus ragujem, golažom, obaram, nekaterim kislim juham pa tudi nekaterim mešanim solatam. Splošno pa se majaron ujema z okusom svinjine, perutnine, govedine, z njim pa izboljšamo okus tudi nekaterim jedem iz
Duševno zdravje otrok
Spolna zloraba - 1. nad.
v družini, kjer se zgodi zloraba, obstajajo različni individualni dejavniki, ki zlorabe omogodjo. Nekateri med njimi so:
- emocionalne, osebnostne, vedenjske ali duševne motnje posameznih članov otrokove družine,
-	emocionalno-seksualni konflikt med odraslimi člani družine,
-	zamenjava in mešanje vlog posameznih članov družine,
-	nasilje v družini,
-	odvisnost od alkohola (alkoholizem),
-	brezposelnost,
-	menjavanje spolnih partnerjev,
-	revščina.
V	otroku, ki je spolno zlorabljen, nastane zmeda občutij, zaznav in spoznanj. Znajde se v kaotičnem, neznanem svetu, kjer ni ne meja ne pravil.
V	otroku se zaradi:
-	motenih procesov poistovetenja,
-	motenega oblikovanja lastne vrednosti,
-	napačnega oblikovanja etičnih in moralnih norm,
-	oblikovanja skrivljenih čustvenih navez z bližnjimi,
-	procesa zamenjave seksualnega doživljanja z emocionalnim,
-	prezgodnjega emocionalnega razvoja
oblikuje povsem drugačno emocionalno, socialno in vedenjsko doživljanje kot pri otroku, ki se mu zloraba ni zgodila.
Še o spolni zlorabi otrok pa naslednjič.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
pravi krompirjevihin gobovih juh in pri pripravi jedi iz drobovine, zlasti jeter.
Sveži listki majarona imajo izrazitejši okus kot posušeni, zato - če je le mogoče - uporabljamo sveži majaron. Če uporabljamo svežega, ga damo v jedi sredi kuhanja, če pa posušenega, ga damo v jedi nekoliko prej, da se listi primerno zmehčajo in dajo jedi pravi okus. Vsekakor pa moramo paziti, da jedi po tem, ko smo jih začinili, ne kuhamo predolgo, saj visoke in dolgotrajne temperature uničijo začimbo. Ma-jaron pogosto uporablja tudi mesna industrija za pripravo kuhanih klobas, uporabljajo ga kot začimbno mešanico za pripravo raznih gotovih ali pol pripravljenih jedi. Vendar ti uporabljajo mletega, tako kot
Krvodajalci
ga po novem lahko kupimo tudi potrošniki v trgovinah.
Majaron danes vse pogosteje uporabljamo kot začimbo pri pripravi različnih namazov, sploh pri pripravi mesnih namazov. Prav tako je pomembna začimba pri pripravi pikantne in burgundske omake, v hladni kuhinji pa pri pripravi najza-htevnej ših jedi oziroma mesnih paštet. In ker je veliko mesnih paštet narejenih ravno iz svinjine, govedine ali divjačine, je majaron skupaj z nekaterimi drugimi dodatki in začimbami nosilec okusa. Pogosto ga uporabljamo kot sestavino kvaše pri divjačini in tako skupaj z ostalimi sestavinami vpliva na okus, vonj in barvo divjačine.
Prav tako je pomembna začimba pri pripravi krompirjeve in fižolove enolončnice. Pripravimo jo tako, da najprej na manjši količini maščobe pre-pražimo na kocke narezano slanino. Ko slanina zadiši, dodamo fino sesekljano čebulo in pražimo toliko časa, da ovene, nato dodamo sesekljani česen in rahlo pomokamo. Zalijemo s poljubno kostno juho ali vodo. Nato prisipamo večjo količino na kocke narezanega krompirja. Začinimo s soljo, lovorom, mleto kumino in majaronom. Posebej kuhamo (enako količino kot smo vzeli krompirja) drobnozrnati rjavi fižol. Ko je fižol kuhan, ga prisipamo h krompirju, dobro prevremo, dodamo malo kisle smetane in potresemo s sesekljanim pet-eršiljem ter ponudimo.
Nada Pignar
4. marec - Dragan Horvat, Glavna ul. 30, Murska Sobota; Irena Kukovec, Ptujska c. 25, Ormož; Franc Bombek, Hardek 11la; Marija Levanič, Mihovci 75; Janko Murat, Skolibrova 8, Igor Pušnik, Bukovci 130lc; Gregor Forštnarič, Stojnci 151; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Aleš Forštnarič, Stojnci 151; Srečko Zadravec, Podgorci 1lb.
6. marec - Janez Cuš, Bratislavci 45; Štefka Majcen, Zagorci 3la; Mateja Horvat, Juršinci 77; Slavko Kosec, Kukava 15; Franc Toš, Grlinci 37; Daniel Bec, Sakušak 24; Darja Ha-meršak, Muretinci 46; Milan Cuš, Gabernik 31; Jožef Žnuderl, Senčak 8; Stanko Plohl, Sakušak 52; Franc Petrovič, Juršinci 19lc; Franc Mikša, Hlaponci 17; Aleksandra Arnuš, Podvinci 43; Janko Berlak, Zagorci 62lb; Mojca Furman, Zagorci 71; Jožefa Horvat, Juršinci 42; Ivan Bedenik, Žetale 56; Janez Cuš, Gabernik 20; Milan Kostanjevec, Grlinci 20; Andreja Divjak, Grlinci 2; Boris Marin, Podgorci 74; Franc Ratek, Gabernik 1; Jožef Rižnar, Bodkovci 38; Vladimir Fras, Hlaponci 25la; Danica Erhatič, Zagorci 12; Aleš Arnejčič, Gorišnica 37; Milan Munda, Zagorci 55la; Alojz Košar, Bišečki Vrh 50; Franc Si-monič, Gabernik 3; Marjan Munda, Juršinci 27lb; Marija Ko-vačič, Juršinci 43; Marta Rajh, Dragovič 54; Robert Majcen, Grlinci; Marija Novak, Kukava 1; Herman Špes, Leskovec 48; SlavkoJesih, Sp.Laže27la, Loče; Rudolf Jernejšek, Stoperce52; Tomaž Janc, Štravhovih 39, Maribor; Milan Šoštarič, Sakušak 64lb; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Franc Kozel, Zg. Gruškovje 32; Štefan Durkin, Vurberg 40la; Rajko Vrečar, Bišečki Vrh 18.
Rez malin
V vrtu
Pomlad v vrtu
Vremenski pomladi v začetku marca, se 21. marca pridruži še koledarska, ki s svojo svežino in toplimi sončnimi žarki prinaša v vrt in okolje novo življenje. V vrtu je v prvem pomladanskem mesecu največ opravil, zakar si vrtnar želi mnogo lepega vremena. Mesec marec ni poimenovan za sušca zgolj naključno, saj je povsem naravno, da si po dolgi hladni in snežni zimi, lahko obetamo le sončno in toplo pomlad; tako pa tudi vremenski pregovor: "Če je vreme na dan 40 mučenikov lepo, bo 40 dni ostalo tako!"
V	SADNEM VRTU nadaljujemo z vsemi tistimi opravili, ki pri sadnem drevju morajo biti opravljena, dokler je to v stanju zimskega mirovanja. Rez opravimo prednostno pri starejšem drevju in drevesih šibkejše rasti, ker zgodnja rez vzpodbuja rast, nasprotno pa sadno drevje buj-nejše rasti režemo v času, ko se že prično pretakati rastlinski sokovi iz korenin v veje do brstov, s čimer jih v
začetni rasti zaviramo. Mlada drevesa vseh sadnih vrst in sadno drevje vzgojeno na šibkorastočih podlagah, vse vrste ja-godičevja, breskve in marelice uspevajo le v stalno obdelani zemlji pod njihovimi drevesnimi krošnjami
ali v obdelovalnih pasovih. Ko se je zemlja primerno od-cedila jo še pred pričetkom vegetacije okopljemo, da zagrnemo gnojila in omogočimo nemoteno prehranjevanje rastlin in dihanje korenin, preprečimo razraščanje in širjenje plevela ter izhlapevanje talne vlage. Varstva pred boleznimi in škodljivci še ni potrebno izvajati, ker za razvoj bolezni še niso ugodni pogoji toplote, škodljivci pa so še v stanju zimskega mirovanja in tako neobčutljivi. Rez malin je potrebno opraviti preden prično te brsteti. Zbrsteli brsti in mladostni poganjki so izredno občutljivi in lomljivi od najmanjše rozge, kar se z rozgo dogaja, ko jo obrezujemo in naravnavamo med žice v opori. Tesno ob tleh izrežemo vse rozge, ki so rodile v minulem letu, lepo ra-ščene enoletne rozge pa razredčimo na enakomerno razdaljo in prikrajšamo na višino 1,5 m do 2 m.
V	OKRASNEM VRTU gojimo v glavnem tri skupine okrasnega rastlinja: okrasne drevnine in grmovnice, okrasne trajnice z zelnatim steblom in drugimi nadzemnimi organi ter cvetlicami eno- in dvoletnicami. Drevninam in okrasnim grmovnicam v času zimskega mirovanja izrežemo poškodovane, suhe, bolne in pregoste veje. Zimsko vzgojno rez opravimo pri vseh tistih, ki bodo cvetele v poletnih in jesenskih mesecih, spomladi cvetoče drevnine in grmovnice pa obrezujemo po cvetenju v obliki zelene rezi. Okrasne trajnice, s katerimi imamo zasajene cvetlične gredice, razne obrobe in skalnjake, obrežemo dokler so še v stanju mirovanja - dobro opazne in ločljive dele rastline, ki so po minuli vegetaciji do nove pomladi odmrli, se posušili ali so kako drugače poškodovani. Običajno se odrežejo vsi nadzemni deli rastline, iz koreninske grude pa se bo obnovila nova rastlina. Po potrebi preveč razra-ščene grme skrčimo ali razsadimo. Zahtevnejša semena z daljšo kalilno dobo cvetlic enoletnic, že nekaj časa gnojimo za sadike v setvenicah in toplih in zaprtih prostorih.
V	ZELENJAVNEM VRTU v dnevih, ko se enačita časa svetlega in temnega dela dneva, se približuje obdobje vse pogostejših setev in saditev raznih vrst zelenjave. Na prostem v zaveternih legah sadimo česen, čebulo in šalotko. Na sončne, tople lege z rahlo humozno peščeno zemljo sadimo rani krompir, ki smo ga že pretekli mesec vložili v nakalitev. Posejane gredice prekrijemo s črno folijo, vendar to prekritje velja do vznika krompirjeve cime. Rastline v zaprtih gredah, ki jih ob toplih sončnih dneh tudi zračimo, po potrebi zalivamo. Zalivamo le s postano in ne prehladno vodo v dopoldanskem času, da se do večera posuše in jih nočni hlad ne bo prizadel.
Miran Glu{i~, ing. agr.
20-Četrtek	21-Petek	22-Sobota	23-Nedelja
24-Ponedeljek	25-Torek	26-Sreda Ô	
Predstavljamo vam
Novice iz sveta avtomobilizma
Citroen berlingo
Zunanjost
že na prvi pogled boste prepoznali značaj novega citroena berlinga. Robusten pokrov motornega prostora, veliki žarometi in izrazita okrasna maska zaokrožujejo prenovljeno podobo tega priljubljenega večnamenskega avtomobila. Zadek ostaja praktično nespremenjen. Odlikujejo ga velika vrata, ki omogočajo lahek pristop k prtljažnemu prostoru in notranjosti vozila.
Notranjost
Tudi armaturna plošča je popolnoma preoblikovana. Vsebuje različna stikala za večje
vili vse, kar potrebujete. Zahvaljujoč zložljivi zadnji sedežni klopi, deljivi v razmerju 2/3 -1/3, se novi citroen berlingo ukloni vsem vašim zahtevam: smuči, jadralne deske, kolesa ... vanj spravite vse, kar meri manj kot 2,8 m3 !
Motorji
Bencinski motor 1.4i: Najboljši izkoristek po najugodnej{i ceni
Z motorjem moči 75 KM. Večtočkovno vbrizgavanje in elektronski vžig, ki sodita med
vne voznike, ki radi vedo, da imajo na voljo še dodatno rezervo moči vselej, ko jo potrebujejo.
Dizelski motor 2.0 HDi: Zmogljivost brez primerjave
Močan motor z 90 KM združuje številne tehnološke novosti in lahko doseže še posebej
udobje potnikov in številna uporabna odlagalna mesta. Kombinirano instrumentno ploščo sestavljajo štirje merilniki: merilnik hitrosti, vrtljajev, nivoja goriva in kazalec temperature. Novi citroen berlin-go ima vse, kar potrebujete za še udobnejšo vožnjo. Med drugim vsebuje po naklonu nastavljiva prednja sedeža, ki sta lahko opremljena z nasloni za roke. Zadnji trije sedeži imajo ugrezljive vzglavnike, ki prispevajo k večjemu vzvratnemu vidnemu polju za voznika. Na hrbtni strani prednjih sedežev so pritrjene zložljive mizice, da bodo vaši otroci potovali še udobneje. Pod zložljivim pokrovom za prtljago je kar 624 litrov prostora: odslej na potovanju ne boste ničesar pogrešali, saj boste po zaslugi praktičnih dvižnih ali krilnih prtljažnih vrat v berlinga spra-
najboljše novejše tehnologije na področju motorjev, hkrati pripomoreta k prožnosti in poskočnosti motorja pri vseh vrtljajih. Motor 1,4 je kot nalašč za tiste, ki želijo privarčevati z gorivom.
Bencinski motor 1.6i 16V: Var~na mo~
Kombinacija vselej dostopne moči 110 KM in popolnoma nadzorovane porabe goriva je sinonim za visokozmogljiv motor, ki zapelje tako ljubitelje dobre mehanike kot zahte-
velik navor še pri najnižjih vrtljajih. Pri tem pa ostaja varčen, tih in prijazen do okolja.
Varnost

Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
			
AUDI A6 2,8 quattro	1994	1.680.000	- Brezplačen
CHRYSLER VOY 3,3 LE	1996	2.000.000	preizkus
FIAT PALIO WEEKEND 1,2	2000	1.360.000	-105 točk
FIAT PUNTO 1,2 16V ELX 3V20 2000		1.700.000	kontrole
HYUNDAI PONI 1,5 Ui	1994	350.000	na vozilu
KIA SPORTAGE 2,0 MRDi	1998	1.800.000	- Tehnična
KIA SPORTAGE 2,0 MRDi	1999	2.390.000	kontrola
KIA SPORTAGE 2,0 MRDi	1998	1.960.000	po 2000
OPEL VECTRA 1,8 - 16V KAR	1998	2.040.000	prevoženih
R EXPRESS 1,9D	2000	1.060.000	kilometrih - Pomoč na cesti.
Testna vozila			vleka ali
			popravilo
			
ESPACE EXP 2,2 Dei	2002	5.700.000	- 3 mesečna
AVANTIME 3,0 PRIVILEGE	2002	7.200.000	tehnična
CUO 1,5 Dei 5V/LITE	2002	2.050.000	garancija
CUO 1,5 Dei/5V EXP	2002	2.343.000	(za določena vozila)
CUO 1,2/5V EXP	2002	1.980.000	
RENAULT
Ptuj, OrtnoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
Novi citroen berlingo vam ne nudi le prostornosti in udobnega potniškega prostora, temveč vas tudi učinkovito varuje s prednjimi in stranskimi varnostnimi blazinami, sistemi za pomoč pri zaviranju, kot sta ABS in elektronski razdelilnik zavorne moči, ali novo opremo za pasivno varnost, ki prispeva predvsem k večji odpornosti potniškega prostora in zaščiti potnikov pri čelnih ali bočnih trkih.
Mihael Tos
Vlada sprejela finančni načrt DARS-a za leto 2003
Vlada je v vlogi skupščine Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) sprejela finančni načrt DARS-a za leto 2003, ki sledi sprejetemu planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2003. V letošnjem letu bo za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje slovenskih avtocest namenjenih skupaj 116,45 milijard tolarjev, od tega 91,1 milijarde tolarjev za gradnjo in 25,35 milijard tolarjev za upravljanje in vzdrževanje avtocest. Z gradnjo se v letu 2003 nadaljuje na 87,3 km avtocest in hitrih cest, od katerih jih bo 22,1 km predanih prometu, na 39,5 km novih avtocestnih odsekov pa se bo pričelo z gradnjo. Prioritetno se bodo gradili odseki avtocest Vučja vas - Beltinci, Trojane - Blagovica, Blagovica - Kompolje, Klanec - Ankaran (Srmin), hitra cesta preko Rebernic in odseki od Biča proti mednarodnemu mejnemu prehodu Obrežje. Z gradnjo se bo pričelo na avtocestnih odsekih Šentvid - Koseze, Korenitka - Pluska, Hra-stje - Lešnica, Smednik - Krška vas, na hitri cesti Škofije - Srmin ter obvoznici Pragersko. V letu 2003 bodo predani prometu avtocestni odseki Vučja vas - Beltinci (od priključka Murska Sobota do priključka Vučja vas), Blagovica - Kompolje, Bič - Korenitka in Pod-tabor - Naklo, do konca leta 2005 (ob zagotovitvi zadostnih sredstev v letih 2004 in 2005) pa bo zgrajena celotna avtocesta od Maribora do Kopra.
BMW lani rekordno
Avtomobilski oblikovalci nagradili nissan micro
Nemški avtomobilski proizvajalec BMW je lansko leto v primerjavi z letom poprej dobiček pred obdavčitvijo povečal za 1,7 odstotka, kar znaša slabe 3,3 milijarde ev-rov. Čisti dobiček se je v enakem obdobju zvišal za 8,3 odstotkov na slabi dve milijardi evrov, medtem ko so se prihodki dvignili za 9,9 odstotkov na 42,3 milijarde evrov. V poslovnem letu, ki je najuspešnejše v zgodovini BMW-ja, so prodali 17 odstotkov več avtomobilov kot leto poprej in tako prvič presegli mejo milijona prodanih vozil letno.
Nova nissan micra je prejela "2003 European Automotive Design Award from Designers (Europe)", oddelka Fontignies Consulting. Med slovesnostjo na avtomobilskem salonu v Ženevi je Dominique Fontigni-es, glavni svetovalec evropskih oblikovalcev, podelil nagrado v kategoriji "produkcijsko vozilo" gospodu Shiri Nakamura, podpredsedniku in vodji oblikovanja pri nissanu. Nagrada združenja "Designers (Europe)", ki deluje od leta 1996, je edinstvena v tem, da združuje le diplomante in študente avtomobilskega in industrijskega oblikovanja. Pri glasovanju je sodelovalo preko 600 ljudi iz 30 držav.
Renaulti in citroeni odslej z dveletno splošno garancijo
Z uvedbo splošnega jamstva za dve leti brez omejitve kilometrov so v Sloveniji s 1. marcem 2003 poenotili jamstvene roke za vse modele osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil Renault. Doslej so dvoletno splošno jamstvo imeli le nekateri novejši modeli te znamke. Vsa vozila Renault imajo poleg dvoletnega splošnega jamstva še naprej tudi 3-letno jamstvo za lak in pa 12-letno jamstvo proti prerjavenju. Podjetje Renault Slovenija, ki je komercialna podružnica Re-naulta v naši državi, je v sodelovanju s pooblaščeno prodajno-servisno mrežo Renault splošno jamstvo za vse modele osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil znamke Renault podaljšalo na dve leti. Podaljšan jamstveni rok velja za vsa nova vozila, ki so kupcem dobavljena od vključno 1. marca 2003. Z marcem so tudi citroeni dobili dveletno splošno garancijo, seveda pod pogoji iz servisne in garancijske knjižice. Na dve leti se je podaljšala tudi brezplačna pomoč na cesti Citroen Assistance. Splošna garancija 2 leti velja za vsa vozila prodana s 1. marcem 2003 in ne velja za vozila prodana pred tem datumom.
Mihael To{
NaroČite
Štajerski
z brezplačno prilogo
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo, ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
IMAROČILIMICA ZA TED1M1X
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Podr. gosp. kompas, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
I Ime in priimek:
Naslov:, Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO-TEDNIK Ptuj Raičeva 6 2250 Ptuj
DEGENERATIVNA BOLEZEN SKLEPOV
AVSTRIJ. ALPSKI SMUČAR (HUBERT)
DLAKASTA KOŽA MLADIH KOZLIČEV
ALEŠ ČEH
ROMUNSKA TEKAČICA MELINTE
MEHANIČNO URJENJE VOJSKE
OBROK PLAČILA
MANJŠI OTOK V ZADRŠKI SKUPINI
NAŠA PISATEUlCA PEROCI
RAVNA STREHA
ROKOMETAŠI-CA BOŠNJAK
MOŠKO IME
NUKLEARNA ELEKTRARN/ KRŠKO
CELJE
NAŠ SKLA-DATEU (BLAŽ)
LUTERANI
VEČJA VODNA PTICA
IZRABA
TOVARNA VCEUU
LISTAVEC
GREGOR BENEDIK
UDAREC Z DLANMI
DEJAVNOST LUTKARJEV
NAŠA TISKOVNA AGENCIJA
GLAVNO MESTO GORNJE AVSTRIJE
GRAPA, TORAVA
LEVI PRITOK ODRE
NOGOMETNI STADION V STUHGARTU
LOJZE SLAK
NORVEŠKO MOŠKO IME
CHARLES FOX
BIZANT VLAD. DRUŽINA
EG. BOGINJA NEBA
'RIVRŽENEC ETATIZMA
ŽENSKA OBLEKA
i
IZ BESEDE SAT
NEM. KIPAR (EMIL)
BEOGRAJSKA GRUPA
TISKARSKI
NOŽ ZA POSNEMANJE BARVE
ŠKOTSKI NOGOMETAŠ (BRIAN, 1981)
DOLGA DOBA
SRBSKI REŽISER JOVANOVIČ
TONE PAVČEK
TENIŠKI KLUB
MESTO V
MOLDAVIJI
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: prtič, ruina, stvar, Niko, AZ, RI, Al, NM, SP bleščava, izjavitelj, raztezalo, regulator, Atrans, Alpe, OG, Ria, sial, TAM, očividec, in, Ana Komnena, otip, lis, avt, OT, zlati jez, istina, Škot, Chinard, atona, žanr, Irka, OA. Ugankarski slovarček: BOBR = levi pritok Odre, ki izvira v Krkonoših, dolg 268 km, EGIL = norveško moško ime (metalec kopja Danielsen), KID = dlakasta koža mladih kozličev, NECKER = nogometni stadion v Stuttgartu, NUT = egipčanska boginja neba, Ozirisova in Izidina mati, STROLZ = avstrijski alpski smučar (Hubert, 1962), SUTOR = nemški kipar (Emil), TANEC = makedonski folklorni ansambel, osnovan 1949 v Skopju, TIRASPOL = mesto v Moldaviji ob spodnjem toku reke Dnester.
ÍGovorl se .
... DA je združenje pijan-čkov Slovenije sklenilo povabiti ministra, zdravnika in protialkoholika Kebra na svoj kongres. Kot strokovnjak naj bi predaval o tem, kako brez jutranjega šilčka začeti dan z mirno roko.
... DA je Keber sicer strokovnjak zgolj na papirju -teoretično, v praksi se menda z alkoholom še ni srečal.
... DA se bo poraba keramike občutno povečala: doslej so običajne vsebine šilčkov tekle v keramične šalčke do sedmih, sedaj se bo njihova uporaba podal-jašala do desete ure.
... DA so dosedanji konzumenti malih in velikih mešanic pred zahtevno nalogo, kako isto dozo pomirjevala zaužiti s pivom ali vinom.
... DA se uporabniki PlZ-ovih storitev sprašujejo, kaj je z damami na ptujski izpostavi. Šele po tehtnem premisleku so ugotovili, da so sosede cepilnega centra in da so očitno cepljene. Proti vljudnosti do strank.
... DA taiste dame živijo v napačnem prepričanju, da državljani živijo od njihove milosti, v resnici pa one od njihovih prispevkov.
... DA je slovenska birokracija načela uveljavljeno pravilo, da riba smrdi pri glavi. Očitno je smrad v našem primeru prišel že do repa.
... DA bo ptujski mestni svet po novem sponzor boksarskega kluba. Svet lahko ponudi tudi strokovno preverjen kader.
... DA lahko bližnji materinski dan praznujejo tudi moški župani, ki na vsakem korakupoudarjajo svojo veliko, skoraj materinsko ljubezen do občanov.
Aforizmi
by Fredl
Lov na čarovnice organizirajo čarovniki.
Marsikateri ljubezenski trikotnik se je spremenil v
Bermudskega.
***
Svinčeni časi se po
svinčenkah spoznajo.
***
Ene kurbe so si nabavile vibratorje, druge
električne pendreke.
***
Kdor ima žilico za politiko,
hitro odkrije zlato žilo.
***
Grem se slepe misi, če so
mačke dobro vidne.
***
Če ne gre z lepo, gre z
grdo.
***
Marsikateri človek je slabsi celo od polopice.
Lujzek / Dober den vsaki den
Hopla! Gnes pa je drgačik kak prejšjo nedelo, ko sen lehko že pod brajdami toto lujze-kofščino pisa. Mrzlo je, kak da bi se drgoč zima vročala, saj vmes tudi kak mali metuli sneg po lufti na zemljico naletovle.
Mica v kuhji s piskri ropoče in poleg nekaj popevle ob radijski pesmi. Vete, moja Mica je glih tak kak jaz. Obodvo imama veselje do posluha, samo posluha nemama. To je skoro glih tak, kak naši politiki, ki nas zaj vse pofprek fojtrajo z Natom in Evropsko zvezo, pa jih večina nema pojma, zakaj sploh gre. Vete, jaz sen odločno za obe toti evropski združenji. Pa ne zato, ker tak mislita tudi gospod Kučan in tovariš Rode in še dosti drugih znonih Slovencof, pač pa zato ker se nemremo zapreti v izolirnico.
Sen pa jaz, Lujs prleški odločno proti vojni, ki jo prip-rovlajo Američani in jihovi podrepniki, ki si mislijo, da so lehko svetovni policaji. Nega tak dobre vojne, kak je lehko dober najslabši mir. Vete, mi,
ki smo že malo v letih, smo to občutli na lostni koži med drugo svetovno vojno, desetdnevna osamosvojitvena vojna pa nas na srečo neje preveč hujdo prizadela.
Pa pustimo vojne in mir pri miri, ostanmo rajši pri mleki in siri... Kak čujete in štejete tote afere s kloniranim fenikolom v mleki, še neje kunec, pa tudi krave naj bi po zgledi naših posameznih lokalnih in držo-vnih politikof, drgoč znorele. Tudi moja Mica mi je ovi den rekla, da zgledan kak, da bi meja beteg norih krov. Pa sen se znajša in ji reka, da una tak zgleda že od negi negda, ko betega norih krov sploh še neso odkrili. Ha, ha, ha - milo za žajfo, bi se reklo ob vsem tem. Drgačik pa sma mija z Mico dober par - kak pes in mačka, ki složno živima na skupnem dvo-riši, skupni spalnici in jahalnici
Tak pa smo na kunci. Mica zove k obedi. Po dobri župici bo prišlo na vrsto svinjsko z dobro šeloto, potli pa še vinsko za doj splohniti. Te pa eno vuro ali pa pul bolniškega staleža, te pa v štalo živino nakrmiti, televizijski dnevnik pogledati in iti ajči bajči delat. Vas poda-vlja vaš ajči - bajči LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 20. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko, do 9.00). 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). PETEK, 21. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Novice (še ob
5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napoved-nik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
SOBOTA, 22. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole
- Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in POPULARNIH 10 (Jankom Bezjak in David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
NEDELJA, 23. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
PONEDELJEK, 24. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjž-nih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška, bistriška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman -Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
TOREK, 25. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 IZPOD POHORJA
(Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (radio Slovenske gorice).
SREDA, 26. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 Po Slovenskih goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
Horoskop
OVEN
Trenutno je vaš projekt resnično bolj negotov. Potrebno bo vztrajati, ker predaja za vas nikakor ne pride v poštev. Zadevo boste uredili v kratkem času in ponovno začeli uresničevati svoje cilje.
BIK
Z močjo volje, ki jo nosite v sebi, imate vse možnosti, da premagate nelagodni občutek ogoljufanosti in ljubosumja, ki vladata v vašem domu.
DVOJČEK
^^ Le zakaj nenadoma take črne in žalostne misli? f	Pomislite - saj ste uspe-
šni tako v osebnem življenju kot tudi v poslovnem, kjer žanjete uspeh za uspehom.
RAK
Vsa vaša pričakovanja, ki ste jih tako dolgo čakali, so se vam uresničila in izpolnila. saj imate končno čustveno bogato Iju-bezensko zvezo z osebo, ki ste si jo zmeraj želeli.
LEV
tna pot.
Cilji, ki ste si jih zastavili že pred davnimi časi, so se vam uresničili. Pri vsem ste uspeli in pred vami je uspešna in prije-
DEVICA
Trenutno velja za vas ena sama stvar, in sicer potrpežljivost in še enkrat potrpežljivost. Veliko naporov in stresov bo potrebnih, da boste vse uredili, ampak ne obupavajte - zmaga bo vaša.
TEHTNICA
Trenutno ste polni bolečine, žalosti in notranjega nemira. V zmešnjavi ki jo čutite trenutno, vam ne bo pomagal niti egoizem niti provokacije. Prisluhnite notranjemu jazu!
ŠKORPIJON
Vse preveč se sekirate in po nepotrebnem obremenjujete s podrobnostmi, čeprav imate vsega v izobilju. IVIalo več samo-zaupanja vam ne bi škodilo. Ne pozabite na prijatelje.
STRELEC
V obdobju, ki je pred vami, boste morali biti zelo močni. Poskušajte se sprostiti s pomočjo spro-stitvenih vaj in preživite več časa v naravi!
KOZOROG
Pred vami je izredno velik poslovni uspeh, katerega že dalj časa pričakujete. Tudi vaš nadrejeni bo cenil vašo strokovnost. Čaka vas zelo uspešna kariera!
VODNAR
Imate globoko in spoštovanja vredno prijateljsko zvezo, ki pa zna biti usodna, saj bosta kmalu oba ugotovila, da se vajino prijateljstvo spreminja v ljubezen.
RIBI
Pred seboj imate uspešni posel, ki vam bo prinesel ne samo dobiček, ampak tudi zadovoljstvo. Ključ vašega izrednega poslovnega uspeha je, da ste zaljubljeni in ljubljeni.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.

Info
Glasbene novice!
V sodobni glasbi je vse preveč priredb - vzameš malo tu in malo tam, dodaš novi vokal in že je tu novi potencialni hit. Poudarek je na besedi potencialni, saj ni vsaka priredba vedno dobra oziroma se lahko le redko katera primerja z originalom!
Britanski drugi pop idol GARETH GATES prepeva pod močnim vplivom svoje managerke Cathy Dennis, ki mu je do sedaj izbrala naslednje glasbene hite Unchained Melody, Anyone Of Us, The Long And Winding Road in What My Heart Wants To Say. Najstniški zvezdnik je za fondacijo Red Nose Day priredil rok klasiko SPIRIT IN THE SKY (**), ki jo je v originalu milijonkrat bolje zapel Norman Greenba-um. Najslabše pa v tej osladni pop priredbi ni pevčevo petje, ampak sodelovanje oziroma spremna beseda britanske BBC-jeve komične skupine The Kumars!
BLUE so trenutno carji s priredbo pesmi Sorry Seems To Be The Hardest Word, v kateri jim je v veliko vokalno pomoč originalni avtor Elton John. Mladeniči ostajajo tudi v novi standardni popevki YOU MAKE ME WANNA (***) pri zmagovalni lahkotni pop in r&b kombinaciji.
Žurerska skupina HERMES HOUSE BAND seje prvič pojavila na lestvicah s priredbo klasikeJohna Denverja Country Road, ki staji sledili še dve Que Sera Sera (original pripada Doris Day) in Life Is Life (original pripada skupini Opus). Ce ste za zabavo, si privoščite novo trač priredbo popevke THOSE WERE THE DAYS (***), ki ima omejen rok uporabnosti, pa vendar bo mnoge pritegnila na plesišča.
[vedski duet ROXETTE sije svoj prostor v glasbeni zgodovini zagotovil že z debitantsko uspešnico The Look. Mnogim pa sta Marie Fredericksson in Per Gessle pihnila na dušo z nepozabno balado It Must Have Been Love, ki sta jo posnela za romantično komedijo Pretty Woman. Spremembo so v glasbi dobrodošle, vendar je duet gotovo zašel s prave poti v novi elektro pop/rock pesmi OPPORTUNITY NOX (***).
Britanski pevec PHIL COLLINS ima težave s sluhom in bo zaradi tega priredil omejeno število koncertov v podporo njegovemu aktualnemu ploščku Testify, s katerega že poznamo mega uspešnico, a žal ponovno priredbo pesmi Lea Seyerja Can't Stop Loving You. Vrhunski glasbenik izvaja srednje hitro in na čase celo malo tečno novo pesem WAKE UP CALL (***) o grozečem jutranjem klicu, ki nas vrže pokonci oziroma iz postelje!
Ameriški rocker KID ROCK je aktualen spremljevalec najbolj znane reševalke na plaži na svetu Pamele Anderson. Nepredvidljivo je fant povabil k sodelovanju priznano pevko Sheryl Crow, s katero sta se fantastično ujela v magični, vendar izredno žalostni rok, folk in kantri obarvani baladi PICTURE (*****) z zgoščenke Cocky.
Tokratni sestavek pa zaključujem s spiskom najboljših slovenskih glasbenih novosti, izdanih v mesecu marcu: Mladi Marko (Remix) - Vlado Kreslin, Ti - Power Dancers, Nekaj ur za umret - Anja Rupel, Nebo - Love Beat, Nisem kriva - Rebeka Dremelj in Dokler bova skupaj - Murat & Jose.
David Breznik
NGHT DF A WOMAN - Shagi BHY ME A HIVEH - Justin TimbErla! I HAVE - Jennifer Lapez & LL CdqI
—I_WEEKEND - ScDDter
:AN 'T STOP - Red Hot Chili Peppers
Vsakť? 5o\>o\:o m<sd 2.0. in	uro
Kdo je glavni igralec v filmu Zgodilo seje na Manhattnu?
Odgovor:_
NAGRADNO K s VPRAŠANJE
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenec prejšnjega tedna je Simona Vinkler, Slape 12,2323 Ptuj. gora.
Odgovore pc^jite do ponedeljka, 24. marca, na naslov: Radlo-Tednik Ptuj, fíaičeva 6,2250 (za Info).
Predstavljamo vam.
Norah Jones: Come Away With Me
Blue Note Records, 2002
www.norahjones.com Micna in nadarjena vokalis-tka in pianistka, ki je bila še pred letom dni povsem neznana, sodi ta hip med imena, ki jih globalna glasbena industrija izgovarja še posebej vzneseno. Nič čudnega, njen gladko tekoči, umetelno aranžirani, muzikalično razgledani, malo-dane klasično ubrani in absolutno netrendovski album Come Away With Me je namreč presegel naklado sedmih milijonov in snel živopisani pušeljc nominacij za najbolj prestižna glasbena priznanja.
Genialnost te plošče leži v slepeči ležernosti in fantastični preprostosti, kamor je vtkano ogromno izvrstnega muziciranja, prefinjenih fraz in čarobnih melodij. In Norah je ob
vsem tem še vedno sramežljiva, skromna, kot bi pela petim izgubljenim dušam v kakšnem od boga pozabljenem lokalu.
Da je domov odnesla kar osem grammyjev, še vedno odmeva v glasbenem svetu. Kako je lahko tako uspe{en nekdo, ki ne poudarja dekolteja, se ne šminka z živo rdečo in ima tudi na največjih podelitvah skromno črno oblekco in povsem običajno frizuro! Nezaslišano! Toda ni razloga, da Norah ne bi v celoti in povsem prisluhnili. Če ne zaradi drugega, zato ker profesionalni in ušesu prijazni izdelki s tako nizko vsebnostjo kiča sila poredko zaidejo na police z mainstreamovsko ponudbo. Njen album je 80-minutni recital in ponuja pestro zbirko raznovrstnih skladb, prelepih
Filmski koti~ek
Zgodilo se je na Manhattnu
^DHHY SEEMS TD BE THE HAHDEST WDHD-^ Blue & Elton John	^^
THE THINGS SHE SAID - T.A.kl. / / I DHDVE ALL NIGHT - Celine Diflj [ WITH YDU - Avril Lavigne SUNRISE - Simply Bed—^
(Maid In Manhattan)
V romantični komediji Zgodilo se je na Manhattnu Jennifer Lopez igra garaško, inteligentno in odločno mamo samohranilko, ki sanja o boljšem življenju. Prebija se kot služkinja v prvorazrednem manhattn-skem hotelu Beresford in se zaljubi v obetavnega politika, ki meni, da je predstavnica visoke družbe in hotelska gostja. Kot je predvideval prvotni scenarij, naj bi bila to zgodba o služkinji in britanskem princu, za glavno vlogo pa je bila predvidena Julia Roberts, ki pa je vlogo zavrnila. Še žal ji bo!
Ali bosta hotelska uslužbenka iz Bronxa in uglednež iz osrednjega Manhattna postavila vse na kocko zaradi ljubezni? Glavna lika, Marisa in Christopher, spoznata, da večje ko so tvoje sanje, večje možnosti imaš za njihovo uresničitev. Film odlično zajame mešanje dveh različnih svetov, manhattnske smetane v luksuznem hotelu in osebja, ki tam dela. To ni le romanca med človekoma iz povsem različnih svetov. To, da se instinktivno zaljubita, je lahek del, a da se začneta spoštovati in razumeta drug drugega, zaradi tega zgodba vžge. Humor je pristen, ljubezen med likoma pa se prepričljivo razvija. Na živ-
ljenjskem razpotju, tako profesionalnem kot osebnem, dobi privlačnost med politikom in služkinjo pridih kozmične usojenosti
Za vlogo Jenniferinega desetletnega sina Tya je v New Yorku, Los Angelesu in Miami-ju prišlo na avdicije več kot tisoč dečkov. Takoj, ko je z Lo-pezovo prebral del scenarija,
komedija, romantični Dolžina: 103 min Režija: Wayne Wang Producenti: Paul Schiff, Deborah Schindler, Elaine Goldsmith, John Hughes, Elaine Goldsmith-Thomas, Joe Roth, Julia Roberts Scenarij: John Hughes Igrajo: Jennifer Lopez, Ralph Fien-nes, Natasha Richardson, Di Quon, Kevin Wade
so vsi vedeli, da je pravi Tyler Garcia Posey.
Od tega filma pa ne smete pričakovati kakšnih velikih presenečenj. Zgodba namreč vse od začetka pa prav do končnega kadra poteka v stilu najbolj šablonastih stereotipov romantične komedije, kjer ne boste doživeli niti enega odstopanja.
Še največja aduta filma sta Ralph Fiennes ter seveda vroča Jennifer Lopez, vse ostalo pa je zgolj izpeta nerealna romantika, ki se zaključi z absurdnim koncem, kjer samo še manjka napis: In srečno sta živela do konca svojih dni. Film za nepoboljšljive romantike.
Erika Bager
prvem mestu ameriške lestvice.
Tretji single z albuma, Come Away With Me, je poleg prvega Don't Know Why del glasbene podlage za aktualni film Zgodilo se je na Manhattnu. Tudi v filmu Two Weeks Notice s Sandro Bullock in Hughom Gran-tom bomo lahko slišali njen glas: v enem osrednjih kadrov filma Norah izvaja skladbo The Nearness Of You.
balad, nalezljivih melodij in izvrstnih vokalov. In škoda bi bilo opisovati, razčlenjevati in ocenjevati vsako pesem posebej. Tu je le en namig: sprostite se in uživajte v 14 odličnih pesmi za vse okuse. Všeč bodo namreč tudi tistim, ki poslušajo rap, pop ali narodno-zabavno glasbo!
Come Away With Me je album umirjenih tonov in pristnega sentimenta. Je tista stara šola v najlepši luči. Presenetljivo pa je ta zaprašeni način ustvarjanja glasbe po skoraj letu dni postal eden največjih fenomenov pop industrije. Norah ta trenutek pometa z vso za velike dobičke narejeno pop navlako in dobesedno kraljuje na
Odkritje leta
2002
23-letna mladenka sicer velja za največje odkritje leta 2002. Rodila se je 30. marca 1979 v New Yorku, pri štirih pa se je njena družina (oče je sloviti indijski glasbenik, sitar Ravi Shankar) preselila v predmestje Dallasa v zvezni državi Teksas. V cerkvenem zboru je pela že pri petih letih, pri sedmih pa je že začela aktivno igrati klavir in saksofon. Kot srednješolka je osvojila prestižno nagrado za najboljšo jazz vo-kalistko, odtlej pa je šla njena pot samo še navzgor.
Norah Jones je študirana džez pevka in pianistka. Že kot najstnica je pisala lastne skladbe. Njeno življenje se je obrnilo na glavo, ko se je odselila iz Dallasa nazaj v New York, kjer je ustanovila svoj mali bend. Hitro se je predala čarom in nezemeljski intimi tamkajšnjih kavarnic in malih džez klubov. In njen prvenec Come Away With Me je točno to, sila intimna izkušnja in nora strast občutkov ob igranju. .
Tenkočutna interpretka pesmi, ki jih žanrsko lahko uvrstimo med džez in pop, v njenem izrazu pa je celo zaslediti vplive soula in funka, je podrla ne le rekorde pri prodaji in nagradah, ampak tudi zamajala mit in formulo uspeha, ki narekuje miniaturne krpice na peroksid-nih shujšanih pop zvezdnicah. Bravo!
Erika Bager
CID
Petek, 21. marca 2003, ob 21. uri POP CORN - pomladni koncert
Mlada ptujska glasbena skupina vabi na prvi pomladni dan na koncert v klub CID. Vstopnine ni!
Te~aj risanja
Vodil ga bo akademski slikar Tomaž Plavec. Potekal bo ob sobotah dopoldan. Prijave sprejemamo v CID na tel. 780 55 40 vsak delavnik od 8. do 15. ure. Namenjen je mladim in odraslim, ki se želijo izpopolniti v tehniki risanja ali potrebujejo to veščino v poklicu ali pri izobraževanju. Prvo srečanje udeležencev in hkrati prvi del tečaja bo v soboto, 22. marca, ob 10.30 v CID-u. Udeleženci potrebujejo risalne liste in oglje. Za podrobnejše informacije pokličite mentorja na tel. 041200 335.
V klubskem prostoru je še vedno na ogled razstava fotografij Sandija Kelneriča z naslovom Mala narava. Ogledate si jo lahko še ta teden vsak delavnik od 8. do 20. ure, v petek do 23. ure, v soboto pa od 10. do 13. ure.
Napovedujemo
Odprtje pregledne razstave humana umetnost
Likovna dela, ki jih bomo lahko videli na razstavi, so nastala v okviru slikarske kolonije, ki je potekala junija 2002 na Ptuju po zamisli Darka Ferlinca. Deset akademskih slikarjev je ustvarjalo vedute Ptuja, nato pa slike podarilo Društvu prijateljev mladine Ptuj. Z izkupičkom od prodanih slik je DPM Ptuj v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti avgusta 2002 omogočilo brezplačno letovanje 35 otrokom, nekaj sredstev pa je ostalo še za letovanje v letošnjem letu.
Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do četrtka od 8. do 20. ure, v petek od 8. do 23. ure in v soboto od 10. do 13. ure.
Uradne informacije lahko osebno ali telefonsko dobite vsak delovni dan od 8. do 15. ure.
Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro osebno, telefonsko na št. 780 55 40 ali po elektronski pošti: cid@cid.si
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
ytM
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	■ Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Komentira: Aleš Tihec
Adijo Korotan!
Nogometna komedija na Prevaljah v režiji novopečenega predsednika Korotana Vladimirja Zaluberška je končana. Zgodbo so po pričakovanju zaključili igralci, ki jim je bilo v nedeljo končno dovolj praznih obljub. Kako tudi ne. Za-luberšek jim je obljubljal gradove v oblakih / milijone tolarjev, izkazalo pa se je, da so bile vse samo laži. Od prve do zadnje besede. Nogometaši na koncu niso več zaupali niti občinskim možem, ki naj bi jim zagotovili, da bodo v prazno blagajno prispevali 2 milijona tolarjev.
Koroški ligaš se je tako v deveti sezoni neslavno poslovil od družbe najboljših slovenskih klubov ter bo, zaradi predčasnega slovesa, novo pot začel v najnižji ligi. In to ravno v letu, ko prevaljski nogomet praznuje visoki jubilej - 70. obletnico delovanja.
S predčasnim koncem so Korošci, ki so že od svojih pionirskih korakov v prvi ligi sloveli po neurejenih razmerah, poskrbeli še za zadnji škandal. Ker niso dokončali državnega prvenstva kakor tudi pokalnega tekmovanja, so naredili nepopravljivo škodo celotnemu slovenskemu nogometu, saj je sezona neregularna. Tega dejstva več ne more spremeniti nihče, čeprav se bodo končni zmagovalci trepljali po ramah.
Sicer pa je bil nedeljski pogreb le zadnje dejanje v zapleteni zgodbi o neslavnem koncu prvoligaškega nogometa na Prevaljah. Ni skrivnost, da so na Koroškem imeli mrliča že bistveno prej, preden se je po koncu jesenskega dela prvens-tvapojavil »rešitelj« Vladimir Zaluberšek, na čelu s skrivnostnim konzorcijem. Toda nekdo je moral pokopati »truplo^«.
Na koncu so jo, kot po navadi, najslabše odnesli naivni igralci, ki so do konca letošnje sezone brezposelni.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 21. KROGA: Primorje - Sport Line Koper 1:1 (0:0), ERA Šmartno - CMC Publikum 1:2 (0:2), Mura - Rudar Velenje 1:0 (1:0), Ljubljana - Dravograd 1:4 (0:2), Maribor Pivovarna Laško - Gorica 2:3 (1:2), Korotan - Vega Olimpija 3:0 b.b.
1. VEGA OLIMPIJA	20	11	7	2	35:15	40
2. CMC PUBLIKUM	20	11	7	2	38:19	40
3. KOPER SPORT LINE	20	9	6	5	28:24	33
4. MARIBOR PIVLAŠKO	20	8	7	5	26:23	31
5. ERA ŠMARTNO	20	7	9	4	28:28	30
6. PRIMORJE	20	7	4	9	27:31	25
7. DRAVOGRAD	21	6	6	9	26:25	24
8. LJUBLJANA	20	6	4	10	25:38	22
9. GORICA	20	4	8	8	21:30	20
10. RUDAR	20	5	4	11	20:29	19
11. MURA	20	4	6	10	23:28	18
12. KOROTAN (-7)	11	2	4	5	7:14	3
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 16. KROGA: Aluminij - Zagorje 2:0 (0:0), Goriška brda - NK Ptuj Drava 1:2 (1:1), Jadran Pivovarna Mahnic - Železničar 0:0, Triglav Kranj - Križevci 2:0 (1:0), GPG Grosuplje - Bela Krajina 0:3 (0:0), Krško Posavje - Livar 3:0 (1:0), Nafta - Domžale 1:2 (0:1). Dravinja - Izola 1:0 (0:0)
1. DOM@ALE	16	12	4	0	40:16	40
2. GPG GROSUPLJE	16	10	4	2	35:17	34
3. ALUMINIJ	16	10	4	2	32:15	34
4. NK PTUJ	16	8	4	4	33:19	28
5. KRI@EVCI	16	7	2	7	30:24	23
6. BELA KRAJINA	16	5	7	4	22:22	22
7. KR[KO POSAVJE	16	4	9	3	23:24	21
8. LIVAR	16	6	3	7	14:18	21
9. IZOLA	16	6	3	7	22:27	21
10. TRIGLAV KRANJ	16	4	6	6	18:23	18
11. GORIÏKA BRDA	16	5	3	8	18:24	18
12. ZAGORJE	16	4	5	7	29:28	17
13. JADRAN PIVOVAR. MAHNIČ	16	4	5	7	20:24	17
14. NAFTA	16	5	1	10	22:33	16
15. DRAVINJA	16	5	1	10	15:29	16
16. @ELEZNIČAR	16	1	3	12	11:41	6
Šola plavanja za odrasle
Plavalni klub Terme Ptuj vabi vse, ki bi se želeli naučiti ali izpopolniti znanje plavanja v ŠOLO PLAVANJA ZA ODRASLE. Za~eli bomo v ponedeljek, 31. marca ob 19.15 uri. Prijave sprejemamo na tel: 041 311 414. Franjo Rozman
Vpis v Karate-do klub
Karate-do klub Ptuj vpisuje v mesecu marcu nove člane, ki želijo spoznati karate-do kot ves~ino ali tekmovalni šport. Za osnovnošolce potekajo treningi vsak ponedeljek, sredo in petek ob 17. uri ter za odrasle v torek in ~etrtek ob 19.30 uri v O.Š. Olga Meglič Ptuj. Dodatne informacije: 041 699 639 (Andrej)
Nogomet • 2. slovenska liga
Napoved kandidatur za vrh
Aluminij - Zagorje 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Dončec (55), 2:0 Čeh (72. iz 11m)
ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Golob (od 60. Topolovec), Sam-bolec, Pekez, Prapotnik, Vasilič (od 46. Panikvar), Rakič, Kram-berger (od 82. Fridauer), Čeh, Dončec. Trener: Miran Emeršič.
RUMENI KARTONI: Čeh (17), Zavrl (52), Berbič (56), Najdenov (67), Oplotnik (70), Cirar (72)
V	Kidričevem so se nekoliko bali srečanja proti Zagorjanom, saj so prav zadnji teden zaradi poškodbe ostali brez Igorja Per-koviča, sicer enega izmed nosilcev igre Aluminija. V prvem polčasu so bili sicer maloštevilni gledalci nezadovoljni s prikazanim, saj v prvem polčasu ni bilo resnejšega strela proti vratom.
V	drugem polčasu pa je bila podoba na igrišču povsem drugačna. Domači so bili vseskozi boljši nasprotnik. Njihovo dobro igro je v 55. minuti potrdil
Na Kidričevem so gledali dober nogomet le v drugem polčasu.
Rokomet • 1. A SRL - m
Slovan na kolenih
REZULTATI 16. KROGA: Slovan - Velika Nedelja 20:27 (8:12), Trimo Trebnje - Rudar Trbovlje 20:24 (12:9), Gorenje - Mobitel Prule 67 33:30 (16:18), Prevent -Termo 26:26 (15:10), Inles Riko - Cimos Koper 24:28 (11:13), Celje Pivovarna La{ko - Pivka Pe-rutninarstvo 43:19 (21:7).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 16 15 0
2.	MOBITEL PRULE 67 16 15 0
3.	GORENJE
4.	PREVENT
5.	TRIMO TREBNJE
6.	CIMOS KOPER
7.	TERMO
8.	RUDAR TRBOVLJE
9.	INLES RIKO
10.	VELIKA NEDELJA 11.SLOVAN
12. PIVKA PERUTNIN.
11 0 10 2
10 11 11 9 11 7 14 3
Foto: DK
Robert Belec (V. Nedelja)
Slovan - Velika Nedelja 20:27 (8:12)
VELIKA NEDELJA: Kova~ec,
Gotal 1, Mesarec 2, Trofenik 1, Cvetko 6, Poto~njak, Bezjak 12, Kokanovi~, Kokol 1, Belec, [antl 3, Kumer 1, Okre{a. Trener: Vili Trofenik.
Tekma v Ljubljani je bila - v smislu biti ali ne biti - usodna za obe ekipi. Obstanek med prvoli-ga{i je velika vloga in tak{en je bil tudi pristop.
V	prvih {estih minutah so mreže mirovale, saj sta bila oba vratarja na svojem mestu, ob tem pa je potrebno poudariti, da je bilo preve~ nervoze ob zaklju-~ku. Rokometa{i Velike Nedelje so potem prevzeli vse niti v svoje roke in noge ter z dobro igro v obrambi, kjer je kraljeval vratar Belec s soigralci na ~rti, in s hitrimi nasprotnimi napadi pri{li do prednosti {tirih zadetkov ob odhodu na odmor.
V	drugem pol~asu so gostje iz tako imenovane »majhne« Velike Nedelje zadali nekdanjemu rokometnemu velikanu iz Ljubljane bole~ poraz, ki bi na koncu pomenil lahko celo slovo od prvoliga{ke konkurence. Zmaga gostov je tako povsem zaslužena.
Danilo Klajnšek
Dončec, ko je po akciji celotnega domačega napada uspel zatresti mrežo. V 72. minuti je bilo vse jasno glede zmagovalca, saj je Cirar v svojem kazenskem prostoru podrl Krambergerja in sodnik Mihelič je brez dvoumljenja pokazal na belo točko. Zanesljivi realizator je bil Aleš Čeh. Po tem vodstvu so se »zbudili« tudi gostje, ki so poskušali znižati vodstvo domačih, vendar je bila obramba Aluminija na čelu z vratarjem Dukaričem vedno na mestu.
Gori{ka Brda -NK Ptuj 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Sardoč (13), 1:1 Majcen (16), 1: Majcen (68)
NK PTUJ DRAVA: Golob, Toplak, D. Krajnc, Klinger (od 74. Zajc), Šterbal, Korez, Krepek, Jevdeni~, Majcen (od 88. Arsi~), Vogrinec, Sluga (od 68. U. Krajnc). Trener: Silvo Berko.
Nogometa{i iz Ptuja so se op-timisti~no odpravili na dolgo gostovanje in to kljub temu, da so vedeli, da jih ~aka nasprotnik, ki se bori za svoj obstanek. Za na-
Foto: DK
Slaviša Jev|eni~ (NK Ptuj)
me~ek pa so doma~ini {e prvi povedli, vendar pa njihovo veselje ni dolgo trajalo, saj je Matjaž Majcen kar hitro uspel zatresti doma~o mrežo in rezultat je bil izena~en.
Gostje so delovali bolj organizirano in so vedeli, po kaj so pri-{li na zahodni konec Slovenije. V 68. minuti je Majcen dosegel {e drugi zadetek, kar je bilo dovolj za pomembno zmago na težkem gostovanju.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • KK PP
Prvo mesto med ekipami
Kolesarji Perutnine Ptuj (profesionalna ekipa in ekipa do 23 let) so se udeležili tradicionalne dirke Po Jadranski magistrali.
Ptujski kolesarji so dobro nastopili, saj so bili ves ~as v ospredju, in to skoraj ve~ina tekmovalcev. Zato tudi ni ~udno, da so Perutninarji v skupnem seštevku osvojili prvo mesto med ekipami - seveda govorimo o profesionalni ekipi.
Ob tem pa ne smemo pozabiti na dobre uvrstitve mlajših kolesarjev (Elite -23 let). Že na za~e-tku dirke je tako Boštjan Mervar zasedel drugo mesto z res minimalnim zaostankom (0,85 sekunde), ~etrti je bil Valter Bon~a, šesti je bil Mitja Mahori~, petnajsti pa Andrej Omulec (Elite do 23 let).
Boštjan Mervar je bil najboljši tudi v drugi etapi, saj je v sprintu ugnal veliko število kolesarjev, šesti je bil Gregor Gazvoda (Elite do 23 let). Tudi Rado Rogi-na je prišel v ospredju, in sicer v 3. etapi, ko je osvojil drugo mesto; ~etrti je bil Mitja Mahori~, sedmo mesto pa je osvojil Jure Gol~er.
Tudi na zadnji etapi sta bila v ospredju Rado Rogina in Mitja Mahori~. Prvi je osvojil tretje mesto, drugi pa ~etrto. Med mladimi je bil najboljši Massimo De-marin s petnajstim mestom.
V skupnem seštevku je bil Rado Rogina tretji, Mitja Mahori~ ~etrti, najboljši med mladimi pa Andrej Omulec na sedemnajstem mestu.
Danilo Klajnšek
Rado Rogina
Foto: DK
Mali nogomet • 1. SLMN
Pomembna zmaga Tomaža
Rezultati 16. kroga: GIP Beton Zagorje - Dobovec 11:3, Metropol Ljubljana - Puntar Tolmin 4:4, Grafis tiskarna
-	Svea Lesna Litija 1:5, Kix Ajdovš~ina
-	Sevnica 3:4, Napoli Pernica - Tomaž Mila Poetovio 5:7.
1. SVEA LESNA LITIJA	16	12	4	0	107	: 41	40
2. BETON ZAGORJE	16	13	1	2	88	: 44	40
3. DOBOVEC	16	8	3	5	89	: 72	27
4. PUNTAR TOLMIN	16	8	2	6	72	: 55	26
5. METROPOL LJ.	16	5	5	6	73	: 88	20
6. KIX AJDOVŠČINA	16	5	3	8	49	: 67	18
7. NAPOLI PERNICA	16	5	2	9	59	: 88	17
8. TOMAŽ MILA POET	16	4	4	8	54	: 70	16
9. SEVNICA	16	4	2	10	44	: 66	14
10. GRAFIS TISKARNA	16	3	0	13	50	: 94	9
Napoli Pernica - Tomaž Mila Poetovio 5:7 (1:3)
Strelci za Tomaž: 3x Kralj, 2x Gašpa-ri~, po 1x Kamenšek in Bohinec
Tomaž Mila Poetovio: Bedra~, Ma-gdi~, Jur~ec, Gašpari~, Miklaši~, Kralj, Bohinec, Kamenšek, Pintari~, Lah.
Malonogometaši Tomaža so na gostovanju v Mariboru pri ekipi Napolija osvojili pomembne tri to~ke, ki bodo prišle še kako prav v boju za obstanek. Gostje so bili ves ~as boljši nasprotnik, najvišjo prednost pa so imeli pri rezultatu 1:5. V petek ~aka Tomaž verjetno odlo~ilno gostovanje za obstanek v 1. ligi v Sevnici.
Uroš Krstič
2. SNML - vzhod
Vitomarci Era Petlja -Mavi Brežice 2:1 (1:0)
Strelci: 1:0 Kurnik (7), 2:0 Pukši~ (26), 2:1 Kožar (35).
Vitomarci Era Petlja: Kuri, Korez, Kocuvan, Šprah, Kraut, Vrši~, Rižnar, Gomzi, Pukši~, Majheni~, Kurnik. TRENER: Darko Križman
Vitomar~ani so s to zmago tudi teore-ti~no postali prvoligaš, ~eprav so sre~an-je odigrali v okrnjeni zasedbi (poškodbe, bolezni). Naslov prvaka so osvojili že tri kroge pred koncem prvenstva.
R.D.
Nogomet • 3. SNL
3. SNL - sever
Rezultati 14. kroga: Vransko - Fu-žinar 2:0 (1:0); Hajdina - Bistrica 5:0 (3:0); Mons Claudius - Šmarje pri Jelšah 1:2 (0:1); Pohorje - Paloma 4:0 (1:0); Kozjak Radlje - Male~nik 0:3 (0:1); Krško Posavje - Središ~e 0:1 (0:1); Šoštanj - Stojnci 1:1 (1:0).
1.	POHORJE	14 9 2 3 32:17 29
2.	BISTRICA	14 9 2 3 31:21 29
3.	ŠOŠTANJ	14 8 4 2 31:11 28
4.	PALOMA	14 7 4 3 21:16 25
5.	HAJDINA	14 7 2 5 29:26 23
6.	ŠMARJE PRI JEL. 14 7 2 5 24:23 23
7.	STOJNCI	14 6 3 5 24:13 21
8.	KOZJAK RADLJE 14 6 1 7 15:19 19
9.	SREDIŠČE	14 5 3 6 27:29 18
10.	KRŠKO POSAVJE 14 4 4 6 19:24 16
11.	VRANSKO 14 4 3 7 16:17 15
12.	MALEČNIK 14 4 3 7 21:13 15
13.	FUŽINAR	14 3 3 8 21:34 12
14.	MONS CLAUDIUS 14 0 2 12 16:46 2
Hajdina - Bistrica 5:0 (3:0)
Strelci: 1:0 Pihler (3), 2:0 Pihler (25), 3:0 Hotko (32 - iz 11 m), 4:0 Gaiser (65), 5:0 Petrovi~ (84).
Hajdina: M. Brodnjak, Gaiser, Horvat, M. Krajnc, Vrabl, Črnko, Bauman (Frangež), Hotko, Juriši~ (Princl, Pihler (R. Krajnc), Petrovi~.
Bistrica: Kra~un, Iveti~ (Topi~), Skale, Šabanovi~, Peša, Horvat (Frelih), Stra-žišar, Papotnik, Sirc, Regoršek, Štabej (Topi~).
Doma~ini so z odli~no igro pred 150 gledalci odpravili vode~e moštvo v ligi. Pihler je kaj hitro na~el mrežo gostov, zatem pa se je ponudila priložnost gostom, a je strel Regorška s 6 metrov Bro-dnjak z nogo izbil v polje. Hajdin~ani, ki so diktirali tempo, so rezultat zvišali, ko je Pihler z v loku poslano žogo
ukanil vratarja Kra~una. V kazenskem prostoru je Peša igral z roko in dosoje-no 11-metrovko je raliziral Hotko. Malo pred odmorom je doma~ine rešila vratnica.
V nadaljevanju so gostje prevzeli pobudo. Pritisk so obrambni igralci vzdržali in odbijali nevarne napade vse do 65. minute, ko je zadetek Gaiserja deloval na Bistri~ane kot hladen tuš in pobuda je bila spet na strani doma~inov. V tem je moral zapustiti igriš~e Papotnik zaradi prekrškov in dveh rumenih kartonov. Kon~ni rezultat je dosegel Petro-vi~, gostom pa tik pred koncem kljub priložnosti Klajderi~a ni uspelo dose~i ~astnega zadetka.
anc
Šoštanj - Stojnci 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Hudarin (39), 1:1 Ku-p~i~ (66)
STOJNCI: Trop, Purgaj, Rižnar, Ser-dinšek, Meznari~, B. Bezjak (od 86. Strgar), Vil~nik, D. Bezjak, Kup~i~ (od 90. Miloši~), Žnidari~, Čeh. Trener: Dušan Čeh.
RUMENI KARTONI: Pavi~ (30), Novak (45), Dani~i~ (85), Oblak (90), D. Bezjak (50), Žnidari~ (78)
Krško Posavje - Sredi-š~e 0:1 (0:1)
STRELEC: Lesjak (39)
SREDIŠČE: Polak, Novak, Kaloh, Ivan~i~, Zadravec (od 66. Pintari~), Žerjav (od 87. Aleksi~), Kolari~ (od 83. Balaži~), Habjani~, Prapotnik, Lesjak, Kolenc. Trener: Miran Rakovec.
RUMENI KARTONI: Omerzu (35), Prapotnik (29), Habjani~ (68)
Hajdina je presenetljivo visoko premagala vodeco Bistrico.
Foto: DK
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Sportne
1. SNTL moški
REZULTATI 18. KROGA: Krka - Ptuj 6:0, Maxi Olimpija - Maribor E- kompenzacije 0:6, Lisk Križe - Vegrad Velenje 5:5, Škofije - Sobota 1:6.
1.	Mb E- KOMPENZACIJE 18 16 2 0 34
2.	SOBOTA	18 13 3 2 29
3.	KEMA PUCONCI 18 12 4 2 28
4.	MAXI OLIMPIJA 18 11 2 5 24
5.	LISK KRI@E	18 7 3 8 17
6.	VEGRAD VELENJE 18 4 6 8 14
7.	PRESERJE	18 4 3 11 11
8.	PTUJ	18 4 1 13 9
9.	KRKA	18 4 0 4 8
10.	[KOFIJE	18 3 0 14 6
Krka - Ptuj 6:0
Namiznoteniški igralci Ptuja so lahko v Novo Mesto odpotovali povsem neobremenjeni, saj so že nekaj krogov pred koncem prvenstva uspeli izboriti obstanek med prvoligaši, kar je mogo~e tudi najve~je in najprijetnejše presene~enje, ~e upoštevamo dejstvo, da so bili enih redkih klubov v prvi ligi, ki niso posegli za okrepitvami iz drugih sredin, ali tujci. Bolezen je tudi tokrat razred~ila vrste ptujske ekipe in kaj drugega, kot poraza ni bilo niti za pri~akovati.
Kralj - Ov~ar 3:0, Smrekar - Dr~i~ 3:0, Hribar - Janžekovi~ 3:0, Smrekar -Ov~ar 3:0, Kralj - Janžekovi~ 3:0, Hribar - Dr~i~ 3:0.
Streljanje
Prepri~ljivi Kidri~ani
Tudi v 6. krogu 1. strelske lige v
streljanju z zra~no pištolo so svoj primat potrdili strelci SD Kiri~evo - Tenzor. Ponovno so osvojili prvo mesto in naj-ve~je število to~k - tako še naprej vodijo z veliko prednostjo pred zasledovalci. V ekipnem delu so bili najboljši z 1701 nastreljanimi krogi, pred ekipo Dušan Poženel iz Re~ice (1694) in Olimpijo (16880). Strelci SD Juršinci so bili deveti z 1645 nastreljanimi krogi.
V	posami~ni konkurenci so Kidri~ani dosegli naslednje izide: Cvetko Ljubi~ je bil drugi (575), Boštjan Simoni~ je bil osmi (564), Simon Simoni~ pa deseti (562). Strelci SD Juršinci so dosegli naslednje uvrstitve in izide: Simon Simoni~ mlajši je bil dvanajsti (561), Mirko Mo-leh je zasedel petindvajseto mesto (548), Janko Berlak je bil petintrideseti (537).
Dobro sta se odrezala tudi Ptuj~ana v dresu ekipe 1. Pohorski bataljon Matija Poto~nik, ki je bil peti (566) in Ludvik Pšajd mlajši, ki je bil šesti (566).
Danilo Klajn{ek
Majda Rau{l najbolj{a
V	šestem kolu druge državne lige v
streljanju z zra~no pištolo je SK Ptuj, v sestavi Majda Raušl, Zlatko Kostanjevec in Simeon Gonc, dosegel 1632 krogov in se tako uvrstil na tretje mesto, v skupnem seštevku pa drugo.
Pred zadnjim kolom so kandidati za prehod v prvo državno ligo SD Domžale, SK Ptuj in SD Brežice.
Posamezno je zmagala najboljša slovenska strelka Majda Raušl s 565 krogi, Zlatko Kostanjevec je dosegel 539 in Simeon Gonc 528 krogov. Trener SK Ptuj je povedal: ^"V zadnjem kolu si bomo izborili prvoligaški status, prizadevanje ekipe je solidno, v drugi ligi bomo imeli ekipo SK Ptuj - Petlja".
1. SNTL ženske
REZULTATI 14. KROGA: Merkur -Ilirija 6:1, Edigs Mengeš - Rakek 6:2, Is-trabenz Semedela - Iskra Avtoelektrika 6:4, Arrigoni - Ptuj 5:5.
1.	ILIRIJA 14 11	1	2	23
2.	MERKUR 14 10	2	2	22
3.	ISTRABENZ SEMEDELA 14 10	0	4	20
4.	EDIGS MENGE[ 14 8	1	5	17
5.	ISKRA AVTOELEKTRIKA 14 6	2	6	14
6.	ARRIGONI 14 3	2	9	8
7.	PTUJ 14 1	3 10	5
8.	RAKEK 14 1	1	12	3
Arrigoni - Ptuj 5:5
V zadnjem krogu so ptuj~anke nastopile v kompletni sestavi in osvojile to~-ko. Toda, vse skupaj je bilo premalo in igralke NTK Ptuja bodo morale v dodatne kvalifikacije za ohranitev prvoligaš-kega statusa. Njihove nasprotnice bodo igralke ravenskega Fužinarja in po besedah trenerja NTK Ptuj Marinka Grbi~a, vpašanje statusa ne bi smelo biti vprašljivo.
Jaušovec - Goli~ 2:3, Rahotin - Mele 3:0, Ludvik - Terbuc 3:0, Rahotin - Goli~ 1:3, Jaušovec - Terbuc 3:0, Ludvik -Mojsilovi~ 3: 0, Rahotin /Jaušovec - Goli~ /Mele 1:3, Rahotin - Terbuc 3:0, Ludvik - Goli~ 2:3, Jaušovec - Mojsilovi~ 1:3.
Danilo Klajnšek
Zmaga mladincev
V	šestem kolu so mladinci SK Ptuj v sestavi Simon Fras, Simeon Gonc in Se-bastijan Molnar z doseženimi 1043 krogi v streljanju z zra~no pištolo ekipno zmagali. Prvi so tudi v skupnem seštevku. Posamezno je Simeon Gonc dosegel 355 krogov, Sebastijan Molnar 348 in Simon Fras 340 krogov. Trener Jože Ma-lek je zadovoljen z izidom: "Pri~akujem ekipno zmago in posamezno kolajno na prvenstvu v državni ligi mladincev".
Jur{inci prvi, ptujski mlaj{i mladinci tretji
Šesto kolo državne lige za mlajše mladince v streljanju z zra~no pištolo je potekal v znamenju ekipe SD Juršinci v sestavi Simoni~, Druzovi~, Pu~ko. Tretja je bila ekipa SK Ptuj v sestavi Solina, Vajda, Hojsak. Posamezno je zmagal Simon Simoni~ s 369 krogi, drugi pa je bil Rok Pu~ko.
Hrva{ka - Slovenija 6:2
V	Zagrebu je bilo v soboto sre~anje strelskih ekip Hrvaške in Slovenije v streljanju z zra~no puško in pištolo. Ekipe Hrvaške so zmagale z rezultatom 6:2. Ekipe Slovenije pa so zmagale v ~lanski konkurenci puška in v ~lanski konkurenci pištola. Posamezno sta v streljanju s puško zmagala olimpijski šampion Rajmond Debevec in v streljanju s pištolo Petek Tkalec. Člani ekip Slovenije iz Ptuja so odli~no streljali. Majda Raušl je bila s 373 krogi druga v streljanju s pištolo, mladinka Nina Pavlin je v mladinski konkurenci dosegla solidnih 346 krogov, mladinec Simon Simoni~ 547 krogov in ~lan Ludvik Pšajd 560 krogov V prvem sre~anju v Ljubljani so zmagali Slovenski strelci s 5:3.
SI
Košarka • Liga Parki
Starše in Ora~i na pol poti
V prvih tekmah so po pri~akovanju slavili favoriti. Ekipa Starš si je pred povratno tekmo zagotovila visoko prednost, kar bi ji moralo zadoš~ati za uvrstitev v finale. Negotova bo povratna tekma med Ora~i in "Dobrimi de~ki", saj minimalna prednost Ora~ev ne omogo-~a "mirnega spanca".
Rezultati razigravanja: Good guys - Orači 64:67 (31:37), ŠD Majšperk - KK Starše 79:104 (31:56), ŠD Cirkovce - KK Rače 57:81 (30:34), Veterani - ŠD Kidričevo 76:69 (47:29), KK Draženci -Bar Holliday Neman 86:89 (46:45), ŠD Destrnik - ŠD Ptujska gora 61:67 (35:39).
Radko Hojak
novi~ke
Karate-do tekmovanje na Ptuju
Karate-do klub Ptuj in Športni zavod Ptuj sta v nedeljo, 16. 3. 2003, organizirala 1. turnir karate-do Kase-ha zveze Slovenije za osnovnošolce v dvorani Center na Ptuju. Na turnirju je tekmovalo 89 tekmovalcev iz šestih slovenskih klubov.
Poleg doma~ega kluba so nastopili še Karate-do klub Markovci, Karate klub Kovinar Maribor, Karate klub Velenje, Karate klub Slovenske Konjice in Karate klub Oplotnica. Tekmovanje je potekalo v izrednem vzdušju, saj si je zraven staršev tekmovalcev ogledalo turnir še veliko drugih gledalcev.
Ptuj~ani so dosegli odli~ne rezultate, in sicer 4 zlate in 5 bronastih medalj. Prva mesta v katah so si priborili: Aljaž Vali~, Melita Leskovar in Evelin Poto~nik. Tretji pa so bili: Kristjan Poto~nik, Luka Ben~i~, Tadej Zemlji~, Mario Lorber in Luka Mlakar, ki je bil tudi zmagovalec v športnih borbah.
Rezultati markovskih karateistov:
-	1. mesto v KATAH: Rok ŽGAN-JAR, Uroš HORVAT in Miha ČUŠ
-	1. mesto v BORBAH: Aleš Horvat in Špela HORVAT
-	2. mesto v KATAH: Nejc JANŽE-KOVIČ in Aleš HORVAT
-	2. mesto v BORBAH: Uroš HORVAT
-	3. mesto v KATAH: Gregor VRTIČ in Boštjan ŠAMPERL
-	3. mesto v BORBAH: Boštjan ŠAMPERL
Pri~elo se je DP v kickboksu
V nedeljo se je s 1. turnirjem pri-~elo letošnje državno prvenstvo v kikboksu v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije. V dvorani OŠ Livade v Izoli se je zbralo 209 tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov, med njimi tudi tekmovalci Kluba borilnih veš~in Ptuj in Ormož. Ptuj~ani so osvojili kar 7 prvih mest in postali tudi najboljša ekipa na tekmovanju, ~eprav so nekateri klju~ni tekmovalci nehali s tekmovanjem ali pa sploh niso tekmovali. Ormožani so osvojili 3 prva mesta.
Rezultati:
1.	mesto so osvojili: Adriana Korez (deklice nad 155 cm), Anej Štra-fela (de~ki do 145 cm), Desa Repi~ (mladinke do 50 kg), Tomaž Štegar (mladinci nad 71 kg), Jur~ek Horvat (mladinci do 56 kg), Denis Šamprl (mladinci do 48 kg), Sandi Koled-nik (~lani do 63 kg) - vsi Ptuj; Nuša Štefan~i~ (deklice do 135 cm), Jaka Štefan~i~ (de~ki do 165 cm), Sonja Vuleti~ (mladinke do 55 kg) - vsi Ormož.
2.	mesto so osvojili: Izidor Jan-žekovi~ (de~ki do 165 cm) - Ptuj, Željko Krajnc (de~ki do 165 cm) -Ormož.
3.	mesto so osvojili: Niko-Vlado Korošec (de~ki do 165 cm), Matic Raušl Bedenik (de~ki do 155 cm), Nejc Rotvejn in Sergej Jeri~ (de~ki do 145 cm), Boštjan Gori~an (~lani do 79 kg), Matej Šamprl (~lani do 63 kg)) - vsi Ptuj; Vita Štefan~i~ (deklice do 145 cm), Matjaž Kaluža (mladinci do 48 kg), Dušan Serec (~lani do 84 kg) - vsi Ormož.
Ekipo Ptuja so vodili Dušan Pavlica in Matej Šibila, Ormožane pa je vodil Danilo Korotaj.
Naslednje tekmovanje je že naslednjo nedeljo v Kranju, kjer se za~ne državno prvenstvo v light kontaktu, 2. turnir v semi kontaktu pa bo 5. aprila v Zagorju.
Franc Slodnjak
Odbojka
V soboto že v polfinalu
1. DOL - ž
47 43 38 38
9	29
10	24
REZULTATI 18. KROGA: Benedikt - AC Pivka jama Evi Vital 3:0, Formis Bell Miklavž - TPV Novo Mesto 3:0, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Varstvo Bro-line 3:0, HIT Nova Gorica - Luka Koper 3:0, Sladki greh Ljubljana - Nova KBM Branik 1:3.
1.	HIT NOVA GORICA	18	17	1
2.	NOVA KBM BRANIK 18	15	3
3.	SLADKI GREH LJ.	18	13	5
4.	BENEDIKT	18	13	5
5.	LUKA KOPER	18	9
6.	ZM LJUTOMER	18	8
7.	TPV NOVO MESTO	18	5	13 17
8.	F. BELL MIKLAV@	18	5	13 14
9.	AC PIVKA JAMA	18	3	15 11
10.	VARSTVO BROLINE 18 2 16 6
Benedikt - ACPiv-kajama EviVital 3:0 (26, 23, 16)
Benedikt: Rajspova, Stumper-jeva, Hauptmanova, Rundlejeva, Sauperlova, Holceva, Vrbanci-ceva, Črešnarjeva, Coultherjeva, Krajnceva, Sijanceva, Loncarice-va
Gledalci so videli borbeno tekmo, saj je ekipa ACPivkajama za obstanek v prvi ligi potrebovala zmago, kar jim proti od-locnim novinkam v prvi ligi ni uspelo. V prvem nizu so kljub borbeni igri gostujoce ekipe do-macinke povedle na 14:7, nato na 18:9, nato je trener Kolednik naredil kar nekaj menjav in tako porušil ritem. Niz so dobile do-mace odbojkarice z rezultatom 28:26. Podobno je potekal drugi niz, ki se je v prid domacink koncal s 25:23. Zaenkrat svoj zadnji niz v prvi ligi je gostujo-
Rokomet
Foto: Miha Soštaric
Odbojkarice ZM Ljutomera so z zmago zaključile prvenstvo.
ca ekipa izgubila 25:22. Odboj-karice Benedikta pa so tako z osvojenimi 38 točkami zasedle 4. mesto in se uvrstile v koncni-co tekmovanja, kjer jih v soboto caka tekma v Novi Gorici z odbojkaricami Hita. Po tekmi je trener Benedikta Zoran Kolednik povedal: »V tej sezoni smo dosegli bistveno vec, kot smo pricakovali. Ekipe od prvega do osmega mesta so zelo izenace-ne, odlocajo nianse. V koncnici imajo vse ekipe enake možnosti, razen mogoce naša, kajti nimamo toliko izkušenj igrati v finalu, to se je pokazalo tudi pri pokalu. Naša prednost je mo-goce v tem, da vse ostale ekipe štartajo na prvaka. Imajo možnosti in s tem so lahko obremenjene, mi pa naj ne bi bili in to je naša prednost, saj lahko odigramo maksimalno sprošceno, takrat pa so tudi rezultati najboljši.«
Zmago Šalamun
Ormož prepri~ljivo premagal Gorišni~ane
Zavarovalnica Maribor Ljutomer -Varstvo Broline 3:0 (17, 14, 16)
Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodiljeva, Tretinjakova, Praprotnikova, Vrbanciceva, Vr-bnjakova, Oleticeva, Pirherjeva, Drevenškova,	Jurševa,
Moreceva.
»Po pričakovanju smo dosegli lahko zmago, {e posebej, ker so gostje prišle v Ljutomer z zdesetkano zasedbo. Dvoboja sem se sicer nekoliko bal, saj ponavadi proti slab{im ekipam igramo slabše. Tokrat sem dal priložnost tudi tistim igralkam, ki v sezoni niso veliko igrale, priložnost pa so izkoristile ter pokazale, da lahko na njih računam tudi v prihodnje,« je po zadnji tekmi sezone za ljutomersko Zavarovalnico Maribor dejal domači trener Bojan Novak.
Nepomembno tekmo zadnjega kroga rednega dela prvenstva, ki ni odločala o ničemer več, so tako ljutomerske odboj-karice dobile brez težav. Obe ekipi sta nastopili v precej oslabljenih oziroma spremenjenih zasedbah. Gostje iz Kamnika, ki bodo naslednjo sezono znova igrale v drugoligaški konkurenci, so v prleško prestolnico pripotovale brez treh igralk prve postave (Dimčeve, Klančnikove, Flisarjeve), za ljutomersko vrsto pa tokrat ni nastopila prva organizatorica igre Saše Pirher, ki je tekmo spremljala s klopi. Pirher-jevo je odlično nadomestila Ana Praprotnik, v drugem in tretjem nizu pa je trener Novak dal priložnosti tudi igralkam, ki so doslej le malokrat nastopile. Tretinja-kova je zamenjala Drevenškovo, Jureševa pa kape tanko Vrbnja-kovo. Kamničanke so se domačim nekoliko bolje upirale le v prvem nizu, ko so povedle s 4:1, nadaljevanje tekme pa je bilo povsem v znamenju gostiteljic, ki so tako na »krilih« izvrstne Oletičeve prišle do osme zmage v sezoni.
Miha šoštarič
2. DOL - Ž
REZULTATI 20. KROGA: Pre-valje - Fiat Prstec Ptuj 3:1, Solkan - Mislinja 3:1, Ljubljana 11. - Spodnja Savinjska 3:2, Bled - Piran 3:0, Kočevje - Purus Tabor Maribor 2:3, Gradbeništvo Stane Mežica - Dravograd 3:1.
1.PREVALJE	20 19 1 56
2.	FIAT PRSTEC PTUJ	20 17	3	49
3.	MISLINJA	20 15	5	47
4.	PURUS TABOR MB	20 12	8	36
5.	LJUBLJANA II.	20 13	7	33
6.	SOLKAN	20 11	9	31
7.	BLED	20 9	11	31
8.	GRAD. S. ME@ICA	20 10	10	29
9.	SPOD. SAVINJSKA	20 8	12	25
10.	PIRAN	20 4 16 12
11.	DRAVOGRAD 20 2 16 6
12.	KOČEVJE	20 0 20 5
Komentira: M. Soštaric
Benedikt presenečenje, ZM Ljutomer po pričakovanju
Minulo soboto se je z dvoboji 18. kroga končal redni del prvenstva v prvi državni odbojkarski ligi za ženske. Najboljše štiri ekipe (HIT Nova Gorica, NKBMBranik Maribor, Sladki greh Ljubljana in Benedikt) se bodo sedaj pomerile v končnici prvenstva za naslov državnega prvaka (polfinalna obračuna se igrata na dve zmagi), iz lige pa sta se poslovila kamniški Varstvo Broline in ljubljanska ACPivkajama EviVital. Vdrugoligaški konkurenci sta preostala še dva kroga, doslej pa si je prvoligaški status za sezono 2003/2004 že priigralo Prevalje, za preostalo mesto, ki še vodi med prvoligaše, pa se bosta potegovala Fiat Prstec Ptuj in Mislinja.
Največje presenečenje sezone 2002/2003 so gotovo odbojka-rice Benedikta, ki so po naslovu prvaka v drugoligaški konkurenci v tej sezoni kot novinke zablestele tudi v prvi ligi. Trener Benedikta, izkušeni Zoran Kolednik iz Maribora, je v ekipo pripeljal preverjeno Jitko Stumper (prej Štumperovo) ter Američanki Brooke Rundle in Brooke Coulther, ki so bile steber ekipe. Ob pomoči nekaterih preostalih domačih odbojkaric so doživele le pet porazov, številnim ljubiteljem odbojke, ki so domače tekme Benedikta spremljali v Lenartu, pa bo v spominu ostala predvsem zmaga proti aktualnim državnim prvakinjam, odboj-karicam Nove KBM Branik iz Maribora. V polfinalu se bo tako Benedikt pomeril z vodilnim HIT-om, Kolednikove varovanke pa so sposobne pripraviti presenečenje.
Ljutomerska Zavarovalnica Maribor, ki jo je pred pričetkom prvenstva prevzel Bojan Novak, je prvenstvo končala na šestem mestu, kar je nekako po pričakovanju. Ljutomerčanke so bile sicer še nekaj krogov nazaj v igri za uvrstitev v končnico, vendar so s porazoma na domačem igrišču proti HIT-u in Benediktu zapravile možnosti, da si podaljšajo sezono. Za višjo uvrstitev bi ljutomerska ekipa potrebovala nekatere okrepitve, saj sta Oleti-čeva in Drevenškova enostavno premalo za višje domete.
Prevalje - Fiat Prstec Ptuj 3:1
FIAT PRSTEC PTUJ:
Kutsayjeva, Terbučeva, Šišičeva, Sepova, Prauhartova, Živkova, Nimaceva, Rolajeva, Intiharjeva.
Srečanje na Prevaljah je bilo pomembno za obe ekipi. Domačinke bi si z maksimalno zmago tudi teoretično zagotovile prvoligaški status, gostje iz Ptuja pa ne bi smele ostati brez točke. A se
je to na koncu le zgodilo. Preva-ljčanke so igrale izredno motivirano, gostje pa preveč ležerno.
Sreča pa je bila kljub neželenemu porazu na strani gostij, saj so tudi odbojkarice Mislinje, ki bi z zmago lahko prehitele ekipo iz Ptuja doživele šokanten poraz. Do prve lige imajo tako igralke Fiat Prstec Ptuj odprto pot, vendar bodo morale vložiti v ta končni cilj še veliko truda.
Danilo Klajnšek
■ v ■ v
1. B SRL - m
REZULTATI 16. KROGA:
Ormož - Gorišnica 31:25 (17:7), Črnomelj - Sevnica 24:24 (10:13), Dol TKI Hrastnik - Chio Kranj 32:28 (16:11), Pekarna Grosuplje - Mitol Pro Mak 32:26 (14:10), Gorica Leasing - No voles 24:23 (10:12), Istrabenz plini - Dobova 33:29 (18:15)
1.	ORMO@	16 9 4 3 22
2.	CHIO KRANJ 16 10 1 5 21
3.	NOVOLES	16 9 3 4 21
4.	SEVNICA	16 9 2 5 20
5.	GORICA LEASING 16 9 1 6 19
6.	DOL TKI HRASTNIK 16 7 3 6 17
7.	PEK. GROSUPLJE 16 7 2 7 16
8.	MITOL PRO MAK 16 5 3 8 13
9.	ISTRABENZ PLINI 16 5 2 9 12
10.	ČRNOMELJ 16 5 1 10 11
11.	GORIŠNICA 16 4 2 10 10
12.	DOBOVA	16 5 0 11 10
Ormož - Gorišnica 31:25 (17:7)
Ormož: Čudic (26 obramb), Belšak 11, M. Horvat, Mesarec 3, Koražija 1, Bezjak 2, Grabovac 1, Ivanuša 1, Kiric 1, Vucic 8(3), Hanželic 1, Hrnjadovic 2, Dogša (1 obramba).
Gorišnica: Sterbal (3 obrambe), Krauthaker, Valenko (13 obramb), Sok 2, Storman, Fricelj 5, Kumer 2(1), I.Ivancic 5(2), Zajn-kovic, Buzeti, D.Ivancic 7(1), Fir-bas, Pisar 3, Alic 1.
V pravem rokometnem ozra-cju (500 gledalcev) so ormoški
" Fôtô: Uroš Krstić
Pred polnimi tribunami so v Ormožu zanesljivo slavili domačini
rokometaši v sosedskem derbiju popolnoma nadigrali goste iz Gorišnice. Po začetnih vodstvih gostov (0:1, 1:2) je sledila prva velika serija domačinov 7:0 in vodstvo v 15. minuti 8:2. Nekaj minut kasneje je bila še druga velika serija Ormoža 6:0 in neulovljivo vodstvo 15:6 v 28. minuti. Glavna (nerešljiva) uganka za goste pa je bila v prvem polčasu vsekakor vratar Čudič (16 obramb v prvem polčasu, 26 skupaj), ki je s svojimi obrambami spravljal v obup goste in svoji ekipi omogočil, da je prek hitrih protinapadov dosegala lahke zadetke.
V začetku drugega polčasa so domači dvakrat povedli kar
za šestnajst zadetkov prednosti (26:10, 27:11), nato pa so gostje po zaslugi dobrih obramb vratarja Valenka (13 obramb, prvi polčas sedel na tribuni?!) in ob nekaterih menjavah ter nezbrani igri domačih uspeli izid znižati na končnih 31:25. Ekipa Ormoža je dokazala, da se po manjši krizi spet vrača v želeno formo pred odločilnimi srečanji za vstop v 1.A ligo. Goste iz Gorišnice pa ob tako slabem pristopu k igri čakajo težki časi. V soboto, ob 19.00 uri čaka Ormožane še ena domača tekma. Njihovi gostje bodo igralci Dol Hrastnika, ekipe, ki je trenutno v najboljši formi.
Uroš Krstič
1. B SRL - Ž
REZULTATI 4. KROGA KONČNICE: Polje - Mercator Tenzor Ptuj 35:33, Keting Ajdovščina -Velenje 37:29, 1nna Dolgun - Zagorje 26:24.
1.	KETING AJDOVŠČINA 3 3 0 0 6
2.	POLJE	3 2 0 1 4
3.	INNA DOLGUN 4 2 0 2 4
4.	MERC. TENZOR PTUJ 3 1 0 2 2
5.	ZAGORJE	3 1 0 2 2
6.	VELENJE 4 10 3 2
2. SRL - m
REZULTATI 16. KROGA: Drava Ptuj - Atom Krško 35:34 (15:18), Grča Kočevje - Cerklje 24:29 (11:14), Šmartno 99 - Aj-dovšščina 27:25(13:14), Mokerc K1G - Razkrižje 34:21 (21:9), Sviš
-	Krim 26:24 (13:11), Radovljica
-	Arcont Radgona 32:28 (15:13).
1.	SVIŠ	16	15	1	0	31
2.	ARCONT RADGONA 16	11	1	4	23
3.	MOKERC KIG	16	10	2	4	22
4.	ATOM KRŠKO	16	10	1	6	21
5.	RADOVLJICA	16	8	2	6	18
6.	CERKLJE	16	9	0	7	18
7.	GRČA KOČEVJE	16	7	1	8	15
8.	ŠMARTNO 99	16	7	1	8	15
9.	DRAVA PTUJ -1	16	7	1	8	14
10.	KRIM	16 4 0 12 8
11.	AJDOVŠČINA 16 2 0 14 4
12.	RAZKRI@JE 16 1 0 15 2
Drava - Atom 35:34 (15:18)
Drava: Klinc, Mešl 1, Horvat 1, Skaza 1, Majcen 3, Bračič 8
(3), Štager, Počivavšek, Niklič 2, Selinšek 5, Vajda 9 (1), Sapač 5, Kelenc, Gonc.
Pričetek tekme so domačini igrali precej nezbrano in dovolili, da so gostje pridobili prednost. Šele v 20. minuti so jih domačini ujeli in nato nekajkrat izenačili, zatem pa spet zapravljali žoge in do odmora so si gostje ponovno pridobili prednost.
Tudi v nadaljevanju domačini igre niso izboljšali, izgubljali so žoge in gostje so vse do 56. minute držali prednost 5 - 6 zadetkov. Domačinom se je le uspelo približati na 31:32.
Žal so tudi tokrat odločitve sodnikov vplivale na vzdušje. Pred koncem je namreč domače vodstvo zahtevalo »team aut« kar je pripomoglo, da je Bračič dosegel zmagoviti zadetek, zrevol-tirani gostje pa so nato želeli obračunati s sodnikoma Kakovi-čem (Sežana) in Oblakom (Trbovlje); še zlasti Šebelj, ki je bil malo pred tem izključen.
Poročilo o dogodkih delegata Šeruge iz Murske Sobote bo zelo pestro, disciplinska komisija pri RZS in sodniška komisija pa bosta imeli kar nekaj dela, saj bosta morali ustvariti večjo kvaliteto med sodniki.
anc
Radovljica - Arcont Radgona 32:28 (15:13)
Arcont Radgona: L. Klun, Buzeti 4, Petraš, D. Kolmanko 1, N. Klun 1, Zorko 7, A. Kolmanko 6,
A. Vereš 5, Merica 4, B.Vereš, Bo-gdanovič, Žinkovič.
Na gostovanju v Radovljici so rokometaši Arconta iz Gornje Radgone doživeli četrti poraz v sezoni, kljub temu pa so še vedno na visokem drugem mestu. Dvoboj šestnajstega kroga je Ar-cont odigral brez Farteka ter trenerja Jožefa Benka, moštvo pa je ob odsotnosti glavnega stratega vodil Milan Bogdanovič.
Rokometaši Arconta so sicer tekmo pričeli odlično ter povedli z dvema zadetkoma prednosti (2:0 in 3:1), zadnjič pa so na tekmi vodili s 4:3. Nato je bilo vse v znamenju domačinov, ki so z delnim rezultatom 6:2 spreobrnili potek dvoboja ter vodstvo zadržali do zadnjega sodnikovega žvižga. Arcont je sicer prišel večkrat na zadetek zaostanka, kaj več pa mu ni uspelo.
Mš
Mokerc - Razkrižje 34:21 (21:9)
Razkrižje: Ritlop, Roškar, Kunčič, Mesarič 3, Ovsenjak 8, Smodiš 6, Zajnkovič 2, Trstenjak 1, Horvat 1, Kosec, Kocet, Pre-lec, Kreft.
Rokometaši Razkrižja nadaljujejo s slabimi predstavami v drugoligaški konkurenci. Brez Makovca ter le z dvema razpoloženima igralcema (Ovsenjak in Smodiš) se Razkrižje ni bilo sposobno kosati z gostitelji, ki so si že v prvem delu priigrali dvanajst zadetkov naskoka.
Mš
Kickboks
Sandi Kolednik na Irskem
član Kluba borilnih veščin Ptuj in državni reprezentant Sandi Kolednik se je v za~etku marca udeležil velikega mednarodnega turnirja v kikboksu v Dublinu na Irskem. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 2000 tekmovalcev iz 42 držav. V posamezni konkurenci se je Kolednik v kategoriji do 63 kg, v kateri je nastopalo 36 tekmovalcev, prebil do četrtfinala. V prvem kolu mu je dvoboj predal domačin z Irske, v drugem kolu je Sandi premagal tekmovalca iz Nemčije, v četrtfinalu pa je izgubil proti tekmovalcu iz Anglije.
V ekipi, ki je predstavljala Slovenijo so nastopali Sašo Pleme-nitaš, Gregor Ocepek in Marko Razpotnik iz Izlak, Sebastjan Čauševič iz Nove Gorice in Aleksander Kolednik iz Ptuja.
Aleksander Kolednik v trenutku zmage
Ekipa je naredila velik uspeh, saj je osvojila 3. mesto. Premagali so ekipo iz Anglije, nato Italijo, v polfinalu pa so izgubili proti prvi ekipi Anglije. Sandi je v ekipnih dvobojih dosegel dve zmagi in opravičil dolgo pot na Irsko.
Franc Blodnjak
Kegljanje • 3. SKL vzhod
REZULTATI 17. KROGA: Fu-
žinar - Drava 6:2 (3077:3027), Krško - Impol 8:0 (3317:308l), Agroruše - Piramida 6:2, Lokomotiva - Petrol 5:3, Marles hiše -Brežice 6:2
1.KRŠKO	17 14 1 2 29
2.	AGRORUŠE 17 9 2 6 20
3.	FUŽINAR	17 8 4 5 20
4.	PIRAMIDA 17 9 1 7 19
5.	PETROL	17 8 2 7 18
6.	LOKOMOTIVA 17 8 2 7 18
7.	IMPOL	17 8 1 8 17
8.	DRAVA PTUJ 17 7 2 8 16
9.	MRLES HIŠE 17 4 3 10 11
10.	BRE@ICE 17 0 2 15 2
Fužinar - Drava 6:2
V predzadnjem krogu so ke-gljači ptujske Drave gostovali v
Ravnah na Koroškem in srečanje izgubili s 6:2. Edini zmagi za goste sta dosegla Arnuš in Sušanj. Z malo več športne sreče pa bi lahko bil rezultat tudi v prid Dravašem, saj razlika v podrtih kegljih ni bila velika.
POSAMIČNI IZZIDI KEGLJA-ČEV DRAVE: Arnuš 550, Podgoršek 480, Ilič 498, Čeh 509, Haladea 541, Sušanj 547
Krško - Impol 8:0
POSAMIČNI IZZIDI IMPOLA:
S. Kunčič 535, Novak 534, I. Kunčič 495, Dobnikar 229, Koš-tomaj256, Pečovnik 539.
Danilo Klajnsek
Solski šport
ROKOMET: Gimnazija Ormož dosegla izjemen rezultat
V	torek, 11. 3., je v Krškem potekalo državno tekmovanje srednjih šol v rokometu. V finale so se uvrstile ekipe iz gimnazij Koper, Ormož in Celje ter ekipa srednje šole iz Krškega.
V	prvi tekmi so rokometaši Ormoža premagali Koprčane s pomočjo sedemmetrovk z rezul-
tatom 17:15. Sledil je težko pričakovani veliki finale, kjer je bilo Celje premočno (Gimnazija Celje ima kar 1030 dijakov, medtem ko jih ima ormoška le 234). Celje je na koncu zmagalo z rezultatom 21:14. Menimo, da je šola, stara komaj pet let, ki ima le 234 dijakov, dosegla res izjemen uspeh.
Urška Maučič in Mateja Kovačec (Gimnazija Ormož)
Rokometaši Gimnazije Ormož s svojimi zvestimi navijači.
KOŠARKA: Finale na Ptuju
21. in 22. marca bo v športni dvorani Gimnazije Ptuj finalni turnir državnega prvenstva v košarki za osnovnošolce. Tekmovanje poteka v okviru KZ Slovenije, OŠ Olge Meglič s Ptuja pa je organizatorica finalnega turnirja, kamor so se uvrstile ekipe OŠ Polje, OŠ Žiri, OŠ Litija in OŠ Olge Meglič s Ptuja.
Potek dejavnosti finalnega turnirja: petek, 21. marec - svečana otvoritev (10.30), tekma OŠ Olge Meglič - OŠ Polje (11.00), tekma OŠ Žiri - OŠ Litija (12.45), tekma OŠ Litija - OŠ Polje (17.00), tekma OŠ Žiri - OŠ Olge Meglič (18.45).
Sobota, 22. marec - tekma OŠ Polje - OŠ Žiri (9.30), tekma OŠ Olge Meglič - OŠ Litija (11.15), zaključek turnirja in podelitev nagrad po zaključni drugi tekmi (okoli 13.00). Finalni turnir je zaključek vseslovenskega tekmovanja osnovnošolcev v košarki. EH
Sportni
napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - LIGA SIMOBIL
PARI 22. KROGA: Rudar Velenje - Maribor Pivovarna Laško, Gorica - Ljubljana, Vega Olimpi-ja - Primorje, Sport Line Koper -ERA Šmartno, CMC Publikum -Mura. V tem krogu je prost Dravograd.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA:
PARI 17. KROGA: NK Ptuj Drava - Nafta, Križevci - Aluminij (obe tekmi v nedeljo ob 15.00), Dravinja - Jadran Pivovarna Ma-hnič, Bela Krajina - Triglav, Izola
-	Goriška brda, Domžale - Krško Posavje, Livar - GPG Grosuplje, Zagorje - Železničar.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - SEVER
PARI 15. KROGA: Šoštanj -Vransko, Stojnci - Krško Po-savje, Središče - Kozjak Radlje, Malečnik - Pohorje, Paloma
-	Mons Claudius, Šmarje pri Jelšah - Hajdina, Bistrica - Fužinar.
3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
Veržej - Odranci, Apače - Tro-mejnik (obe v soboto, 22.3. ob 15. uri), črenšovci - Beltinci, Kema Puconci - Hotiza, Panonija Gumi center - čarda, Bistrica
-	Tišina, Turnišče - Bakovci (vse v nedeljo, 23.3. ob 15. uri).
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 17. KROGA: Rudar Trbovlje - Velika Nedelja, Inles Riko - Slovan, Cimos Koper -Prevent, Termo - Gorenje, Mobitel Prule 67 - Celje Pivovarna Laško, Pivka Perutninarstvo -Trimo.
1. B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI PARI 17. KROGA: Ormož
-	Dol TKI Hrastnik (sobota ob 19.00), Gorišnica - črnomelj (sobota ob 19.30), Sevnica - Gorica Leasing, Novoles - Pekarna Grosuplje, Mitol Pro Mak - Is-trabenz plini, Dobova - Chio Kranj.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE
PARI 5. KROGA KONČNICE:
Mercator Tenzor Ptuju - Ketting Ajdovščina (petek ob 19.00), Velenje - Inna Dolgun, Zagorje -Polje.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 17. KROGA: Radovljica
-	Šmartno 99, Arcont Radgona
-	Drava Ptuj (v petek, 21.3. ob 19. uri), Atom Krško - Sviš, Krim
-	Mokerc, Razkrižje - Grča Kočevje (v soboto, 22.3., ob 16.30 uri), Cerklje - Ajdovščina.
ODBOJKA
1.	DOL - ŽENSKE
Para končnice (1. tekmi): HIT Nova Gorica - Benedikt (22.3.), Nova KBM Branik - Sladki greh Ljubljana. 2. tekmi: (sreda, 26.3.) : Benedikt - HIT Nova Gorica, Sladki greh Ljubljana - Nova KBM Branik.
2.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE
PARI 21. KROGA: Fiat Prstec Ptuj - Gradbeništvo Stane Mežica (gimnazijska telovadnica v soboto ob 17.00), Prevalje - Solkan, Dravograd - Kočevje, Purus Tabor Maribor - Bled, Spodnja Savinjska - Mislinja, Piran - Ljubljana II.
KEGLJANJE
3.	SLOVENSKA KEGLJAŠ-KA LIGA - VZHOD
PARI 18. KROGA: Drava -Lokomotiva (sobota ob 16.00), Impol - Marles hiše (sobota ob 17.00), Brežice - Fužinar, Petrol
-	Agroruše, Piramida - Krško.
Danilo Klajnšek
Mali oglasi
KMETIJSTVO
STISKALNICO, klasično, prodamo. Tel. 041 630-616.
PURE IN PURANE lahko naročite po telefonu 584 80 73. Damjan Tibaut, Babinci 49 b, 9240 Ljutomer.
KUPIM seno ali silažne bale, šrotan koruzni silos za presiliranje, pajek na 4 vretena in večji gozd ter prodam dve teleti (črno-beli in simental.). Tel. 031 406-235.
NESNICE, rjave, cepljene, stare 14 tednov, prodam po 600 sit, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Cirkovce, tel. 02 / 792-35-71.
TRAČNO BRUSILKO, 4 m, ter
enobrazdni plug prodamo. Tel. 746-04-21._
25 AROV zorane zemlje prodamo v Drbetincih pri Sv. Andražu, 100 m od asfalta, primerno za vinograd ali njivo, cena 300.000 sit. Štefan Ivačič, Trnovska vas 6, tel. 757 16 82^_
PUJSKE, 25 kg in od 45 do 50 kg, prodam. Tel. 766-05-41.
VINOGRAD v Preradu prodam. Tel.: (02) 745-10-81_
STREŠNO OPEKO, zarezno, še nerabljeno, 2500 kosov, prodamo. Tel. 031 287-139._
PRAŠIČA DOMAČE reje prodam, težkega 140 kg. Tel. 755-33-11.
PRODAM SVINJO, težko 130 kg, domače reje. Tel. 751-39 91.
BIKCE simentalce kupim in prodam molzni stroj Alfa Laval. Tel. 041 298-527.
A^aMK
POOBLAŠČENA ORGANIZACIJA za oceno vina izdaja odločbe o ocenitvi in opravlja enološko svetovanje. Na zalogi enološka sredstva, zamaški in slojnice. VabljenilAndreja Brglez, s.p., ANALIZA, Grajska ul. 1, Ptuj, tel: 78 76 770 in 041 484-062
SVINJE 100 KG, po 300 sit/kg, prodam. Tel. 02 763-28-71._
V SOBOTO, 22. marca, pričnemo prodajo belih domačih piščancev. Irgolič, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33._
KUPIMO bikce simentalce ter prodamo telico simentalko, brejo - v 8. mesecu. Tel. 041 263-537._
VEČJO KOLIČINO suhe luščene koruze prodam. Tel. 755-31-71.
BREJO TELICO in kravo prodam. Tel. 757-05-31._
KRAVO, dobro mlekarico, kupimo. Tel. 031 222-084._
TELIČKO, 10 dni staro, simentalko prodamo. Tel. 719-51-49.
DOM - STANOVANJE
STANOVANJSKO hišo, visokop-ritlično, 10x10, podkleteno, z garažama, na relaciji Kidričevo - Ptujska Gora, prodam. Tel. 041 824-256.
V NAJEM oddam opremljeno stanovanje s posebnim vhodom. Haj-doše 1.
PRODAM triinpolsobno stanovanje, mansardno, v Ptuju. Tel. 776-51-01.
INFOKOMERC Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po tel. 041 747-121.
RAZNO
DELO
ZAPOSLIMO natakarico ali prikupno dekle za strežbo pijače. Možnost najema samske sobe. Tornado, d.o.o., Cesta na Roglo 11 /J, Zreče, tel. 070 664-608.
ŠTUDENTKO OB vikendih potrebujem za pomoč v gostinstvu. Vlado Čuš, s.p., Dornava 49, Bar in diskoteka Don Juan. Tel. 041 760-095.
ZAPOSLIMO 2 voznika - dostav-ljalca za kombi vozilo B kategorijo (1) in za kamion C kategorije (1), starost do 30 let. Pisne vloge pošljite na naslov Goran Krajnc, s.p., Tržec 41, 2284 Videm pri Ptuju.
PRODAM bukova drva, dostava na dom. Tel. 769-61-11, GSM 031 885-154._
PRODAM kleparske stroje za kroženje in robljenje pločevine. Telefon: 755-31-512 ali 041 223-509.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj l Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
REGAL, sobni (omare), poceni prodamo. Slavica Lomovič, Gregorčičev drevored 6, Ptuj, tel. 02 772-67-01._
PRODAM brunarico. Tel. 041 630-616._
KOSTANJEVE KOLE za vinograd in m3 hrastovih desk prodam. Tel. 041 388-235.
KOMPLET opremo za dnevno sobo in kuhinjo prodam. Tel. 777-65-71._
GRADBENO PARCELO med
Ptujem in Ormožem prodam. Tel. 041 739-255.
FRANCOSKO POSTELJO 160 x
200 cm z jogijem prodam. Tel. 031 256-656.
BUKOVA DRVA, metrska ali žagana, z dostavo prodamo. Telefon: 03 / 582 72-12 ali 041 544-270.
PRODAM bukova drava, 4 m, za 25.000 sit. Tel. 031 763-435.
ZARADI SELITVE podarimo zlatega prinašalca ter prodamo otroško posteljo, staro eno leto. Tel. 041 784-506.
SUHE HRASTOVE, smrekove in marcesnove mostnice, debeline 3,2, 5 in 8 cm, prodam. Tel. 757-05 -31.
SADNO DREVJE: jablane - stare sorte, jablane - nove sorte, hruške različnih sort, breskve, marelice, slive, češnje, oreh, murve vam nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, inf. 02 758-08-91._
KROŽNE brane z valjem in pos-nemalnik mleka, nov, prodamo. Tel. 719-24-48._
PRODAMO drobilec zrnja in sto-ržev (šrotar) z elektro motorjem in zabojem. Tel. 02 757 34-41 ali 031 476-549.
SVINJO domače reje, težko 200 kg, prodamo. Tel. 755-88-21.
NA DESTRNIKU oddam v najem vinograd 700 trsov, brezplačno. Tel. 040 314-404._
HLEVSKI GNOJ prodam. Tel. 041 449-700.
VEČ TELET za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 781-46-31, 031 670-892.
POZOR! Sidra, španarje, nosilce za vinograd dobite vsak dan. Tel.: 02 771-28-61, Slavica Metličar, s.p., Potrčeva 26, Ptuj._
MLADE NESNICE, pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
LISTNATI GOZD, 88 arov, v Jane-žovcih prodamo. Tel. 773-51-11.
DVE SVINJI, težki 150 kg, in traktorsko frezo širine 180 cm prodam. Tel. 761 07 07_
KORUZO, luščeno in na storžih, prodam. Tel. 719-00-81._
SADILEC koruze Olt - dvoredni, obračalnik 220, rolomat 250 m prodam. Tel. 041 597-153._
KUPIM sadjarski traktor do 50 KS. Tel. 769-11-71_
GRADBENO PARCELO v občini Ormož ali Ptuj kupimo. Tel. 02 719-62-74.
[Najmanjše obresti v mestu za ]
INSKAPOSOJILA
iGarancJja: plača, pokojnina, kartlcej
ŽIČNO PLETARSTVO Rogina, s.p., Rajšpova 15, Ptuj, zaposli: 1. kovinar: strojnik za proizvodnjo in mont. kov. ograj, polni delovni čas. Pogoj: 5. st. izobrazbe, B kategorija. 2. administrator -računovodja - polni delovni čas. Pogoj: 5. st. izobrazbe, znanje angl. jezika (eventualno italjan-ščine), dvostanovo knjiženje, B kategorija. Prosimo za pisne prošnje na naš naslov.

POOBLAŠČENI PRODAJALEC
in serviser za kolesa SCOTT, FELT, GT, SCWINN, BH, UNIVE-GA,... ALU-gorska in traking kolesa že od 66.000,00 Sit daljel
Ekskluzivni prodajalec za merilce srčnega utripa POLARI KOLESARSKI CENTER BIKE EK, Jadranska 20 Ptuj, tel.: 771 2441.
Z dovoljenjem Okrajnega sodišča na Ptuju objavlja PROBANKA, d.d., Gosposka ulica 23, Maribor
ODREDBO
o II. prodaji
1.	Na upnikov predlog bo dne 2.4.2003 ob 10 uri v sobi št. 116 Okrajnega sodišča na Ptuju prodaja sledečih dolžnikovih nepremičnin na podlagi spodaj navedenih pogojev za prodajo:
-zemljiškoknjižni vložek št.133, k.o. Slavščina
parc. št. 51 stavbišče, hiša,
parc.št. 278 travnik,
parc.št. 278 njiva,
parc.št. 280 vrt,
parc.št. 281 njiva.
Dolžnik je v celoti lastnik omenjenih nepremičnin.
2.	Vrednost nepremičnin znaša 20.000.000,00 sit.
3.	Zemljišča, pripisana pri zk. vl. št. 133, k.o. Slavščina, se prodajajo v celoti in se na tem naroku ne smejo prodati pod polovico ugotovljene vrednosti, torej ne pod 10.000.000,00 sit.
4.	Služnostnih pravic in realnih bremen, ki bi jih moral kupec prevzeti na zemljišču, ni.
5.	Kupec mora plačati varščino v višini 2.000.000,00 sit pred dražbo, in sicer na žiro račun sodišča številka: 01100-6950422416, sklic na št.: 00 0402-20-234196 in na dražbo prinesti dokazilo o vplačilu varščine. S sabo mora prinesti tudi potrdilo o državljanstvu.
6.	Kupec mora položiti celotno kupnino v roku 8 dni od dneva prejema sklepa o domiku nepremičnine. Kupec naj všteje varščino v kupnino, drugim ponudnikom pa se bo varščina brez obresti vrnila v 15 dneh po dražbi. Če kupec kupnine ne bo položil v danem roku, bo sodišče s sklepom razveljavilo prodajo kot neveljavno, iz položene varščine pa poravnalo stroške za novo prodajo in nadomestilo razliko med ceno, doseženo pri prejšnji in novi prodaji (čl. 191/IV ZIZ).
7.	Pravice, ki ne bi dopuščala prodaje, je potrebno prijaviti sodišču najkasneje na prodajnem naroku, preden se začne prodaja, ker bi sicer te pravice ne moglo več uveljavljati na škodo zdražitelja v dobri veri.
8.	Sodišče na predlog stranke, ki mora biti vložen najpozneje 8 dni pred prodajnim narokom, na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če stranka izkaže za verjetno, da se je ta vrednost od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila ( čl.181/ III v zv. s čl. 178/IV ZIZ).
9.	Upniku ter morebitnim kupcem bo, skladno s sklepom, sprejetim na naroku dne 0.11.2002, omogočen ogled nepremičnin, pripisanih pri z.k. vl. št. 133, k.o. Slavščina, dne 25.3.2003 med 16.00 in 16.30 uro. Ogled se bo opravil ob asistenci izvršitelja Aljoša Valenta iz Ptuja.
Stroške izvršitelja mora poravnati upnik.
Vse dodatne informacije lahko dobite v pravni službi Probanke, d.d., Sve-tozarevska 10, Maribor, oz. na tel.št. 02 25 07 351 ali 02 22 94 855.
PROBANKA, d.d.
Strgar Majda s.p., Štuki 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81
- Športna konfekcija za oirako in odraslo: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,. ■ šivanjo po mori (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za moinojšo postavo.
KAMNOSESTVO
^^ Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina, K jezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648
RAČUNOVODSKI SERVIS INTEL
strokovno in kakovostno:
•	vodenje poslovniti knjig za družbe in samostojne podjetnike
•	davčno, finančno in podjetniško svetovanje
Nenad Šožkič, s.p., Prešernova 36, Ptuj (stavba restavracije Amadeus) Tel.: 02/ 748 13 06, GSM: 041/ 683 112
AVTO SKRBIŠ
Prodaja in servis
Spodnja Polskava 102, 2331 PRAGERSKO Tel.: 02/845-2250, fax: 02/845-2251
UGODNO JIMNY 4X4 SE - bogata oprema,
popust 400.000,00 SIT
NOVO VITARA SANTANA 2.0 HDI
SUZUKI IGNIS - dvokolesni In štirikolesni pogon, popust 400.000,00 SIT
NA ZALOGI SKUTERJI CPI
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence
Razpored dežurstev zobozdravnikov
22. 3. 2003 Željka Bartolic, dr. stom.
Za Cirkulane
Roietarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -poicličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.».»., Cantantiiva 21, mriboi
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih
- barvanje fasad in napuscev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORiTEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

m
trocal'
TROJNO TESNENJE
izdeiujemo in montiramo:
PVC OKNA, VRATA ROLETE in ŽALUZIJE
(Evropska kakovost s cert. št. c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)
IvanAmuš
s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob IMaribotsl(i c.)
Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-578
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 GoriSnica
Vsak četrtek ob 20.00 uri
močNtHr
n
7
13. Ans. Goiičnik - Gospa tašča
12. Ans. Čuki-Bosa
11. Ans. Nanos - Doider smo mladi vsi
10. Denis Novate - Novo leto na Bledu
09. Alpski kvintet-iVIaii raj
08. Ans. Jevšek - Gorsice meglice
07. Trlo Dovžan - Biseri bolečine
06. Ans. idila-Vašica idila
05. Ans. Mareia - Cvet mladosti
04. Ans. Interval - Križem svet
03. Ans. Založniki - iVIestno delde
02. Štajerski objem - Ob IcoSnji
01. Veseli planšarji - iVIoj tantič je prijezdil
SMS
1
9 2
3
10 6
7 11
8 5
4 12 13
Glasovanje s sporočili SMS:041/818-666
Za POSKOČNIH 13 od20.00 do 22.00 Za VEUČASTNIH 7 od 22.00 do 24.00
1.	Karmen Stavec - Lep poletni dan
2.Vitol\1llnanč-Paradajzid
3.	Polona In Rok Petovar - Jaz poljubil te ne bom
4.	Boh Pomagej - Kaj nam pa morejo
5.	Helena Blagne - Simpatija
6.	iVIetulj - Hej, hej iidje
7.	iVIlada pot - Sanjajva spet iste sanje
Ortejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666
---------------------------,
Poskočnih 13
Glasujem za:_
Glasujem za: _
Veličastnih 7
GUi
MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Darinka Vogrinc, Žetale 24/a, 2287 Žetale
Tednikov prireditvenih • vabimo @radio-tednik.si
Gledališče J Razstave ) Srečanja )
DRAŽENCI
Nedelja, 23. marec, 17.00, TRANSVESTITSKA SVATBA, KD
Dražencl; v domu vaščanov v Dra-ženclh.
hajdina
Sobota, 22. marec, 17.00, POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO,
premlerno bo odigrala dramska skupina KPD Stane Petrovi~ iz Hajdine; v prosvetni dvorani na Hajdini.
Nedelja, 23. marec, 17.00, POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO,
ponovno jo uprizarja dramska skupina KPD Stane Petrovi~ iz Hajdine; v prosvetni dvorani na Hajdini.
JURŠINCI
Nedelja 23. marec, 15.00, komedija, TO IMAMO V DRUŽINI, gledališka skupina KUD Vitomarci; v dvorani v Jur{incih.
PTUJ
Petek, 21. marec, 10.00 in 11.15, GOSPOD PEPI IN ČRVIČEK ARTUR, Moje gledališče, Ljubljana; gledali{~e Ptuj.
Četrtek, 27. marec, 19.30, OB LETU OSOREJ, [pas Teater, B.Slade; gledali{~e Ptuj.
SKORBA
Petek, 21. marec, 18.30, komedija TO IMAMO V DRUŽINI, gledališka skupina KUD Vitomarci; v dvorani v Skorbi. Vstop prost.
STUDENICE
Nedelja, 23. marec, 15.00, RADIKALNA KURA, odrasla gledali{ka skupina KUD Andrej Stefanciosa Studenice; v kulturnem domu v Studenicah.
ZGORNJA LOŽNICA
Sobota, 22. marec, 19.00, DISCO POD VAŠKO LIPO, I.Sivec, R.Ozmič, odrasla gledališka skupina KUD Lojze Avžner Zg.Ložni-ca; v avli OŠ na Zgornji Ložnici.
MARIBOR DRAMA
Petek, 21. marec, 20.00, ČAJ ZA DVE, Partljič-Raponja; MalOd SNG MB, za izven.
Sobota, 22. marec, 20.00, ČAJ ZA DVE, Partljič-Raponja; MalOd SNG MB, za izven.
Ponedeljek, 24. marec, 20.00, ČAJ ZA DVE, Partljič-Raponja; MalOd SNG MB, za izven.
Torek, 25. marec, 20.00, DEBELUHI V KRILCIH, Silver-Strelec; MalOd SNG MB, zeleni C.
Sreda, 26. marec, 20.00, LJUBO SUMJE, Vilar-igrajo B.Jakopič Kraljevič, I.Varga, M.Simonič; KomOd, za izven. 20.00, DEBELUHI V KRILCIH, Silver-Strelec; MalOd, modri A.
Četrtek, 27. marec, 20.00, LJUBO SUMJE, Vilar-igrajo A.Cilenš-ek, I.Mihelič,M.Židarnik Bjelobrk; KomOd, za izven. 20.00, DEBELUHI V KRILCIH, Silver-Strelec; Ma-lOd, modri B.
Koncerti
PTUJ
Petek, 21. marec, 12.00, VODA JE VIR ŽIVLJENJA, odprtje 2. samostojne likovne razstave Ota Mesarica; v Mestni hi{i na Ptuju.
V gostišču Lužnik je na ogled razstava akvarelov in oljnih slik z naslovom CVETJE MOJE JESENI, ptujske slikarke Rozine Šebetič.
Na ogled je še vedno razstava fotografij Sandija Kelneriča z naslovom MALA NARAVA. Ogledate si jo lahko vsak delavnik med 8.00 in 20.00, v petek do 23.00 in soboto med 10.00 in 13.00; v CID-u na Ptuju.
Delavnice J
PTUJ
Sobota, 22. marec, 10.30, prvi del tečaja z akademskim slikarjem Tomažem Plavcem. Udeleženci potrebujejo risalne liste in oglje. Za podrobnej{e informacije pokličite na telefon 041 200 335.
ŽETALE
Petek, 21. marec, bo potekal projekt POMLADNI DAN V EVROPI, ki ga organizacijsko podpira Ministrstvo za {olstvo, Zavod RS za {olstvo in Urad vlade za informiranje. Na {oli bodo izvedli kviz, obiskal jih bo gost, odprli bodo »{katlo želja« in izdali zloženko.
Kino
J
PTUJ
21. marec, 18.00, KOLIKO JE TAM URA, v okviru Filmskega abonmaja Kluba ptujskih {tuden-tov. Cena vstopnice za člane KPŠ je 500 SIT, za ostale pa 800 SIT.
J
MARKOVCI
Danes bo v OŠ Markovci že 44. območna revija otroških pevskih zborov. Prvi del revije bo ob 16.30, drugi pa ob 18.00. Nastopilo bo {tirinjast otro{kih zborov. Zbore bo strokovno spremljal Franci Kovač.
PTUJ
Petek, 21., in sobota, 22. marca, ob 19. uri, 29. OBMOČNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV, dvorana Gimnazije Ptuj. Vstopnine ni.
Petek, 21. marec, 21.00, POP CORN - POMLADNI KONCERT,
mlada ptujska glasbena skupina vabi na prvi pomladni dan na koncert; v CID na Ptuj. Vstopnine ni.
TOMAŽ PRI ORMOŽU
Petek, 21. marec, 19.00, ZA-POJMO, ZAPLEŠIMO IN ZAIGRAJMO Z DEDKI IN BABICAMI.
Letni koncert, na katerem se bodo predstavile vse skupine {olskega kul-tumo-umetni{kega dru{tva.
25.,30. marca, 18.00, REZERVNI DELI.
25., 30. marca, 20.00, ZGODILO SE JE NA MANHATTNU.
Informacije na telefon: (02) 748 18 10.
MARIBOR
PARTIZAN, četrtek, 20. marec, 16.30, ZGODILO SE JE NA MANHATTNU, na programu predvidoma do 30. marca. 18.30 in 21.00, DAREDEVIL. Petek, 21. marca, 17.30, ZGODILO SE JE NAMHATTNU. 19.30 in 21.30, DAREDEVIL. Sobota, 22. in nedelja 23. marec, 17.30, ZGODILO SE JE NA MANHATTNU, 19.30 in 21.30, DAREDEVIL. Ponedeljek, 24. marec, 17.00, GOSPODAR PRSTANOV:STOLPA. 20.30, TOLPE NEW YORKA. Torek, 25. marec, 16.00, ZGODILO SE JE NA MANHATTNU. 18.00, DAREDEVIL. Sreda, 26. marec, 17.30, ZGODILO SE JE NA MANHAT-TNU. 19.30 in 21.30, DAREDEVIL.
GLEDALIŠČE, 20., 21., 22., 23. marec, 16.30, MALI VOHUNI 2: OTOK IZGUBLJENIH. SANJ. 18.30 in 21.00, CHICAGO. Ponedeljek, 24. marec, 16.30, LEDENA DOBA. 18.30, PRILAGAJANJE. 21.00, CHICAGO. Torek, 25. marec, 16.30, MALI VOHUNI 2: OTOK IZGUBLJENIH SANJ. 18.30, PRILAGAJANJA. 21.00, CHICAGO. Sreda, 26. marec, 16.30, MALI VOHUNI 2:OTOK IZGUBLJENIH SANJ, 18.30 in 21.00, CHICAGO
UDARNIK, 20.,21.,22., 23. marec, 18.00, GOSPOD SCHMIDT. 20.30, TOLPE NEW YORKA. 24., 25. marec, 17.30, GOSPOD SCHMIDT 20.00, URE DO VEČNOSTI. 22.30, GOVORI Z NJO. Sreda, 26. marec, 18.00, GOSPOD SCHMIDT 20.30, TOLPE NEW YORKA. Cena kino vstopnice 800 SIT, ob ponedeljkih 700 SIT. Blagajna je v vseh kinih odprta pol ure pred pričetkom prve predstave. Informacije na telefon: (02) 252 33 88, 252 33 63.
DORNAVA
Torek, 25. marec, 18.00, MATERINSKI DAN, na prijetno druženje vas vabijo otroci - na{i najmlaj{i ustvarjalci. Otroci iz vrtca, male {ole in OŠ; v va{ko kulturni dvorani v Dornavi.
DRAŽENCI
Sobota, 22. marec, 18.00, proslava ob Materinskem dnevu;
dom va{čanov Draženci.
GORIŠNICA
Nedelja, 23. marec, 15.00, proslava ob Materinskem dnevu z naslovom »NAJ ROŽCE CVETO«, kulturni program bodo pripravili člani KD Ruda Sever iz Gori{nice; v kulturni dvorani v Gori{nici.
MAJŠPERK
Petek, 21. marec, 16.00, POZDRAV POMLADI, kulturna prireditev, sodelovali bodo otroci vrtca Maj{perk, male {ole, učenci od 1. do 4. razreda OŠ Maj{perk; v telovadnici OŠ Maj{perk.
MARKOVCI
Nedelja, 23. marec, Osrednja občinska proslava ob materinskem dnevu. Zraven najmlaj{ih bodo nastopili tudi dijaki in {tu-dentje, za mamice pa je pripravljeno tudi majhno presenečenje.
PTUJ
Petek, 21. marec, 19.00, VIKTORINOV VEČER, p.dr. Marko Ivan Rupnik, glasbeni utrinek: AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA MARIBOR; v refekto-riju Minoritskega samostana na Ptuju.
Sreda, 26. marec, 11.00, Območna revija plesnih skupin,
nastopilo bo kar dvajset skupin, revijo pa bo strokovno spremljala Mojca Kasjak; v Gledali{ču Ptuj.
MARIBOR
Petek, 21. marec, 17.00, OBMOČNO SREČANJE MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN - PLESNI UTRIP 2003; v dvorani Union.
TV Ptuj )
Petek, 21.00: Da se bomo lažje odločili - Odprta tema Slovenija in Nato.
Sobota, 21.00 in nedelja, 10.00: Novosti iz Upravne enote Ptuj
- Gradbena dovoljenja in prireditve. Petovia Avto uspešno ptujsko podjetje. Srečanje de-vetdesetletnikov v mestni četrti Ljudski vrt. Predstavitev Društva Optimistov Ptuj. Zaključen četrti festival Monodrame 2003. Razstava slik Rozine Šebetič. Novi center aerobike na Ormo{ki cesti 38/a.
Za otroke J
PTUJ
Četrtek, 20. marec, 17.00, PRAVLJICA Z JOGO in Liljano Kle-menčič; v malem gradu Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju. Otroci naj imajo lahna športna oblačila in co-patke. Vstopnine ni.
TEDNIKov
prireditvenik
Pošljite vabila za objavo v Tednikovem prireditvenikuna elektronski naslov: vabimo@radio-tednik.si Objava je brezplačna!
RADIO)))TEDNIK
Direktor: Božidar Dokl Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. v
Štajerski
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc
Pomo~nica odg. urednika:
Liljana Vogrinec Urednik športnih strani: Jože Mohori~ Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribari~ Grafično-tehnični urednik: Jože Mohori~ Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Jože Bra~i~, Majda Goznik, Viki Klemen~i~ Ivanu{a, Franc La~en, Martin Ozmec Lektor: Bo{tjan Metli~ar
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16.
Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naro~nina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~-ko 25. ~lena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89.
E-mail uredni{tva: tednik@ amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8-98.£-I04t3
Odgovorni urednik: Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredni{tva: (02) 749 34 25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E.mail:
nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 narocila@radio-tednik.si Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Mali oglasi
STORITVE
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo, priporočamo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356.
GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, z.o.o., Potrčeva cesta 33, 2250 Ptuj, odkupuje vse vrste lesa iglavcev in listavcev po konkurenčnih cenah. Organiziramo tudi posek in spravilo lesa do kamionske ceste. Plačilo v roku 30 dni ali po dogovoru. Informacije na telefon: 02 745 56 91 ali GSM 041 455 391, GSM 041 462 308, GSM 041 468 005 in GSM 031 377 892.
DELNICE - po uradnih borznih cenah.Izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._
POPRAVILO TV aparatov, vide-orekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
IN[TRUKCIJE iz matematike in angleščine za osnovne in srednje šole. GSM 041 753-321, Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, Ptuj
ZA DVOR|[ČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._
POSOJILA NA SVOJO nepremičnino, lizingi, krediti, projektna financiranja, gotovinska posojila ... Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij Šlehta, s.p., Hausenbic-hlerjeva ulica 8, 3310 Žalec, tel. 03 571-55-55.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V Vojko Milen-kovič, dr. vet. med., s.p., Kettejeva ul. 11, Ptuj. Delovni čas: pon.-pet.: 9-12 in 16-19, tor.-sob.: 9-12. Tel. 771-00-82; GSM 040 86 32 52.
FRIZERSTVO "BRIGITA", prameni na sto načinov, nova volumen-ska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
PARKETARSKA DELA, polaganje parketa in laminatov, obnova ostoječih parketov. Stanislav Vr-bančič, s.p., Bukovci 170 b, GSM 041 575-962.
IZVAJAM keramičarska in tera-serska dela ter polagam vse vrste kamna. Mirko Mikložič, s.p., Kog 53, Kog. Tel. 719-64-39 ali GSM 041 465-886.
GUME ter vse vulkanizerske storitve nudi vulkanizerstvo Ivan Ko-larič, s.p., Bukovci 121 c, tel. 788-81-70, del. čas delovnik 7.-21. ure, sobota 7.-15. ure.
STROKOVNO in ažurno vodenje poslovnih knjig za družbe, s.p., zasebne zdravstvene dejavnosti, davčno svetovanje. GAMA-S, d.o.o., Osojnikova 3, Ptuj, telefon: 02 779 13-41, GSM 041 723-937.
GUME ZA osebne avtomobile, tovornjake, traktorje ter vse vul-kanizerske storitve nudi Vulkani-zerstvo Ivan Kolarič, s.p., PE Ptuj, Rajšpova 22, tel.749-38-38.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE
dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ODKUP VSEH VRST DELNIC!
Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojniko-va 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
svetovanje, strokovne izmere, montaža...
STREŠNA OKNA
PVC OKNA IN VRATA
SEKCIJSKA GARAŽNA VRATA-DAUINSKI POGON
VELUX
I....................
OKNA, NOTRANJA VRATA
SUHOMONTAŽŇÍ SISTEMI
KlasGM
PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
POSTANITE
LOKALNI TURISTIČNI VODNIK-CA
PRIJAVE: LJUDSKA UNIVERZA PTUJ, Mestni trg 2, tel.: 749 21 50
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-šek 91, Podlehnik._
UGODNO prodajamo stenske obloke, debeline 12, 16 in 20 mm, bruna in talne obloge od I. do III. kvalitete, za večje količine dostava brezplačna. Telefon: 03 / 57 62 345, 03 / 752-12-00, GSM 041 / 647-234, Tinles, d.o.o, Križevec 18, Stranice.
GSM in RTV servis video in avdio naprav, dekodiranje, baterije. Branko Kolarič, s.p., Gubčeva 23, Ptuj. Tel. 041 677-507.
OBREZOVANJE, škropljenje dreves, cipres in brajd, urejanje okolice. Mitja Vidovič, s.p., Hajdoše 111, Ptuj, tel. 040 537-922.
BELA TEHNIKA
HLADILNIK Gorenje, vgradni -podpultni (višina 55 cm), rabljen -brezhiben, kot nov, prodam. Tel. 041 667-325.
*NOVO*NOVO*NOVO*NOVO-*NOVO Trgovina Elektro-Partner Vida Pernačič, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon: 02/77940-51, vam nudi možnost naku-pah malih in velih gospodinjskih apratov na 6, 12 in 24 obrokov -na TRAJNIK preko GA, d.d., Ljubljana. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 - 7.00 SIT obojstransko A4 - 12,00 SIT , vezava 170,00 SIT). Obiščite nas!
NEPREMIČNINE
GRADBENO PARCELO za vikend in vinograd s 360 trsi, voda na parceli ter z asfaltnim dostopomo na območju Slatine pri Cirkulanah ugodno prodamo. Mob. 041 967-217._
PRODAM žitni kombajn ZMAJ Univerza, 3,6 m delovne širine, in 4-redni adapter za koruzo, nakladalko SIP 17. Tel. 02 757-55-71._
NA LEPI LOKACIJI prodam hišo, gospodarsko poslopje in 4 ha zemlje, zemljišče poseduje njive, pašnike in vinograd. Tel. 041 867-897.
VIKEND ali manjšo starejšo hišo v okolici Ptuja s približno 20 ari zemlje kupimo. Tel. 773-04-21, 031 772-332.
V PTUJU PRODAMO manjši poslovni prostor. Tel. 041 662-504.
MANJ[O STANOVANJSKO hišo in vinograd prodam v Trnovskem Vrhu 39. Tel. 745 13 41_
NA LEPI RAZGLEDNI točki in sončni legi v Kicarju prodam parcelo. Tel. 755-86 81._
STANOVANJE, dvoinpol- ali trisobno, v Ptuju z garažo in gradbeno parcelo ali parcelo s staro hišo z vsemi priključki na parceli kupim. Lokacija Hajdina. Ormoška cesta, Spuhlja, telefon: 041 616-906.
KUPIM gradbeno parcelo na Ptuju ali v neposredni bližini. Tel. 041 417-102.
MOTORNA VOZILA
ZASTAVO 128, dobro ohranjeno, registrirano, prodam za 130.000 sit. Tel. 02 782 13-51.
AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, menjava rabljeno za rabljeno, uredimo kredit ali leasing na položnice. Ugodno prodamo: lantra 1.8 karavan, 1997, kia sep-hia 1.5 schuma, 1998, audi a6 2.4, 1999, uno 1.0, 1997, escort 1.6 , 1993, polo 60, 1996, scenic 1.6, 1997, fiesta 1.1, 1994, passat 1.8 t, 1998, rover 214, 1998, xan-tia 1.8, 1995, škoda favorit, 1993, 1994, felicia 1.3 lxi,1997,1996, audi a6 2.5 tdi, 1994, lanos 1.5,
1998,	rover 214, 1995, smart,
1999,	fabia 1.4, 2001, scenic 1.6,
2000,	golf 1.9 tdi karavan, 1994, alfa 146, 1996, kia pride wagon, 1999, kia sephia 1.5, 1998, astra karavan, 1995, golf 1.4, 1999, BMW 316 compact, 1997, passat 1.8 t karavan, 1998, punto 55, 1994, audi a3, 1.8, 1997, fiesta 1.3, 1996 ... in še več!!! Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/78-00-550.
Soglasno odločanje v zvezi NATO daje majhni državi velik vpliv na mii v svetu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice
Jelke Bilanovič
IZ KAJUHOVE 7, KIDRIČEVO
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sve~e, sv. ma{e, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Litje platišč, d.o.o., družinama Verblač in Lah, govorniku za poslovilne besede ter g. župniku za opravljen obred in sv. mašo.
Žalujoči: sin Zdravko z Mojco
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče,
nič več ni tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
V SPOMIN
V soboto, 22. marca 2003, mineva
natanko 15 let, odkar nas je za vedno zapustil dragi oče,
dedek in mož
Jožef Ostroško
IZ POBREŽJA 103/a
Spomini na čas, ki smo ga preživeli skupaj, ostajajo lepi in trajni.
Sin Jožef z družino in žena Štefka
BIRO CVETKO, p.e.žabjaki, ptuj
telefon: 02 745 00 38, 080 13 02, 041 233 666
GOSnNCI POZOR:
Pooblaščeni prodajalec In serviser tiskalnikov STAR - micronics
Servis in prodaja birotehnične opreme
KONICA, KYOCERA - mita...
Kompletni potrošni material:
papir A4, 500 kom že od 663 SIT,
računski trakovi, termo trakovi, kartuše, tonerji...
Vsodekmnlu7DIGIJS SERVIS, Sreito CepuS, s.p., Tmoveliska c. 2,3000 Celje _Mojca Cvetko, s.p.. Kralgheijava ulica 18.2250 Ptuj__J/

® Umbuška c. 2, Limbuš (kompleks Maries) i tel. 02 429 20 00, www.ferina.si
Natofon080 21 22,http://nato.;ov.si Natonáiialnik, Slovenska 29,1000 Ljubljana
mag. flntonflop
A
DOMA v EVROPI, VARNI v NATU
Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
23. marca bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi oče, dedek in tast
Jože Zajsek st.
IZ STANOŠINE 6, PODLEHNIK
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in prižgete sveče.
Vsi tvoji
Pogrešamo tvoj nasmeh, slišimo tvoj korak, zato pot vodi nas tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
Zelo boleč spomin je na 20. marec, ko si nas za vedno zapustila, draga žena, mama, tašča, babica in prababica
Terezija Janžekovic
IZ SLOMOV 7a
Vsem, ki se je spominjate in prižigate svečke, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Bili so dnevi in trenutki, polni sreče in miline ... Zdaj so nam ostali le lepi spomini na našega deda
Friderika Pesla
Smrt je vedno preuranjena. Bolečino si lajšamo ob spoznanju, da nismo ostali sami in da vas je veliko, ki ste ga imeli radi.
Hvala vsem, ki ste bili v teh dneh z nami.
Vsi njegovi
Ni pomembno, koliko sem stara, kadarkoli vidim kaj novega ali krasnega, bi rada zaklicala: "Mami, pridi, poglej!"
V SPOMIN
fS
24. marca mineva boleče leto, ko je zaspala naša ljuba mami, mama, tašča, sestra in tetica
Olga Zadravec
IZ DORNAVE 1 a
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu!
Hčerki Nadi in Ani z družinama ter sestra Ema z družino
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
Milana Krajnca
IZ SAVCEV 19, SV. TOMAŽ
roj. 10. 7. 1956 - 13. 3. 2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Gradis Gradnje Ptuj ter KS Sv. Tomaž, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala za darovano cvetje, številne sveče, svete maše in denarno pomoč.
Hvala g. župniku, cerkvenim pevcem, govornikoma za poslovilne besede in podjetju AURA iz Ormoža za opravljene pogrebne storitve.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Antonija, hčerka Danica z družino, tašča Jožefa, brat Marjan z družino in drugo sorodstvo
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta
Janeza Roskarja
IZ BUKOVCEV 91
se zahvaljujemo vsem, ki ste s svojo prisotnostjo pokojniku izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku, govornikoma, cerkvenim pevcem in podjetju MIR.
Vsi njegovi
Mama, odšla si brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja. Ni te več na pragu ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Tvoja pridna roka miru ni poznala, vendar vsakomur je pomagala.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Marije Kolednik
IZ MALEGA OKIČA 51
9. 4. 1927 - 4. 3. 2003
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej družini Petek, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše, nam pa izrekli ustno sožalje. Iskrena hvala g. dekanu Emilu Drevu za opravljeni cerkveni obred, govorniku Mirku Lesjaku za izrečene besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve in godbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, brata in strica
Alojza Bedenika
IZ SITEŽA 7
15. 6. 1954 - 7. 3. 2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje in darovali sveče.
Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Stanku za poslovilne besede, pevkam za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju MIR in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Slavka, sin Slavko, sestri Vera in Gelica z družinama, bratje Franc in Tona z družinama ter Maks
Tih je tvoj dom, tam,
sredi polja, a v meni ni miru, ni tišine, v meni vse vpije. Vrni se.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najdražjega moža, očeta, tasta in dedka
Aleksandra - Ivana Sankovica
IZ PTUJA, K MITREJU 6
se zahvaljujemo vsem, ki ste čutili z nami, nam izrekli pisno in ustno sožalje.
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga z bolečino v srcu in z mislimi nanj počastili na njegovi zadnji poti.
Hvala za darovane sv. maše, cvetje, vence in sveče. Hvala g. župniku za opravljen obred in sv. mašo zadušnico, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, hvala društvoma upokojencev in borcev, hvala sindikatu SKEI ter posebej hvala za odigrano Tišino in podjetju MIR za opravljen pogreb.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo ob tebi bili zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mamike
Marije Zemljaric
IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 93
(29. 4. 1910 - 23. 2. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, svete maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje.
Zahvala g. župniku Janezu Maučecu in rojaku, stolnemu kaplanu g. Marku Veršiču, za opravljen cerkveni obred in sv. mašo, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govornicama ge. Ani in ge. Mariji za ganljive besede slovesa, nosilcema zastave in prapora, pogrebnemu podjetju MIR in godbeniku, patronažni sestri ge. Tilčki ter vsem, ki ste prišli od blizu in daleč in v tako velikem številu pospremili našo mamiko na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Ločitev od dragih težko nas zadene, je težje še bolj, kadar smrt nam jih vzame. Učitelj življenja nas bridko uči; žal brez solz in trpljenja nihče ne živi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Franca Jerenka
IZ LANCOVE VASI 41
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje, sveče, sv. maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje.
Hvala patroma za spremstvo in opravljen obred ter pogrebnemu podjetju MIR.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se pridružili molitvi za pokojnega in nam pomagali v najtežjih trenutkih.
Vsi njegovi
Portorož • Slovenski oglaševalski festival
Štajerski tednik gre med zvezde
Res lahko tako zapišemo, saj je bila predstavitev, s katero smo osupnili udeležence Slovenskega oglaševalskega festivala v Portorožu, 12. marca, zvezdno obarvana. Prepletali sta se zgodbi dveh kultnih znanstvenofantastičnih serij: filmske Star Wars (Vojna zvezd) in televizijske Star Trek (Zvezdne steze).
Črna
Z leve Bojana Čeh, Božidar Dokl in Mojca Brumec
FOTO: SKP
Predstavitev se je v popolnosti skladala S temo festivala, ki je bila letos zaobjeta v sloganu "Jutri je danes".
Kot protagonisti te predstavitve so ob Kurentih, za{~itnem ptujskem znaku, nastopili direktor Božo Dokl ter Mojca in Bojana iz marketinga Štajerskega tednika. Priznati je treba, da so svoj nastop opravili profesionalno, kot pravi igralci, in z njim presenetili zbrano občinstvo, ki je po predstavitvi prejelo promocijske materiale Štajerskega tednika. Tako so lahko dan pred izidom prijeli v roke prvi izvod Štajerskega tednika ter "rimsko
svečko" (paličico, ki izstreljuje raketice), na kateri je pisalo: Štajerski tednik ... Glas nase dežele! Utrnite svojo zvezdo. Lahko si predstavljate, da je ob množici udeležencev festivala, ki so te pirotehnične pripomočke prejeli, bilo nebo nad Portorožem tisti večer resnično zvezdnato.
Direktor Božo Dokl je med predstavitvijo zbrane nagovoril besedami: "Kapitanov dnevnik Ko sem listal po starih zapisih, sem ugotovil, da so ga ustvarjali že pred 55 leti. Takrat je nosil ime Nase delo. Zakaj so ga kma-
VINOTEKA
Vinarski trg 11, Ptuj Tel: 02 78 798 27
UGODNO - ODPRTA VINA:
ROYAL RED ŽAMETNO RDEČE MODRA FRANKINJA HALOŽAN
ROYAL WHITE RENSKI RIZLING
330,00 SIT/L 330,00 SIT/L 350,00 SIT/L 350,00 SIT/L
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno piije alkohola škoduje zdravju
lu morali preimenovati v Ptujski tednik, ne pise nikjer.
In ko sem gledal te orumene-le papirje, sem si živo predstavljal tiste, ki so vanj vlagali svoje srce.
Kasneje, je zapisano, so mu ptujski okvirji postali preozki, zato so pridevnik Ptujski umaknili. Tako je nastal Tednik in to ostal vse do danes.
Čas je za prihodnost. Prihodnost se je zgodila. V roke lahko danes primemo Štajerski tednik, časopis, ki bo izsel jutri. Lahko ga prelistamo v prepričanju, da bo postal nas stari znanec, ker Štajerski tednik je glas nase dežele. Jutrisnji dan je v vasih rokah - prihodnost je zdaj."
Resnično se je prihodnost pričela in je zdaj tudi v vasih rokah. Listate in berete Štajerski tednik, časopis, ki je usmerjen v prihodnost, ki isče in raziskuje nove dežele, isče nove, se neznane načine informiranja in osvaja nove bralce, ki se pogumno odpravi tja, kamor ni stopil se nihče. In ki je vasa sedanjost in bo gotovo tudi vasa prihodnost.
Peter Srpiii
Napoved vremena za Slovenijo
če Gabrijela (24.) zmrzuje, slana več ne škoduje.
LJ l/Li/l fL/ i Olvi' Umetnost, biti drzen in hkrati zelo oprezen,
je umetnost uspeha.
Napoleon
Štajerski
TEDNIK
kronika
Požar uničil hišo
Prebivalce Ljutomera so minulo soboto zbudile sirene gasilskega avtomobila. Ob 4.46 uri je namre~ iz neznanega vzroka zagorela nenaseljena stanovanjska hiša J.A. v bližini cerkve na Ptujski cesti. Ogenj, ki je uničil celotno ostrešje in dva prostora hiše, velike 5x12 metrov, so pogasili gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ljutomer. Višina gmotne škode znaša milijon tolarjev. (MŠ)
Trčil v deklici
14.	marca ob 17.35 uri se je zgodila prometna nesreča na regionalni cesti izven naselja Pobrežje, UE Ptuj, ko je voznik osebnega avtomobila S. H., star 34 let, iz okolice Vidma v levem blagem ovinku zapeljal na desni rob vozišča ter pri tem trčil najprej v 13-letno kolesarko, zatem pa še v 13-letno peško, ki je potiskala ob sebi skiro. Dekleti sta bili poškodovani in so ju odpeljali v ptujsko bolnišnico.
Po nesreči pobegnil
15.	marca ob 8.05 uri se je na lokalni cesti v naselju Dornava v bližini hiše št. 89 zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil neznani voznik Kie pride svetlo zelene barve; ta po trčenju ni ustavil.
Po padcu umrl
Delavci podjetja Klemaks iz Maribora so dne 11. marca pokrivali strešno konstrukcijo prizidka v podjetju Mega metal v kraju Smolnik. V.Š., star 41 let, iz Lenarta je okoli 13.30 ure ob montaži plošče na železno konstrukcijo stopil nanjo. Pri tem je plošča zdrsnila in delavec je padel z višine 6 m. Njegove poškodbe so bile tako hude, da je na kraju umrl.
Delovna nezgoda
14. marca ob 14.30 uri je prišlo do delovne nezgode na gradbišču Pinus v industrijski coni v Markovcih, ko je V. M., star 35 let, s Sp. Polskave padel z gradbenega odra z višine 4 metrov na tla ter se poškodoval.
Okradel optiko
Neznani storilec je v noči od 11. do 12. marca med 19.00 in 8.00 uro vlomil v prostore Optike Oman na Trgu svobode v Slov. Bistrici. Iz predalov regala je odnesel okoli 350 raznovrstnih sončnih očal in okoli 100 okvirjev korekcijskih očal v vrednosti okoli 2.800.000 SIT.
^IfKAIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Suzana Vertič, Bukovci 20, Markovci pri Ptuju - Moniko; Silva Pevec, Šalovci 9, Središče ob Dravi - Uroša; Mihaela Plemenič, Opekarniška c. 1, Ormož - Tejo; Nataša Potočnik, Dolič 26la, De-strnik - Žiga; Maja Knaus, Ul. B. Kraigherja 15, Kidričevo - deklico; Simona Benčič, Cesta 8.avgusta 4, Ptuj - Roka; Anita Koren, Ljubljanska c. 96, Rače - Nika; Erika Zupanič, Ul.B.Kraigherja 20, Kidričevo - Patricijo; Martina Ljubec, Spuhlja 132la, Ptuj - Nejca; Vesna Podkoritnik, Sotelska ul. 40, Rog.Slatina - Reneja; Mojca Kukovec, Rucmanci 1 Ha, Sv.Tomaž - Jana; Jana Vrček, Groharjevo naselje 37, Škofja Loka - Niko; Romana Kostanjevec, Barislovci 4la, Videm pri Ptuju - Klemna.
Umrli so: Friderih Pešl, Ciril Metodov drevored 7, Ptuj, rojen 1918
-	umrl 06. marca 2003; Venčeslav Koren, Velika Varnica 77, rojen 1919 - umrl 06. marca 2003; Franc Plošinjak, Pohorje 26, rojen 1941
-	umrl 07. marca 2003; Matilda Zorko, rojena Lah, Tibolci 18, rojena 1917 - umrla 08. marca 2003; Ladislav Drobnič, Selska cesta 44, Ptuj, rojen 1935 - umrl 08. marca 2003; Alojz Bedenik, Sitež 7, rojen 1954 - umrl 07. marca 2003; Frančiška Drevenšek, rojena Krobat, Pristava 17, rojena 1931 - umrla 11. marca 2003; Ivan Kamenšek, Breg 54, rojen 1946 - umrl 11. marca 2003; Ana Zorec, rojena Kola-rič, Volkmerjeva c. 7, Ptuj, umrla 05. marca 2003; Alojzija Stanislava Čuček, rojena Plohl, Prečna pot 3, Ptuj, umrla 09. marca 2003; Franjo Drobnjak, Tovarniška c. 2, Kidričevo, rojen 1906 - umrl 10. marca 2003; Donko Slakic, Runkova ul. 2, Ljubljana, rojen 1924 - umrl 09. marca 2003; Angela Vidovič, Skoliborva ul. 19, Ormož, rojena 1921
-	umrla 12. marca 2003.

d.o.
0-.
• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD •PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., ZabovcI 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812

TRGOVINA, STORITVE. UVOZ - IZVOZ d.o.o. 2250 PTUJ, Štukl 1 Tel.: 02/787 96 30
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod In toplovod
•	okovje In iežaji ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_» Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_
-^-Že od 1.890.547 sit
Avto Prsfee d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01
Danes bo večinoma jasno, občasno v vzhodni SLoveniji zmerno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -5, na Primorskem malo nad 0, najvišje dnevne temperature danes od 10 do 15, jutri od 13 do 18 stopinj C.
Obeti: V petek in soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Nekoliko hladneje bo, na Primorskem bo pihala zmerna burja.
Opozorilo: Zaradi suše je po vsej Sloveniji velika nevarnost požarov