Poštnina plačana v gotovini. asemmmmmmmmmmmmmHmmmm
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1'50.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmma ■aro—
TRGOVSKI LIST
Ča§opis za trgovino« Industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XI.
Telefon št. 2552.	LJUBLJANA,	v	soboto,	dno	3.	novembra	1928.	Telefon	št,
2552.
ŠTEV. 130.
Zadruge in davki.
Iz raznih vprašanj, dopisov, pa tudi pritožb, ki nam dohajajo v zadnjem času glede zadrug, sklepamo, da večina naših trgovcev ni na jasnem, kdaj so zadruge dolžne plačevati neposredne davke in katere zadruge so oproščene davka na poslovni promet.
Večina naših trgovcev je napačnega mnenja, da veljajo za presojo davčne dolžnosti še vedno določila bivšega avstrijskega zakona o osebnih davkih, ki so v bistvu obstojala v tem, da so gotovih davčnih ugodnosti glede neposrednih davkov deležne samo one zadruge, ki omejujejo svoj opravilni obrat po pravilih in dejanski na svoje ude. Določila o davčnih ugodnostih po zakonu o osebnih davkih zadrug so se s členi 95, 96 in 98 srbskega zakona o kmetijskih in obrtnih zadrugah bistveno izpremenila. Po navedenih členih, razširjenih na celo državo s členom 41. finančnega zakona 1922/23, se zadruge, ki ne dele dobička, opraščajo davka in vseh doklad na delo, glavnico in dohodek. To ugodnost uživajo zveze od najmanj 20 zadrug in njihove zadruge, ako i dctična zveza i njene zadruge po pravilih ne dele članom na zadružne deleže dividende, niti ne dajejo članom svojih upravnih in nadzornih odborov tantieme, in povrh tega, ako se tudi njihovi rezervni zakladi v nobenem slučaju ne morejo deliti med člane. Pri zadrugah torej za presojo vprašanja, ali so dolžne plačevati neposredne davke ne prihaja več vpoštev, ali svoj obrat omejujejo na člane ali ne, ampak edino le, ako ne dele dobička in je ta zabrana v gornjem obsegu zavarovana po pravilih. Iz tega razloga so pritožbe, da so posamezne zadruge oproščene neposrednega davka, čeprav poslujejo tudi z nečlani, z davčnega stališča brezpredmetne.
Enaka določila vsebuje tudi novi davčni zakon o neposrednih davkih. Gre pa pri tem še dalje. V členu 84. določa posebne ugodnosti tudi za zadruge, ki razdeljujejo po svojih pravilih del presežka ali ves presežek med člane po razmerju poslovanja z zadrugo. Pri takih zadrugah razdeljeni presežek ni zavezan neposrednemu davku pod pogojem, da zadruga razdeljuje blago samo članom, no plačuje na deleže preko 6% obresti in daje vsem članom enake pravice, pa naj imajo kolikorkoli deležev.
Nabavljalne zadruge državnih nameščencev so po novem zakonu oproščene neposrednega davka, ako so ustanovljene po zakonu z dne 5. decembra 1920. Po uredbi z dne 5. decembra 1920 smejo nabavljalne zadruge oddajati nabavljene potrebščine samo zadružnikom. Samo izjemoma, to je, kadar je izvestnega blaga v zadružnem skladišču več, nego zadružniki po njem povprašujejo, sme upravni odbor to in tako blago oddajati tudi nezadružnikom. V tem primeru nabavljalna zadruga tudi od prometa z nezadružniki ne plača neposrednega davka, ampak edino davek na poslovni promet. Nabavljalne zadruge plačujejo torej davek na poslovni promet samo za promet, ki ga vrše s tem, da prodajajo svoje prebitke nečlanom.
Plačevanje davka na poslovni promet so poleg nabavljalnih zadrug z gornjo omejitvijo oproščene še kmetijske zadruge glede prometa lastnih proizvodov vseh strok kmetijstva, kmetijskih strojev, priprav, orodja in opreme — ako ni njih namen dobiček in ako opravljajo ta promet izključno
s svojimi člani. Za ves promet z drugimi predmeti in za promet z gornjimi predmeti z nečlani pa so tudi kmetijske zadruge dolžne plačevati davek na poslovni promet.
To so bistvena zakonita določila, ki se nanašajo na davčno dolžnost zadrug. Trgovci naj bi ta določila upoštevali ob raznih pritožbah proti poslovanju zadrug.
Zakonita določila glode davkov naravnost v izredni meri favorizirajo zadruge. Kljub vsem ugodnostim pa se zadruge ne zadovoljujejo z delokrogom, katerega jim določajo pravila, ampak vedno bolj posegajo v delokrog legitimne trgovine in prodajajo tudi nečlanom. S tem jako občutno poostrujejo položaj trgovine. Konkurenca s trgovino jim je olajšana s tem, da jim ni treba vkalkulirati v ceno velikosti davčnih bremen, katera nosi trgdvina. Kljub tej olajšavi pa je razlika v ceni blaga običajno tako neznatna, da nikakor ne vstreza ugodnostim, katere uživajo zadruge v davčnem oziru. Ako se povrh upošteva, da odvzamejo zadruge trgovini en
del njenih odjemalcev, ki niso člani zadrug, je jasno, da zadrugam priznane ugodnosti ne le, da ne izpolnjujejo svojega namena, ampak povzročajo državi direktno škodo, ker trgovini, ki plačuje davke, odvzamejo posle, za katere zadruge ne plačujejo neposrednih davkov.
Vprašanje zadrugam priznanih ugodnosti bo treba v najkrajšem času temeljito urediti, ker je sedanji položaj nevzdržen. Davčne ugodnosti je treba vezati v glavnem ne na princip delitve dobička, ampak na princip izključnega poslovanja s zadružniki. Z davčno oprostitvijo močno razvitega gospodarskega faktorja kakoršnega predstavljajo v Sloveniji zadruge, se povzroča poklicni trgovini velika krivica. Trgovina se mora v konsolida-cijskem procesu našega gospodarstva boriti z neprestanimi neprilikami. Zato bi bilo edino pravično, da tudi zadruge plačujejo davke in se jih v tem pogledu, posebno če poslujejo tudi z nečlani, popolnoma izenači s trgovci in zahteva od zadrug iste dajatve, ka-koršne plačujejo tudi trgovci.
Glas z Gorenjske.
Od trgovca iz radovljiškega sreza smo prejeli:
Že večkrat sem črtal v »Trgovskem listu« pritožbe trgovcev mariborske oblasti zoper potnike iz Avstrije, češ, da nabirajo naročila na manufaktur-no in tudi drugo blago kar po hišah, cd privatnika do privatnika. Toda to ni neka mariborska posebnost, ampak je to povsod enako. Ne bi pisal teh vrstic, če bi bilo kaj boljše v našem okraju. Tudi tu smo v obmejnem kraju — Radovljiški srez — in polno potnikov hodi od hiše do hiše, ki škoduje domačim trgovcem in tudi ljudstvu samemu. Naj navedem sledeči slučaj: Firma X. X., Ljubljana—Maribor, ima potnika, ki hodi v našem srezu od hiše do hiše in ponuja na podlagi malih vzorcev blago od osebe do osebe. Tako je prodal neki osebi
—	ime osebe je na razpolago — blago v znesku 1000 Din, ki pa je bilo •dabo in bi ga v vsaki trgovini našega sreza dobil za 800 do 900 Din. Torej je bila ta oseba na škodi za najmanj 100 Din. Vprašam: Čemu so nam zakoni, ki urejajo prodajo, čemu vsa varnostna oblastva, če se ljudi lahko tako očitno vara? Kje je zakon, ki bi ščitil trgovca pred to zalego, ki bi prepovedal prodajo blaga od hiše do hiše.* Je pač žalostna resnica, da se pozna trgovca le takrat, ko je treba plačati neznosne davke, oziroma kadar se sklepa o povišanju davkov. Da bi se pa ukrenilo kaj tudi za zaščito trgovca, merodajnim činiteljem menda ne pride niti na misel. Čemu toraj zakon, da se v obmejnem okraju ne sme »krošnjariti«, ko imamo tu vsak dan potnike in krošnjarje, ki ponujajo svoje blago od kmeta do kmeta in od delavca do delavca. Če se domač trgovec le malo pregreši, že stoji v hiši orožnik, za prepovedano kupčevanje potnikov in krošnjarjev pa ni kazni. Na vse zadnje pa še ta omejitev delovnega časa. Kmet in delavec delata čez dan in nakupujeta v večernih urah, največ ob nedeljah, ko je prost, toda takrat trgovec ne sme prodajati. Čemu to? Vsaj trgovcem brez tujih delovnih moči bi se smelo dovoliti prodajanje tudi v večernih urah in ob nedeljah.
* Okrožnica g. vet. župana z dne l./TX. 1928, (). br. 2689 velja pač tudi za radovljiški srez. Op. ured.
NA REDU A 0 PRODAJI TUJIH VALUT.
Finančni minister je odredil, da lahko pooblaščene banke in menjalnice prodajajo našim državljanom kakor tudi inozemskim državljanom, ki bivajo stalno v naši državi, tuje valute za njihove privatne potrebe do 15000 Din in sicer enkrat mesečno brez posebnega dovoljenja generalnega inšpektorja finančnega ministrstva. Zadostuje stalna letna legitimacija, ki jo dobe interesenti pri pristojni finančni oblasti in v katero banka vpiše za koliko je prodala tujih valut.
USTANOVE ZA UBOGE ONEMOGLE OBRTNIKE IN TRGOVCE, ODNOSNO NJIHOVE VDOVE.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1928 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove več ustanov po 150 dinarjev. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 31. novembra 1928. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, (la je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma, da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
POGOJI ŠVEDSKEGA POSOJILA.
Zadnji dan oktobra je ministrski svet odobril pogodbo jugoslovanske monopolne uprave in švedskega vžigaličnega trusta glede posojila 22 milijonov dolarjev in glede zakupa fabrikacij in prodaje vžigalic v Jugoslaviji po švedskem trustu. Pogodbo bodo v kratkem predložili skupščini v odobrenje. Po pogodbi mora ostati cena za škatlico vžigalic ista kot sedaj, torej 1 dinar. Od ene škatlje je dobivala doslej monopolna uprava 70%, producenti 23%, veliki in mali prodajalci 7%; dva odstotka sta prišla na voznino. Odslej naprej bo dobila monopolna uprava 66%, trust 25%, ostali 9% ostanejo kot prej. Na ta način se podraži 6Vt% posojilo na 8-13% in se bo z dvigom prodaje morda še bolj podražilo.
Naročajte »Trgovski list!«
Franjo Žebot:
Trgovina s sadjem v Slovenskih goricah.
Izmed sadnih vrst, ki so letos obrodile, prednjačijo jabolka. Največ tega blaga so našli kupci v ozemlju severno od Maribora. Tudi Dravska in Mislinjska dolina ter nekateri deli Pohorja so dali precej jabolk na svetovni trg.
Največji promet s sadjem je na železniških postajah: Maribor, Št. Ilj in Pesnica. Rekord je dosegla, kar se tiče izvoza jabolk Pesnica, kamor so vozarili sadjarji svoj pridelek iz celega lenarškega okraja in iz kota Sv. Kungota—Svečina—Sv. Jurij. Noč in dan drdrajo že skozi dva meseca težko obloženi vozovi po okrajnih cestah od Sv. Lenarta mimo Sv. Marjete, iz Sv. Jakoba in Jarenine in iz Svečine oziroma Sv. Jurija ob Pesnici mimo Sv. Kungote na Pesnico. Tu je nakladalni center.
Železniško ravnateljstvo v Ljubljani in prometno vodstvo v Mariboru gre sadjarjem in eksporterjem hvalevredno na roko pri dobavi vagonov. Samo Pesnica rabi na dan 5 do 10 vagonov, Št. Ilj 3 do 6, a Maribor po 4 do 7 na dan. Ob nedeljah in praznikih se ne naklada.
Da bodo imeli čitatelji približno sliko, koliko se naloži jabolk na teh kolodvorih, navedem tu statistiko samo s postaje Pesnica. Že v mesecu avgustu se je na Pesnici naložilo 52 vagonov (15-tonskih) ranih jabolk in sicer vse za inozemstvo. Avstrija je dobila 5, Nemčija 31, Holandska 5, Češkoslovaška 11 vagonov. V septembru se je izvoz še povečal. Poslanih je bilo iz Pesnice 132 vagonov. Od teli je dobila Avstrija 13, Češkoslovaška 4, Nemčija 37, Holandija 52, Italija 3, a v našo državo (Novi Sad, Beograd itd.) je bilo eksportirano v velikih vagonih 23 vagonov.
V mesecu oktobru se je eksport podvojil. Nimam še natančnih podatkov, ali gotovo je, da se je samo iz Pesnice izvozilo vsega skupaj do sedaj okoli 350 do 400 vagonov jabolk v razne dežele. Ako računamo, da se je v Št. liju in Mariboru skupno tudi izvozilo desedaj ravnotoliko kot Pesnica, vidimo, da je šlo samo na kratki progi Maribor—Pesnica—Št. Ilj okoli 700 vagonov jabolk v tujino. Zadnje tedne oktobra so prišli celo kupci iz Francoskega in Švice. Precej jabolk za mošt so nakupili v Slovenskih goricah tudi kmetje iz Savinjske doline za sadni mošt.
Cene za jabolka so se sukale v mesecu avgustu od 1-50 do 2 Din za kg.
V	septembru so cene za srednjepozni sad porastle na 2 do 2-50 Din. A v oktobru so že plačevali kupci iz Nemčije in Holandije slabše vrste po 2 dinarja, srednje po 2 50 Din, a boljše po 3 do 350 Din, a fine do 4 Din. Največje povpraševanje je bilo za ka-■nadkami. Te cene veljajo za obirano ali trgano blago. Streseno blago za mošt pa so plačevali prvotno po 1 Din, a v oktobru po 1-25 do 1-50 Din kg. Zadnji teden v oktobru pa so kupci postali precej izbirčni in blago ni šlo več tako gladko naprej in tudi cene so te dni malo popustile. Očividno je tu špekulacija vmes, ker se približuje zimska mrzla doba, a mnogo kmetov nima primernih skladišč, da bi mogli shraniti jabolka in jih zavarovati pred mrazom, ki je pred durmi. Posebno mošancelj, katerega je v naših krajih pajveč, te dni ne najde dovolj odjemalcev. Radi tega in prej omenjenih
KOVINSKI KARTEL PRED NOVIM SPOROM.
špekulacij je cena za to vrsto jabolk nekoliko nazadovala. Mnogi sadjarji si dajo za drag denar te dni v naglici napraviti in postaviti posebna skladišča, v katerih bodo mogli shraniti in pred mrazom zavarovati žlahtni sad do februarja in marca. So pa take naprave silno drage. Tako shranjevanje jabolk je pa tudi zelo riskantno. Ako nisi silno pazljiv, ti lahko mraz in gniloba uniči celo dragoceno zalogo.
Glede eksportiranja jabolk smo še zelo nazadnjaški. V naših krajih manjka strokovnjakov, ki bi znali jabolka pripraviti za eksport, kakor to mojsterski znajo Italijani in Nemci. V jesenski dobi, ko pride naenkrat tako ogromna količina blaga na kolodvore, je tudi nemogoče, da bi se blago spravljalo v zaboje. Ako pa bi se pripravili sadjarji sami za eksport v novembru in zimskih mesecih na moderen način, bi se naše zdravo blago mnogo dražje prodalo, našlo bi pa pri tem tudi na stotine ljudi po zimi dober zaslužek. Resno moramo na to misliti, da bo oblastni odbor po kmetijskih šolah prirejal odslej posebne tečaje za vlaganje in odbiranje sadja.
Železniško upravo pozivamo in prosimo, naj da tudi zanaprej dovolj vagonov za nemoteni eksport sadja na razpolago. V zimski mrzli dobi je eksport v vagonih nemogoč.
Snežni inilii - Gnloie
prvovrstnih svetovnih znamk prodaja na veliko
JOSIP MORAVEC
MARIBOR, Slovenska ulica 12 ===== Zahtevajte ponudbo. ---
SENZACIONALNA BANČNA FUZIJA.
Od junija naprej 90 se vršila pogajanja med Češko Unionbanko iu Splošno češko bančno zvezo. Pogajanja so uspela, in prevzame s 1. januarjem 19*29 Unionbanka vsa aktiva in pasiva Splošne češke bančne zveze, ki preide v prvo banko brez formelne likvidacije. Unionbanka, ki ima že itak precej delnic Splošne češke bančne zveze, bo dobila velike postavke še od svojih vele-akcionarjev, zlasti od Banca Commer-ciale Italiana v Milanu. Tečaj pri transakciji še ni določen. — Fuzija je med najbolj zanimivimi in s stališča obeh bank tudi najbolj uspešnimi finančnimi transakcijami zadnjega časa. Češka zveza je bila prej podružnica dunajskega Bankvereina, je postala v novi republiki samostojen bančni zavod in je dobro solidno podjetje. Soliditeto so jamčile že banke, ki so sodelovale pri ustanovitvi: Wiener Bankverein, bruseljska Societe Generale de Belgique, bruseljska Ban-que Belge pour 1’Etranger in Moravska Agrarna in Industrijska banka v Brnu. Češka bančna zveza ima 21 podružnic v vseh važnih industrijskih mestih republike. Njene industrijske udeležbe so bile odlične in so delale vseskozi z uspehom. Kljub temu je bila pa zveza mnenja, da ne zadostuje, če je sama zase močna, temveč da je bolje, če se pridruži komu še močnejšemu. To je bila
v	tem slučaju Unionbanka, ki je v zadnjih letih nadvse srečno operirala. Unionbanka ima na mednarodnem trgu zelo velik ugled, poleg svoje solidnosti in moči tudi vsled zveze v londonsko Prudential Assurance Ltd. in z imenovano Banco Commerciale Italiana v Milanu.
Obe banki skupaj sta po svoji moči sedaj neposredno za vodilno češkoslovaško banko, za Zivnostensko. Za oba bančna zavoda je neprecenljive važnosti, da bosta korakali odslej naprej skupaj kot en sam zavod. V Češkoslovaški se ne bo izvršilo nobeno notranje posojilo in sploh nobena večja kupčija, ne da bi bil udeležen pri ;tem novi bančni zavod. Uspešno uspelo transakcijo pripisujejo v prvi vrsti Alfredu Heinshei-merju, vodilnemu ravnatelju dunajskega Bankvereina, in pa dr. G. Mora-wetzu, ravnatelju Unionbanke.
A. M.:
Industrija mesa v Argentini.
Živinoreja je kljub razvoju poljedelstva najvažnejši faktor argentinskega gospodarstva.
V	tako zvanem kolonijalnem času so gojili živino samo radi kože. V pr-
vi	polovici prejšnjega stoletja so začeli izrabljati tudi meso s tem, da so ga solili in sušili. Okrog leta 1880 so začeli živo živino eksportirati. Skoro ob istem času so začeli izvažati zmrznjeno meso. Leta 1890 so se angleška pristanišča zaprla argentinski živini radi kuge na gobcu in parkljih. Od tačas dalje je prenehal izvoz žive živine; od tedaj tudi izvažajo le zmrznjeno meso (Goveda »tipo frigori-fico«).
Isto kakor pri govedoreji, se je izvršilo pri ovčjereji, ki se je začela lepo razvijati v centralnih provincah in v južnih teritorijih (v Patagoniji). Sprva so jo gojili predvsem radi volne, pozneje so začeli tudi izrabljati meso. Meso so začeli soliti v tako imenovanih solarnah ali soladerih.
Glavni sedež argentinskih solade-rov je provincija Entre Rios s sosedno provincijo Corrientes. Oddajali so osoljeno meso zlasti v Urugay, Para-guay in v Južno Brazilijo. Najvažnejši soladeri so: Colon, Santa Elena, Con-cordia, Treitas, San Antonio, San Jo-wier v provinciji Entre Rios.
Pozneje so začeli izdelovati mesni ekstrakt in izrabljati vse odpadke pri klanju. Iz 32 kg mesa se napravi 1 kg ekstrakta. Vol težek 160 kg (tipo »so-ladero«) da 4 do 5 kg mesnega ekstrakta. V severnih pokrajinah uporabljajo le govejo živino za mesni ekstrakt, dočim v južnih (v Patagoniji) tudi ovce.
Za časa svetovne vojske so začeli izdelovati mesne konzerve, toraj kuhano meso v konzervah.
Začeli so iz kuhanih kosti in mesnih ostankov (pljuča, srce, obisti, jetra) izdelovati koncentrirani bouillon in mesno moko. Kože navadno osole in jih take razpošiljajo po svetu. Mozeg iz kosti uporabljajo za mast, kosti pa zmeljejo v moko. Eksportirajo tudi rogove, parklje in repe. Kri po-suše in jo uporabljajo za gnojilo.
Francoski inžener Charles Tellier je prvi konserviiral meso s pomočjo suhega mraza. Leta 1876 je na parniku »Le Frigorifique« prepeljal meso iz Francije v Buenos Aires in Montevideo. Bilo je užitno. Angleži so hitro izrabili novost in začeli leta 1880 izvažati jagnjetino iz Avstralije in nato meso iz Argentine. V desetih letih so nastali frigorifiki (mesne tvornice): Las Palmas, La Blanca, C. Svvift in La Plata, Smithfield, F. Wiilson, F. Ar-mour, Anglo-Sudamericano, F. Arti-gas. Vsi ti frigorifiki so akcijska društva.
Zmrznjeno meso razpošiljajo v Kanado, Urugvay, Brazilijo, Novo Zelandijo, Avstralijo, Južno Afriko in v še nekatere druge dežele.
TEKMOVANJE MED BRATISLAVO IN DUNAJEM PRENEHALO.
Bratislavsko pristanišče je bilo zgrajeno kot konkurenčno pristanišče Dunaja. Mislili so, da bo Dunaj svoj pomen popolnoma zgubil. Pa ga ni, zemljepisna lega tega ne dopušča. Sedaj se je vršila v češkoslovaškem prometnem ministrstvu konferenca, ki je imela za namen odpravo konkurence med obema pristaniščima. Določili . bodo, katero blago naj gre preko Bratislave in katero preko Dunaja.
* * *
VELIKA FUZIJA V ZAGREBŠKEM BANKARSTVU IZVEDENA.
Kakor znano se je letos izvršila v dveh etapah fuzija med Hrvatsko-slavonsko zemaljsko hipotekarno banko, Hrvalsko eskomptno banko, Bosansko banko (Beograd) ter Agrarno in komercijalno banko. Kakor sedaj službeno objavlja Zagrebška borza, bo novonastali zavod pričel dne 2. t. m. poslovati pod imenom Jugoslovenska udružena banka z delniško glavnico 175 milijonov Din in z rezervami 52 milijonov Din. Izmenjava delnic se bo izvršila kasneje.
Mednarodni kartel surovega jekla bo na prihodnji seji 13. decembra moral obravnavati novo sporno vprašanje. Angleška in francoska jeklena industrija sta sklenili dogovor glede dobave ladijskega materijala za francoske in angleške ladjedelnice. Dogovorili so se, da bo dobavila angleška jeklena industrija ladjedelnicam obeh držav oklopne plošče, francoska industrija pa ostali jekleni materijal. Francozi so mnenja, naj se vršijo te dobave izven kartela, torej izven kvote, zlasti še, ker gre za dobavo vojnega materijala oziroma za »varnost« obeh držav. Zapadnonemški industrijci so pa nasprotnega mnenja in pravijo, da se morajo tudi te dobave izvršiti v okviru določenih kvot. Najmanje, kar bodo Nemci zahtevali, bo primeren ekvivalent od strani Francozov.
* * *
PRIDELEK KORUZE V JUGOSLAVIJI IN RUMUNIJI.
Jugoslavija in Rumunija sta najvažnejši produkcijski državi za koruzo v Evropi. Ze lani je bila letina glede na koruzo v obeh državah zelo slaba. Letošnja letina pa še zaostaja za lansko. V Jugoslaviji smo letos po sedanjih cenitvah pridelali 20'6 milijonov met. stotov koruze, kar pomeni le 98% lanskega pridelka in 67% povprečnega pridelka v zadnjih petih letih; v Rumuniji pa so letos pridelali 25-4 milj. met. stotov, kar predstavlja le 72% lanskega pridelka in 60% povprečnega pridelka v zadnjih petih letih.
Dopis iz Šmartnega.
Kakor v Trebnjem na Dolenjskem se godi tudi v okolišu sreskega poglavarstva Litija. Minula so že leta, odkar smo trgovci iz občine Šmartno pri Litiji naznanili finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani, da deluje »Gospodarska nabavna in prodajna zadruga« tudi z nečlani. Obenem pa smo tudi zahtevali, da se jo vsaj tako obdavči, kakor se nas. Pri tem smo tudi navedli, da je izkazala 4 milijone dinarjev letnega prometa. To je dala publicirati potom letakov. No, kaj pa smo dosegli s tem? Oblast jim je to povedala, pa tudi svetovala in naenkrat se zasveti na hiši napis »Kmetijska nabavna in prodajna zadruga«, a pod tem napisom pa še E. Loboda, trgovina z meš. blagom. Tako se je počelo še večje trgovanje na račun naših poštenih in težko obdavčenih trgovcev. Torej oblast jih tu ni kaznovala, ampak nasprotno jim je še svetovala. Lepih dni pri naši zadrugi pa je bilo kmalu konec. Po preteku par mesecev se je častita družba prav pošteno sporekla in konec je bil ta, da se je napis E. Loboda vzel z zida in je tam ostal zopet samo stari naslov. Poslovalo pa se je kakor prej tudi z nečlani. Oblastno nadzorstvo je tu menda popolnoma odpovedalo. Zbrali smo 6 točnih in j verodostojnih prič, katere so nam iz-i javile ter tudi podpisale, da niso včla-j njene in da kljub temu lahko kupijo kadarkoli in kolikor hočejo. Pritožbo in dokazni materijal smo poslali potom gremija na sresko poglavarstvo v Litiji in sedaj čakamo poldrugo leto! Vprašali smo že tudi, kaj je z rešitvijo tega dopisa in povedali so nam, da so ga oddali sodišču, češ, da je le to kompetetno za rešitev. Radovedni smo, koliko časa bodemo še čakali na rešitev, in če dobimo sploh kak odgovor.
G. sreski san. referent je prepovedal prodajo mleka trgovcu, kateri ga prodaja že štiri leta in ki ima trgovino z mešanim blagom in plačuje tudi ogromne davke in to pa na ljubo zadrugi, ki je ustanovila v Litiji podružnico za prodajo mlečnih izdelkov.
Pa tudi točenje alkoholnih pijač pravijo, da so nam vzeli. Menda zato, ker so med njimi nekateri, ki jih prodajajo že preko trideset let! Vse to se pri nas lahko zgodi trgovcu »velikemu davkoplačevalcu«. Sicer pa bodemo o tem še govorili. Za danes zahtevamo, da se takoj uredi vprašanje zadruge v Šmartnem in Konsumnega društva v Litiji. To pa naj bode pri politični ali sodni oblasti.
PO SVETU.
Ameriška Radio-Corporation ustanavlja podružnice v Braziliji in Argentini.
V	zaščito tečaja pesete hoče v boju proti špekulaciji izvoziti španska vlada nemudoma večje množine zlata, nahajajoče se v njeni posesti.
švedski vžigalični trust je ustanovil v Montrealu v Kanadi družbo z glavnico 12 mil. dolarjev; v prvi vrsti je soudeležen francoski kapital. Po mnenju nekaterih listov je nova družba samo plašč za udejstvitev stremljenj vžigalič-nega trusta glede mednarodnega monopola železne rude.
Bolgarom je ponudil mednarodni bančni odbor posojilo 5 milijonov funtov za 35 let po 7 'A % in po emisijskem tečaju 95. Bolgarska vlada je s pogoji zadovoljna, samo emisijski tečaj bi rada še nekoliko zvišala.
80.000	bombaževih vreten bo pričelo v bodočem letu na novo obratovati na Ogrskem.
Francosko avtomobilno podjetje Peugeot javlja emisijo obligacij v znesku 100 milijonov frankov.
Avstrijska avtomobilna tvrdka Stoyr bo forsirala v bodočem letu zgradbo doslej preizkušenega tipa XII ter bo pričela tudi z zgradbo tipa XX, ki bo zelo ! luksuriozen, tehniško pa sredi med tipoma XII in XVI.
Avtomobilista Segrave in Campbell bosta delala avtomobilne rekordne poskuse, prvi na Floridi v Ameriki, drugi v Sahari. Poskusi seveda niso samo športni, temveč imajo tudi močno trgovsko ozadje.
Ceno valjane žice so Belgijci zopet dvignili.
General Motors izkazujejo v tretjem četrtletju 76,900.000 dolarjev čistega dobička, za 850.000 več kot v istem lanskem četrletju. Čisti dobiček od novega leta naprej znaša 240-5 milj. dolarjev, za 24‘1% več kot v isti dobi lanskega leta.
Zveza bombaževih senzalov v Novem Orleansu (Amerika) je predlagala predsedstvu bombaževe borze, naj se vpelje 50 bal kot edina trgovska enota. Doslej so trgovali na podlagi enot po 50 in po 100 bal.
Češkoslovaška pošta izkazuje v lanskem letu zvišano delovanje naprain letu 1926. Pisem je razposlala 908 milijonov 600.000 (leta 1926 908,120.000), časopisov 325,656.000	(312,863.000),
vrednostnih zavojev 33,574.000 (30 milijonov 779.000).
Japonski jen se v zadnjem času zelo dviga; povod k dvigu je dala velešpeku-lacija v Šanghaju na Kitajskem.
Mednarodni kartel bakra pridno nadaljuje svojo politiko rapidnega dviganja cen. Sedaj smo že pri 16 K cents, za IM cents više kot pred 1 mesecem. Sedanja cena je dvojna nabavna cena. So pa rekli, da so ga ustanovili, v svviio stabiliziranja cen.
Bajloni je izjavil, da bodo od državnega posojila porabili polovico za stabilizacijo dinarja, drugo polovico pa za odplačilo državnega dolga Narodni banki. Vse omejitve v prometu z devizami bodo prenehale in bo devizni promet popolnoma prost.
Bankovcev v obtoku je v Jugoslaviji za ca 5700 milijonov dinarjev, kovinsko kritje znaša 384 milj. Din.
Za mednarodno ureditev premogovnega vprašanja je imenoval gospodarski odbor Zveze narodov peteročlanski odbor, da vprašanje preštudira.
Carinska prostost je predmet neke konference v Parizu. Sestavili bodo seznam vseh onih blagovnih vrst, ki naj bodo carine, proste v vseh evropskih deželah.
Švedsko posojilo v znesku 22 milijonov dolarjev je bilo podpisano v našem finančnem ministrstvu.
Pariška konferenca o dvojnem obdavčenju je dovršila svoje delo. Napravili so več načrtov in jih bodo razposlali do-tičnim državam.
Tvorba kapitala na Ogrskem je letos popolnoma zastala in so se začeli merodajni krogi resno pečati s tem za gospodarstvo tako važnim vprašanjem.
Rima, znano ogrsko kovinsko podjetje, razdeljuje dividendo 6 pengo.
Ustanovitev mednarodnega kartela kablov je pred zaključkom. Inicijativa za ustanovitev kartela je izšla iz nemških gospodarskih krogov.
Stran 8.
MSBHVBOBBUhC- ‘r" *
Industrija.
Zveza mlinov za Slovenijo v Ljubljani je imela svoj občili zbor dne 1. septembra 1.1. Zbor je vodil podpredsednik g. Jakob Zadravec iz Središča, ki je po pozdravu in otvoritvi zbora prečital pismo zveznega predsednika gosp. Frana Majdiča, v katerem le ta poroča, da odlaga dolžnosti in čast zveznega predsednika. Zvezni tajnik g. Zdenko Knez prečita nato zapisnik zadnjega občnega zbora in odgovarja na vprašanje g. Škerjanca o usodi kartela glede mlevnin in
o	vzrokih, zakaj je kartel razpadel. Nato je tajnik Knez poročal o položaju mlinske industrije ter o delu Zveze mlinov v preteklem letu. V zvezi z debato, ki se je razvila o vprašanju sodelovanja pri strokovnem časopisu »Prvi jugosloven-ski mlinarski list«, je govoril g. Zadravec tudi o tarifah ter pri tem omenil, da gre zasluga za to, da se je mlinska tarifa kljub vsem težkočam dosegla, v največji meri tajniku Zbornice TOI g. Ivanu Mohoriču, ki je s pomočjo svoje avtoritete kot član tarifnega odbora vselej delal za to tarifo. Ne samo, da jo je iz-vojeval, ampak jo je znal tudi v najtežjih situacijah ohraniti in v tem zmislu stoji g. tajnik še sedaj na braniku. Slovenski mlinarji so mu zato dolžni ohraniti toplo in trajno hvaležnost. G. Škerjanc priporoča, naj se strogo pazi na to, da se tarifa ne zlorablja. Govorilo se je na to o primanjkljajih pri prevozu žita in se je na predlog g. Zadravca sklenilo, da se tozadevno intervenira pri Zbornici TOI Po blagajniškem sporočilu, ki ga je podal g. Zdenko Knez, je imela Zveza 400 Din stroškov. Sklenilo se je, da se tudi za bodoče ne uvede nobene članarine in da se stroški poravnajo iz sredstev že obstoječega fonda. Ker je predsednik g. Franc Majdič odstopil in se izjavil, da ne prevzame nobene funkcije več, se je izvolil na mesto njega v odbor g. Ivan Jošt, na kar je odbor izvolil za predsednika Franca Škerjanca, za podpredsednika pa ponovno g. Ja-
Angleška zavararovalnica
ROYAL EXCHANGE ASSURANCE
se je preselila v hišo svojega reprezentanta g. Kneza na GOSPOSVETSKO CESTO ŠT. 1 ter ima sedaj
TELEFON štev. 22-60.
koba Zadravca. G. Zadravec je govoril nato še o tatvinah, ki nastajajo pri prevozu žita, v volitvah članov 'komisij v davčne odbore in dr. Priporočal je nadalje, da se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani napravijo potrebni koraki, da se mlini izločijo iz kolektivnih zadrug in da se osnuje strokovna mlinarska zadruga ali pa vsaj skupne zadruge sorodnih strok, to so aprovizacijske zadruge. Govorilo se je na to še o zavarovalnih premijah, o borznem razsodišču in o formalnostih pri upravnih razsodišč, na kar je po izčrpanih debatah g. Škerjanc zaključil občni zbor.
Angleška kovinska industrija. Nedavno smo priobčili daljši članek o kovinski industriji Velike Britanije, Nemčije in Poljske. Angleški industriji železa in jekla se v pretekli dobi ni godilo posebno dobro. Sedaj beremo, da se je njen položaj izdatno zboljšal ter da kaže veliko prijaznejše lice. Povpraševanje po surovem železu je živahno. K temu zboljšanju je najbrž pripomogla kriza v nemški jekleni industriji.
Pnevmatike v Ameriki cenejše. Vse
važnejše tovarne pnevmatik v Zedinjenih državah Severne Amerike so cene znižale; za prvovrstne pnevmatike znaša znižanje 2 'A do 5 odstotkov, za drugovrstno kvaliteto pa 17 do 20 odstotkov. Evropska podjetja so pred vprašanjem, kako bodo odgovorila na to dejstvo. Glavni evropski dobavitelj previnatik je Velika Britanija.
RAZNO.
-j- Jovan Bajloni. V četrtek je v Beogradu preminul industrijalec g. Jovan Bajloni, brat guvernerja Narodne banke kr. SHS g. Ignata Bajlonija. Pokojnik je bil član firme Ignat Bajloni & sinovi, smotren in podjeten gospodar, visoko čislan zlasti v beograjskih gospodarskih krogih.
Zavarovalnica »Croatia« je preselila svoje poslovne prostore v lastno hišo Šelenburgova ulica štev. 4. pritličje.
Letošnja vinska letina v Dalmaciji ni izpadla tako dobro, kakor se je prvotno pričakovalo. Pridelalo se je okrog
650.000	hi, torej le malo več kakor lani. Na severnodalmatinskih otokih se plačuje letošnji beli mošt po 300, črni mošt pa po 250 Din.
Za povzdigo morskega ribištva. V proračunu splitske oblasti je vstavljen znesek 500.000 Din za pospeševanje ribištva. Znesek bodo razdelili med ribiče kot kredit, del bodo pa porabili za proučevanje razmer v ribištvu. Posrečila se je popularizacija nove mrežne vrste, ki prinaša izdatnejši lov kot stare mreže. Ribiči so med našimi najrevnejšimi sloji.
Mednarodna razstava konoplja se vrši v Ferrari (Italija) od 28. oktobra do 4. novembra t. 1. Posetnikom razstave je dovoljen 50% popust na italijanskih drž. železnicah.
Sladkorno tovarno v Rumuniji bo ustanovila angleško-avstrijska družba; osnovna glavnica 265.000 funtov.
Ameriški jekleni trust in Betlehem Steel Corp. Prebitek Ameriškega jeklenega trusta za tretje četrtletje cenijo na 50 milijonov dolarjev, za 4 mil. več kot v drugem četrtletju, za 10 mil. več kot v prvem letošnjem in za 9 mil. več kot v tretjem lanskem četrtletju. — Betlehem Steel Corp. (Steel = Stalil — jeklo) je sklenila razdelitev redne dividende na prednostne delnice. O dividendi za osnovne delnice se še niso domenili. Čisti dobiček za tretje četrtletje znaša
4,270.000	dol., lani v isti dobi 2,780.000 dolarjev.
Melioracijska dela v Češkoslovaški.
Od leta 1919 naprej napredujejo melioracijska dela v Češkoslovaški s trajno dvigajočo se intenzivnostjo. V zadnjem predvojnem letu so znašala ta dela 1613 hektarov, leta 1920 že 4536, dalje 5793, 7963, 8466, 9592, 13.934, 21.721 in 23.623 (1. 1927). V zadnjem času so se izvršile melioracije zlasti v gorskih pokrajinah, kjer je bilo doslej zanimanje zanje majhno.
Nova ogrska plovna družba. »Sole« poroča, da se je ustanovila ogrska plovna družba »Hungaria«, z Reko kot izhodiščem. List pravi, da bo italijanska vlada podpirala novo družbo skoz petnajst let. Družba je naročila v italijanskih ladjedelnicah štiri parnike ter bo obratovala z njimi v Smirno in Aleksandrijo. Preden bodo parniki zgrajeni, bo obratovala družba z dvema ladjami, ki ju bo najela pri »Lloydu Triestino«.
Trajen vir dohodkov
Razpošilja Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva 26
MAGGI
•jevih
nudi prodaja
izdelkov za juhe.
Nova tovarna ogledal v Ljubljani.
Z razpadom gospodarskega področja bivše Avstro-Ogrske so »stale vse tovarne ogledal iz brušenega stekla, ki so preskrbovale našo precej razvito pohištveno .industrijo, zunaj naših carinskih mej. Težkoče dobav, ki so na ta način nastale, smo skušali odstraniti z osnovanjem sličnih tovarn v Jugoslaviji.
Ugledna strokovna tvrdka Ing. Kopiala & Dubsky v Pragi je bila med prvimi, .ki je za svoje stare odjemalce skupno z domačimi ljudmi osnovala tovarno ogledal in toruisilni-oo stekla v Osijeku, a kmalu nato tudi v Zagrebu. Tehnična ureditev, izvrstno strokovno vodstvo ter vseskozi solidno poslovanje so prispevali k hitremu razvoju podjetja, tako da je leta 1925 prevzelo iše dve drugi podjetji in celo svoje poslovanje razširilo in .reorganiziralo v delniško družbo. Od tedaj deluje podjetje ipod naslovom: Spectrmn d. d., lalg. .Kopista Dubsky An Krstič, tovarne ogledal in brusilnice stekla, v svojih starih in novih preurejenih, a deloma itudi »ovourej enih tovarnah v Osijeku, Zagrebu, Ljubljani lin Beogradu.
Večje povpraševanje iz področja prvih treh tovarn ije privedlo podjetje do tega, da je leta 1927 opustilo tovarno v Beogradu in koncentriralo delo v tovarnah v Ljubljani, Zagrebu in Osijeku. — Kljuib opustitvi Beograda je (produkcija v letu 1928 v treh tovarnah znatno presegla ono prejšnjih let v štirih tovarnah, kar najbolje dokazuje dobro in vseskozi solidno (poslovanje podjetja, ker so v Istem času zabeležene mnoge omejitve v sličnih industrijah, zlasti pa pri ipohiStvu.
Posebno .lep .razvoj beleži tovarna v Ljubljani. Prevzela teta 1925 od drufflbe »Ogledalo« z o. z., v tedanjih prostorih v Medvedovi ulici 38, se je polagoma izpolnjevala in po-večavala, vendar pa je bilo treba iskali ,pr.i-.pravnejših večjih prostorov, da bi mogla zadovoljiti povpraševanju. Radi tega ise je v oktobru .preselila tovarna.v večje, 'bolj praktične prostore, ter .posluje od 1. novembra dalje na Celovški cesti 81. — ,S preselitvijo iso uvrščeni tudi nekateri novi stroji, cela ureditev pa modernizirana in tehnično izpopolnjena. S tem je zagotovljeno .racionalno proizvajanje kvalitativno najboljšega blaga v najkrajših rokih, poleg znanih že zelo ku-lantnih pogojev.
V	pohvalo moramo še omeniti, da si je podjetje .izobrazilo domače sile, ki jih pri osnovanju te industrije pri nas dotedajj ni 'bilo. Sedaj so pri podjetju zaposleni samo domači ljudje, a njihovo strokovno .izobrazbo prav lepo ilustrira okoliščina, da sta dva
znanstvenika ljubljanske tovarne dohila na letošnji razstavi v Celju obe prvi nagradi.
Tovarna proizvaja ogledala vseh vrst, t. j. od najboljših iz belgijskega kristalnega stekla debelosti 6—8 m,m, speciijalnih s 4 nun do navadnih kakor tudi boljših finejših ogledal debelosti 2 mm. Nadalje se brusijo steklene plašče, ravne in zvite za pohištvo, izložbe, kopalnice, lokale, avtomobile in za vse druge potrebe, ravno tako se dobavljajo tudi .velike steklene plošče, ravne in zvite za portale. Končno proizvaja podjetje umetna o.site-klenja z brušenim steklom v medenini, bakru, niklu itd.; z eno besedo vse, kar spada v stroko. — Sedaj ibo mogla tovarna še lažje preskrbeti z navedenimi potrebščinami vse naše producente pohištva, gradbenike, avtomobiliste, steklarje, črkoslikarje, instalacije An slične ter vse trgovce i.n obrtnike za ureditev njihovih lokalov, pultov in izložb. Dosedanji razvoj vsekakor jamči, da bo tudi nova tovarna »Spectrum« v Ljubljani popolnoma (opravičila vsa velika pričakovanja in osvetlila značaj slovenske industrije .in obrti.
Ljubljanska borza.
Tečaj 2. oktobra 1928.	Povpra- ševanje Din	Ponudb.? Din
DHVlZfl;		
Amsterdam 1 h. gold. , ,	—•—-	22-84
Berlin 1 M	. .	—•—	13-5675
Bruselj 1 belga				7-9144
Budimpešta 1 pengfl . >	—•—	9-9297
Gurih 100 fr			1094M0	1097-10
Dunaj 1 čil ing			7-9959	8-0259
London 1 funt			275-78	276-58
Newyork 1 dolar .....	56-85	67-05
Paril 100 fr		 >	221-48	223-48
Praga 100 kron .....	168'37	169-17
Trat 100 Ur ........	-297-—	299--
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. novembra t. 1. ponudbe glede dobave jeklenih žičnih vrvi, železne žice, vijakov, kljuk za lestence ter glede dobave barv, minija, grafita, gorske krede in terpentina; do 12. novembra t. 1. glede dobave 500 'komadov šivalnih jermenčkov; do 13. novembra t. 1. glede do-
bave 200 komadov lepenke. — Saobra-čajno-komercijelno odelenju Direkcije drž. žel. v Ljubljani sprejema do 12. nov. ponudbe glede dobave tiskovin. (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) — Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 8. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 60.000 kg apna in 8000 kg karbid; do 10. novembra t. 1. glede dobave raznega kovinskega orodja. — Dne 7. novembra t. 1. se bo vršila pri Mašinskem odelenju Direkcije drž. železnic v Subotici ofertalna licitatija glede dobave 5100 komadov jeklenih plošč za žage. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Obče odelenje Direkcije drž. železnica v Ljubljani sprejema do 31. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 100 kilogramov belili cunj; do 3. novembra t. 1. glede dobave 12.000 kg mehkih drv.
— Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. novembra t. 1. ponudbe glede dobave žice, žičnikov, pločevine, raznega železa, vijakov, jeklenih oblancev, laka za železje ter glede dobave galalita v palicah in fibrastih vložkov; do 9. novembra t. 1. glede dobave žicovodnih koles in od-strižnikov; do 13. novembra t. 1. glede dobave ogljenih vrečic, suhih elementov, salmijaka v prahu, žice in kablov.
— Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 200 steklenic čistila za kovine; do 6. novembra t. 1. glede dobave voščenega papirja, svetlotisnega papirja, karbon-papirja in beležnic ter glede dobave 500 komadov smolnatih bakel j; do 7. novembra t. 1. glede dobave karborundum plošč. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) — Delavnica drž. železnic v Mariboru sprejema do 31. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg pisanih cunj za čiščenje.
—	Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 2. novembra t. 1. ponudbe glede dpbave zobčastih koles; do 5. novembra t. 1. glede dobave vijakov z maticami. — Dne 5. novembra t. 1. se bo vršila pri ministrstvu vojske in mornarice, ekonomsko odelenje v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 2 milijonov kilogramov moke. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 30. oktobra t. 1. se bo vršila pri komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (Kasarna Vojvode Mišiča) ofertalna licitacija glede dobave pisarniškega materijala (razni papir, kuverte, svinčniki, peresa, pečatni vosek, igiimi-arabikum, črnilo, barva za štampiljke, risalni žebljički, vrvica, čopiči itd.) (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.)
odpiračem
že 50 let najbojjša krema za čevlje
Stran 4.	TRGOVSKI	LIST,	3.	novembra	1928.	Štev.	130.
»»/»v«	mtmmmm	i'iwt«nri»BBt«BaMaawpwncgMwarmy>tii«rin i»j»?ag«g3Mi«mu«4r^i.»ww>.x**rrrwtemD*'V7r>n>?’’'--
Ivan Hribar:	I;58
Moji spomini
štefetovo ravnanje bilo je tem manj opravičljivo, ker sem ga, ko je pred kazino dvakrat povzročil hrupne demonstracije, varoval, mesto da bi bil ravnal ■/. njim, kakor je zaslužil. Njegovo časnikarsko zaletavanje vame doseglo je takšno stopinjo, da je napadal celo čisto nedolžne osebe z nedoločnimi, a vendar takšnimi namigavanji, ki so njihovi časti škodovati zamogle. To pa samo zato, ker so v kakem — pa najsibode samo službenem — razmerju prišle z mano v dotiko. Poleg tega se je vrival medme in mojega sina Ivana, katerega je nagovarjal, naj prestopi v Slovensko ljudsko stranko, češ, da ga jaz premalo podpiram in da mu bo njegova stranka, ako prestopi' vanjo, preskrbela pri svojih organizacijah dober zaslužek. Moj sin, dasi je bil po lastni in po krivdi drugih v resnici v obupnih razmerah, pa je bil vendar tako značajen, da je njegova vabljenja odklonil, češ, da je njegov oče predober in prepošten, da bi ga smel na ta način žaliti.
T Da Štefe v tem slučaju ni delal na lastno pest, temveč po željah drugih, očividno je, ako se pomisli s kako vehemenco se je dr. Šušteršič vrgel v boj proti meni, ko sem kandidoval v državni zbor. Par let predtem me je hvalil kot naprednega župana v javnem govoru; kasneje pa mi je napovedal pravo križarsko vojsko. Storil je to deloma zato, ker se je bal, da bi mu utegnil, ako pridem v državni zbor, motiti njegove kolobarje, deloma pa tudi vsled mojega vedno doslednega delovanja v narodnonaprednem smislu in duhu.
Janez Trdina mi je nekoč glede na te neprestane napade dejal, da pač dobro razume, da Slovenčeve! nikogar tako ne sovražijo, kakor mene, ker ved6, da sem jim po svojem delu in po svojej doslednosti nevaren, medtem ko pri mojem tovarišu dr. Tavčarju lahko z laskavimi besedami in pokloni dosežejo kar žele.
Res me je, dr. Šušteršič sam skušal pridobiti, da bi zapustil narodnonapredno stranko. Storil je to takrat, ko je v »Slovenskem Narodu« najhuje divjala takozvana farška gonja, o kateri je vedel, da jo obso-
Ifi1 |J »—n—nmiHi-iiapg Itmammn n in
jam in ko so jako resni slovenski politiki a la dr. I) a -n i 1 o Majaron zmajevali z glavami nad dr. Tavčarjevo politično smerjo. Dr. Šušteršič pa je bil preveč previden, ko da bi me bil vabil naravnost v svoj tabor; rotil me je le, naj se odcepim od dr. Tavčarja ter ustanovim svojo stranko, češ, da je — in v tem je imel prav — po vsem Slovenskem zdaj tako razpoloženje, da pojdejo vsi naprednjaki za mano. »Slovenska ljudska stranka« — dejal je — »bo po tihem podpirala novo stranko, ne da bi se kakorkoli izdala.« A kakor prvo ponudbo, tako sem odklonil tudi to
I)r. Evgen Lampe.
dr. Susteršičevo snubitev, katera se je vršila po posredovanju dr. Majaronovem v hotelu »Elefant« v Gradcu, rekoč, da ostanem, kar sem bil, da bi smatral za največjo pregreho, delati razpor v lastni stranki in da bi smatral za felonijo, izdajati svojega prijatelja.
Poleg Štefeta mi je bil strupen nasprotnik tudi dr. Evgen Lampe. Storil mu nisem nikdar nič žalega. Nasprotno sem ga nekoč v Cerkljah kot bogoslovca in bivšega součenca svojega sina jako prijazno in gostoljubno sprejel. Kmalu potem, ko je novo mašo odpel, pa ga najdem Štefetovega tovariša v napadih name.
Iz »Slovenčevih« predalov je kasneje prenesel
nasprotstva na javne shode. Ne vem kaj mu je dalo povod, da se je jel s tako silo zaganjati vame. — Slovenci srno res radi eden drugemu zavidni; vendar ga te nelepe lastnosti nečem dolžiti. Raje verjamem, da je dr. Lampe hotel na ta način dokazati dovzetnost za dr. Mahničeve nauke in svoj zel us v službi leteli. Dr. Lampe mi poleg pisma v »Slovencu« ni na javnih shodih očital nič manj, ko da se okoriščam ob javnih delih. Vsled visoke svoje inteligence pa je znal stvar povedati tako, da mu s paragrafi kazenskega zakonika nisem mogel do živega. Zato mi ni preostalo drugega, ko da mu vračam nemilo za nedrago. In zadel sem ga, kjer ga je najbolj bolelo. Na nekem shodu v Kostanjevici sem — aludujoč nanj — sponmil Odrešenikovega svarila: »Varujte se zaznamovanih!« Sam s seboj sem bil v razporu, ali naj posežem po takem orožju. Šele ugotovitev, da štora ni mogoče razklati brez kija in bata, in pa moje življenske izkušnje, ki so mi potrdile, kako tehtno je bilo ono svetopisemsko svarilo, je premagala vse pomisleke.
Nato sem imel res bolj mir; a dr. Lampe se mi je po cesarski nepotrditvi za župana misli! oddolžiti s tem, da je pri deželnem odboru povzročil natančno preiskavo mojega županskega poslovanja v finančnem oziru. O tej preiskavi, katere uspeh je bil ravno nasproten temu, kar je dr. Lampe menda pričakoval, iz-pregovorim na drugem mestu.
Da se bo vest o uradni preiskavi poslovanja odstavljenega ljubijaiiskega župana raznesla urbi et
oi	bi, bilo je prouzročitelju te preiskave znano. Kakšne poslcdice je ta vest rodila, pojasnuje tale dogodek:
Eden magistralnih uradnikov izposojal si je na svojo hišo denar od banke »Slavije«. Ker se je rešitev njegove zadeve predolgo vlekla, obrnil se je naravnost do generalnega ravnateljstva v Prago, naj bi jo pospešila. Generalnemu ravnateljstvu postal je ta pogon sumljiv. Vprašalo me je, če ta p r o s i 1 č e v a nestrpnost ni morebiti v zvezi s preiskavo, ki se glede županskega poslovanja vrši po deželnem odboru. Več ko štirideset let ni banka »Slavija« ne enkrat posumila o mojem poštenju, ker za to tudi nikdar povoda imela ni.
(Dalje prihodnjič.)
Motvoz
Grosuplje
Tovarna motvoza in vrvama d. d
GROSUPLJE pri UUBUANI
'ffrestone
pneumatike
Zastopstvo Kranjsko
Ivom Oblak
Celovška cesta 3-4
Telefon 2663
MALINOVEC
in druge brezalkoholne pijače, naravne, brez esenc, brez saharina in kemikalij, iz svežega sadja in grozdja
RUDOLF NIEFERGAL MARIBOR, Koroška cesta št. i
Karol1 SIssar
izdelovatelj tehtnic
MARIBOR, Plinarniška 17
Im« v ulogl in poprav!]* Makovrstne tehtnice. Avlog c ni C no varjenjcl
Goiserii, smuški in Športni čevlji se izdelujejo pri
ZALOKAR
Gosposvetska 8.
Naifineiši malinov sok
izdeluje iz letošnjih malin in nudi po konkurenčni ceni
Ivan Bauman
VeleZganjarna in izdelovanje sadnih sokov
Št. tli v Slovenskih Goricah.
Vse vrste likerjev, konjaka, ruma, slivovke, droženke, brinjevca, tropinovca in špirita. — Ponudbe in vzorci HilllllllUlllllllllllllllllllllli! promptno na razpolago. IllllllllllllllllilUIIIIIIIIIIIII
Veletrgovina
kolonijalne in Špecerijske robe
Ivan Jelačin
Uubliana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Tofna in solidna postraiba I
Zahtevajte ceniki
Naznanilo preselitve
Cenj. odjemalcem naznanjamo, da smo našo tovarno ogledal in brušenega stekla, preselili v nove moderne in razširjene prostore na
Celovško cesto it. 81
telefon št. 23-43.
Tem potom se velecenjenim svojim odjemalcem najtopleje zahvaljujemo za vso naklonjenost, ki so jo doslej izkazali našemu podjetju, in prosimo, da nam isto ohranijo tudi v naših novih, vsem zahtevam moderne industrije stekla odgovarjajočih prostorih.
Zagotavljamo svoje velecenjene odjemalce, da jih bomo v bodoče mogli postrezati v vsakem oziru kar najbolj točno in solidno.
„Spectrum“, d. d.
Ing. Kopista Dnbst.y & Krstič,
tovarna ogledal in brušenega stekla, LJUBLJANA.
- EJ1IBEJANA -
Ure, zlatnine in srebrnine
Lastna
prot okoli rarta
tovarna v Švici
MIRTM5 vanea in Šopka za poroda najnovej&h oblil«, boSižna prtlUhe (rutica), umetna cvetlice in peresa, nagrobna fcenca I. t. d. nudi po konkurenčnih canab
Cvetličarna Podčetrtek
Lastniki RADO PREGRAD.
Spacijaiijata < Mirini vanci In lopkl.
L. Miku*. Uubliana
Mestni trg 15
i DEŽNIKII DEŽNIKI!
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.