Glasilo Zveze sindikatov Slovenije Glavni urednik Franček Kavčič Odgovorni urednik Marjan Horvat Ljubljana, 8. aprila 1988 številka 14, letnik 47, cena 300 dinarjev bo® Izjemni dohodek ni isto kot nndpovpreini Kaj se nam obeta po sporazumu z Mednarodnim denarnim skladom PRIHAJAJO ČASI SUHIH KRAV Namesto ekonomskih zakonitosti administrativna represija V ODJUGO SPET PO ZNANEM RECEPTU Ta čas se je upognil pod Sriimi težavami in napač-J^i družbenimi odločitva-1 v preteklosti. Upogiba pa tudi pred vse hujšimi po-KUsi centralizacije družbena odločanja in prerazpo-dohodka od tistih, ki p(i j ^aj ustvarjajo, k onim, ki ■ ab0 gospodarijo. Vsesploš- pf( h.. jjefl D socializacije je pravza-jjjoi privedla do zloma jugo- y>Vanskega gospodarstva, ' yydar tega očitno še mnogi državi niso spoznali, ka- n.tudi ne resnice, da brez oKc ecJe svobode in samostoj-'icd (°sti gospodarskih subjek-.. ,°k ki se srečujejo na trgu, osKf u, bn° Svojimi sposobnostmi ne Sa Orno zmogli potegniti naše- ii biat' gospodarskega voza iz a. Zato v svetu za delitev z zakonom določeno pa se usmerja v proračun republike. « Njihov predlog glede izjemnega dohodka pa se glasi: »Del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih razmerah ali v izjemno ugodnih možnostih, ustvarjenih s položajem kraja dela in poslovanja, se ugotavlja in uporablja v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen, in ko je to z zakonom določeno, za razvoj materialne osnove dela v gospodarski dejavnosti, v kateri je bil ta dohodek ustvarjen, v občini, mestni skupnosti in republiki ozi- roma avtonomni pokrajini ali za razvoj komunalne opreme. V svetu za delitev pa tudi menijo, da so neustrezno oblikovana tudi dopolnila o velikih tehnoloških sistemih, ki opravljajo dejavnost na področju elektrogospodarstva, železniškega gospodarstva in poštnotelegraf-skega in telefonskega prometa, kajti iz ponujenih rešitev veje centralizacija, pa tudi nekakšno zanikanje samoupravnih pravic delavcev v teh dejavnostih, ki so se po predlogu sindikatov obvezne združiti v skupnosti na način in pod pogoji, kijih določata zvezni zakon in samoupravni sporazum o združitvi v skupnosti.« Sindikati tudi predlagajo, da »v teh sistemih delavci v organizacijah združenega dela na podlagi socialističnih samoupravnih odnosov zagotavljajo uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka na enotnem trgu v odvisnosti od učinkovitosti njihovega poslovanja, skupne kriterije za določanje cen proizvodov in storitev v organizacijah združenega dela, skupne elemente standarda storitev, skupne razvojne plane in skupno strategijo vključevanja v mednarodno delitev dela.« Pogovor z Milanom Djurovičem, predsednikom sveta ZS Črne gore POSTAVIL BI SE NA ČELO STAVKAJOČIH Konec uspavanega prepričanja, da smo pri nas vprašanje italijanske narodnosti že rešili VSAK JE POVEDAL, KAR GA JE TEŽILO, NIHČE NI NIKOGAR ŽALIL Franc Šetinc, član predsedstva CK ZKJ BOMO ŠLI NAPREJ ALI NAZAJ - TO JE ZDAJ VPRAŠANJE! Marjan Horvat Pošastne posledice uveljavljanja banke dogovorne ekonomije KAKO 00 PRAVE BANKE Dinosovo sproščanje notranjih napetosti TOKRAT DUH NEPRAVIH VREDNOT fis ZSS tudi menijo, kot - j . Povedal Brane Mišič, da !a ji .^stavnih dopolnilih marsi-naš p) ni skladno s potrebami 'Tnašnjega in jutrišnjega ižrd ^e- Med prvimi kritikami 'j-lja seveda omeniti še zme-Cli vL preveliko normiranje ibn ..Gospodarstvu in v družbi, ti : no ?snutek ustavnih dopol-i 43-krat omenja potre- Po zakonski ureditvi po- zrneznih vprašanj, kar vodi .Ti v še večjo utesnjenost radi pravnih norm kot pa vd( j -eregulacijo, o kateri dan-nos tako veliko govorimo. sindikatih kritično gle- dai " | N? tudi na tiste amandma-\e’kii ! neustrezno uveljavljajo delovne sile, še posebej 0 pa nasprotujejo pred-j. San im rešitvam za oprede-.}ey izjemnega dohodka. f \c,To kot je lahko sedaj raz-b ponujeno, bi lahko kdo eUil, da je izjemni doho- l “■ vsak nadpovprečni do-°bek in zato v. — ... £.ci...j v sindikatih odlagajo, da se natančno Nedelijo pogoji, ki omogoči0 izjemni dohodek. Predajo pa tudi, da se »del do- f^dka, ki ga tozd pridobi za- 'MJ izkoriščanja monopol-položaja ali monopol-m j ravnanja, kot davek iz-ik f y proračun občine, v kart Tl Je bil ustvarjen, če to ni Setev mimo načrtov k Spomladanska setev se je žao i .aaansKa setev se Je bri a’ čeprav še ne vemo, ali Prf10 setvene načrte izpolnili, sl Jetije namreč treba, da so r,s^Se gospodarske razmere, (vo.^čsjoča censka neskladja, o ikvidnost bank in delovnih je|anizacij- pa vse drugo, kar v v o v, xv dl ciku Porušilo letošnje resolu-Pr, načrte, silno zamajali, Qft v , -------------v---, ne že tudi podrli načrte ze tudi podrl gbtetijski pridelavi. Pred začetkom najpo-ga ^“Hejšega spomladanske-s0 °Pravila v kmetijstvu, ko sj?jfPre|delovalne organizacije ^alcf ■ 6 P°godbe s pridelo-’ Je bilo namreč jasno, da zaradi premajhnih gmotnih spodbud kmetje in tudi kombinati nočejo podpisati pogodbe in prevzeti obveznosti za setev industrijskih rastlin na načrtovanih površinah. Pravzaprav se je že jeseni pokazalo, da so načrti eno, ravnanje pa vse kaj drugega. S krušnim žitom je namreč posejanih manj površin, kot so načrtovali v zveznem komiteju za kmetijstvo in kot so pričakovali načrtovalci družbenoekonomskega razvoja za letos, pri čemer lahko samokritično priznamo, da je tudi setev v Sloveniji za načrti. Pa tokrat ni bilo krivo vreme ali druge objektivne okoliščine, temveč cene, ki jih zvezna vlada določa poljščinam. Zaščitne cene so prenizke (za pšenico, na primer, je bila predpisana nižja cena od tiste, po kateri so žitno predelovalne organizacije prevzemale zrnje ob lanski žetvi), zato se kmetje niso več pripravljeni spuščati v avanturo. Nihče jim namreč ob teh določenih cenah ne more zanesljivo jamčiti, da bodo dobili za sladkorno peso toliko in toliko več, da bodo za pridelek sončnic, soje ali katere druge industrijske rastline dobili zares toliko, da bodo poplačani pridelovalni stroški in da jim bo kakšna malenkost še ostala za čisti zaslužek. Nekatere večje delovne organizacije resda ponujajo pridelovalcem več, kot to dovoljujejo zaščitne cene. Tako se na primer lahko zgodi, da bo to- varna sladkorja v Ormožu (s premijami in drugimi dodatki na predpisano ceno pese) zadostila svojim predelovalnim zmogljivostim ali da bo kakšna vojvodinska oljarna dobila dovolj sončničnega semena. Bolj ah manj jasno pa je, da gre za posamezne primere takšnega reševanja pridelave in predelave, saj večina nima ne lastnega denaija ne zagotovljenih posojil, s katerimi bi lahko jamčila pridelovalcem odkup po višjih cenah. Nobena skrivnost ni, da se je večina kmetovalcev ob skokoviti rasti cen koruze na na-švem trgu raje odločila zanjo., Čeprav je ceno koruzi prav tako določila zvezna vlada in je uradno torej krepko nižja, kot dobijo zanjo tisti, ki jo imajo in jo prodajajo na jugoslovanskem trgu, je bolj ali manj jasno, da se bo koruzo tudi tokrat splačalo pridelovati. Doslej ji namreč nobena predpisana cena ne ukrep ZIS še ni prišel do živega. Prav lahko se torej zgodi, da bomo v Jugoslaviji letos posejali koruzo na rekordno velikih površinah in da bomo. zato imeli spet rekordno velik pridelek zrnja, kar pa še ne obeta boljših časov naši čedalje bolj propadajoči živinoreji. Zato pa bomo pridelali manj sladkorja in olja in bomo oboje spet prisiljeni uvažati. Pa bi bilo vendar lahko tudi drugače. Če bi ZIS oziroma ljudje, ki v njegovem imenu odločajo in določajo cene kmetijskih pridelkov, spoštovali dogovorjena in predpisana razmeija cen in če bi ta razmeija upoštevala tudi tržne cene kmetijskih pridelkov. Nihče namreč ne more prisiliti pridelovalcev, da bi delali z izgubo. Marjeta Šoštarič Sedemnajst delavcev iz Iskrine tovarne v Semiču bi moralo prvega januarja za leto dni na nižje vrednotena delovna mesta. Delavci so se temu odločno uprli, saj bi to dejansko pomenilo, da bi bili dvakrat udarjeni — prvič po zdravju, drugič po žepu. Na sliki: Hasan Begič, delavec v Iskrini tovarni, ki naj bi ga iz dvanajstega plačilnega razreda postavili v četrtega. Več o tem preberite v prihodnji številki Delavske enotnosti. Slika: Andrej Agnič. A DRUGA STRAN Ljubljana, 8. aprila 1988 Delavska enotnost Na konferencah Doštena eeseda Ko so balkanski zunanji ministri premlevali, kdaj, kje in kolikokrat bi se še kazalo srečati, je bil še najbolj premišljen šef albanske diplomacije - najprej počakajmo, če bo prvo srečanje dalo kaj konkretnega od sebe, potem bomo pa videli... Hm, po tej logiki bi bilo pri nas presneto malo sej, konferenc, kongresov. In verjetno bi posebne škode zaradi tega ne bilo. Kaže pa, da bi bilo škoda, če bi ne bilo dveh pomembnih partijskih konferenc, ki sta pred durmi. Tako vsaj sodimo po prvih pogovorih z delegati na konferenci ZKS in ZKJ. Se bo končno le premaknilo? Vrsta delegatov namreč zahteva in se zaklinja, da je konec s ponavljanjem sklepov. Treba bo vendarle ugotoviti, zakaj jih toliko nismo uresničili, zastaviti konkretne, pa četudi postopne korake pri spreminjanju razmer... Človek si kar oddahne, ko v vseh teh pogovorih in razpravah končno ni več duha in ne sluha o sovražnikih takšne ali drugačne barve. No, enega vendarle omenjajo, ki da je tisti pravi. Nanj je pokazal Stojan Kokošar iz Postojne. Na obeh zadnjih kongresih so letele obljube, da se kriza ne sme več poglabljati, pa je vse hujša. Naš največji notranji sovražnik so tisti, ki vodijo našo nesmiselno gospodarsko politiko. Država, ki ima več izgub kot akumulacije, je bankrotirana država. Ob tem vprašanju smo komunisti preveč tolerantni. Menim, da je za gospodarsko situacijo najbolj kriv ZIS, za politično pa predsedstvo ČK ZKJ. Tako smo na kratko strnili njegove besede. Nadaljujmo jih z mnenjem Tomaža Kalina; delegata iz Ljubljane. Na konferenci ZKJ bo predlagal delegatom, naj izrečejo nezaupnico predsedstvu CK ZKJ. Obsoja ga, da se vse preveč ukvarja z obrobnimi zadevicami, medtem ko družba tehnološko, politično in gospodarsko propada. Predsedstvo CK ZKJ pa ti skupaj s predsedstvom države raje oblikuje »mccartyjevsko stalinističen dokument o meščanski desnici,« kije v nasprotju s kongresno resolucijo o razvoju demokracije v družbi. In tako naprej v tem duhu. Tudi Jože Smole se je strinjal, da ljudje pričakujejo konkretne rezultate, zveza komunistov pa izgublja čas in energijo - lani s hlodom in plakatom, letos s specialno vojno. Bistvene stvari pa gredo mimo nas. Če strnemo - konflikti so dejstvo in delovanje bo treba podrediti družbenemu nemiru. Cilji so že tako večkrat opredeljeni in jasni. Demokracija, socializem po meri ljudi, gospodarska učinkovitost... Da bi jih uresničili, bo treba namesto sovražnikov z lučjo pri belem dnevu reje začeti iskati zaveznike - med vsemi naprednimi ljudmi v državi. Konferenci naj bi torej tekli brez suhoparnih referatov, dolgih monologov, nizanja prežvečenih fraz in parol tja v neskončnost. Če se bodo delegati držali tega, kar govorijo zdaj, bomo priča neposredni, polemični, jedrnati besedi. Osredotočila se bo na nekaj bistvenih, najtežjih problemov in pokazala, kako se jih bomo čimprej otresli. Ciril Brajer Skok v vodo Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila in tudi že ponudila vsem odgovornim organom v republiki ter federaciji, vsem članom zveznih komisij, vsem Slovencem na dolžnosti v federaciji, jugoslovanski zbornici in drugim predloge in stališča, kako do trga. Povzela jih je iz obširne raziskave in sinteze predlogov znanih slovenskih in jugoslovankih ekonomistov. Po besedah Marka Bulca, predsednika GZS, si je naložila to nalogo (ker jo je nekdo pač moral v vsesplošnem mrtvilu), da bi znanstveno ugotovila, kako v naših posebnih samoupravnih socialističnih razmerah, ki se jih seveda rie odrekamo postaviti bolj tržno gospodarstvo. Čas za to, je, po Bulčevem mnepju, ravno pravi, kajti državno planski sistem ni bil na vrhuncu denimo pred zadnjim partijskim kongresom, ampak je zdaj. Tri leta po kongresu, ki se je zavzel za povsem drugačne usmeritve, za bolj tržno filozofijo, je namreč več administrativnega urejanja zadev v Beogradu, več vtikanja administracije v gospodarske tokove in bolj poudarjena želja po še večji centralizaciji odločanja kot kdajkoli. Srečna okoliščina je, če jo seveda sploh smemo tako poimenovati, da smo morali ponovno pod nadzor mednarodnega denarnega sklada, ostrejše kot pred leti in ki je državno plansko in centralistično usmerjeni vladi diktiral nekatere pogoje za večje uveljavljanje trga. Nemara bodo zato odpori proti predlogom slovenske zbornice manjši, kot bi sicer lahko bili. Da pa jih ne bi bilo, ni pričakovati saj zbornični predlog zajema v bistvu ločitev politike od gospodarstva, samostojnost gospodarskih objektov pri delitvi dohodka, ko dosežejo povprečno stopnjo donosnosti družbenih sredstev. Družbena sredstva naj pripadajo delovnim organizacijam, devize ustvarjalcem (z redkimi družbenopotrebnimi izjemami). Cene naj bodo svobodne, obrestne mere tržne, zakoni naj ne ovirajo naložbene dejavnosti. Poenostavi naj se ustanavljanje novih delovnih organizacij odpravi možnost podaljševanja začasnih ali intervencijskih ukrepov, hkrati naj se ob neuspešnosti le-teh ugotavlja odgovornost predlagateljev. Predlog zbornice skuša dati nekatere idejne rešitve, ki danes niso razčiščene in odpraviti ovire tržnemu gospodarstvu. Dve sta ključni - ena je neenotnost glede vloge trga in kapitala v samoupravni socialistični družbi, druga pa je pragmatična, vsakodnevna ekonomska pohtika, ki izhaja iz veljavne ustavne opredelitve. Ovira, meni Bulc, je tudi zelo razširjeno mnenje, da tržnih zakonitosti ne gre uvajati prej, dokler zanje ne bodo dozorele razmere, dokler družba in gospodarstvo nanj ne bosta povsem pripravljena. Stališče zbornice pa je, daje moč le z uvedbo trga stabilizirati gospodarstvo in odpraviti prevladujoč vpliv birokracije in voluntersko upravljanje. p p Pravobranilci se predstavijo Najprej se nam je predstavil ljubljanski družbeni pravobranilec samoupravljanja Viktor Leskovšek. Poslal je odmev na pisanje o nekorektnem zminira-nju tozda Turizem v Golfturistu. Napisal je veliko, povedal malo. Nekaj je dvomil o naključnosti datuma zapisa, češ daje izšel tik pred zasedanjem zborov občinske skupščine in pozabil, da so se tozda lotili tako na vrat na nos, da je res dvomljivo natolcevati o datumih. In ko se lep del kolektiva zbere, odkrito spregovori o pasti, v katero so ga ujeli, je to pritisk nanj?! Tudi slika poslovalnice pravobranilcu ne ugaja, kot da bi lahko ob pisanju o težavah konkretne organizacije objavili fotografijo sosednje trgovine z zelenjavo?! Potem nekaj priznanja o pomotah, pa spet o »skrbno pretehtanih izjavah« kot da bi si novinar lahko dovolil nepretehtane domislice. Nič pa o tem, zakaj so tozd posilili z ukrepom tako rekoč čez noč, brez pravih poskusov drugačne rešitve. Ukrep vendarle razumemo kot zadnji poseg, ko so bile prej že izčrpane vse možnosti. To za ta tozd gotovo ne velja, saj je v prazno odjeknil poskus notramje sanacije, ki ga je bil z vsemi močmi pripravljen podpreti tudi sozd Integral. Tudi o tem nič, zakaj ukrep ne doleti delovne organizacije Golfturist, ki je zanj očitno več kot zrela... Nekaj dni potem so nas obiskali republiška pravobranilka samoupravljanja Anica Popovič in njena namestnika Janez Krnc in Franci Polak. Res nismo na široko premlevali prej omenjenega zapleta, slišali pa smo nekaj zanimivih misli o vlogi in položaju pravobranilca dandanašnji. Povežemo jih lahko v ugotovitev, da je sila težko braniti nekaj, česar ni. Zato jih pesti velika fluktuacija. Ljudje pač obupajo in dvignejo roke od boja z mlini na veter. Sploh da mora biti pravobranilec zvitorepen kar se le da, saj lahko navarnost in legalno kaj malo doseže. Tudi podpore ne užije prav nobene - razen vseh načelnih, kajpada. Pri nas nikogar ne zanima, ali je praksa v skladu z zakonodajo ali ne. Vedno je na prvem mestu tak ali drugačen interes, in če se pravobranilec obregne vanj, mora potem on dokazovati zakonitost svojih poskusov?! Doživlja mnogovrstne metode represije in izvršna oblast praviloma, družbenopolitične organizacije pa pogosto se postavijo na stališče prakse in zakonitosti. Celo pravosodne inštitucije so se začele bolj obračati po interesih kot po zakonih. Tako nizke stopnje samostojnosti da še ni bilo, smo slišali. Ko ima pohtika »poln gobec borbe proti etatizmu,« se ta bohoti kot pleve. To je za pravobranilce prav tako tragično kot njihovi mikro boji v organizacijah združenega dela. »Ko sodiščem očitamo, da arbitrirajo med dvojnim zlom, naj potemtakem mi ravnamo enako?!«. Vprašali smo, kako so organizirani in koliko močni, da bi to protislovje vendarle razbih. Odgovor je bil, da sicer poskušajo, a še tako trdni argumenti enostavno zvodenijo. Konkreten primer je bila primerjava z Mikuhčevo taktiko do pobud. In nasploh in za konkretne primere smo slišali, »da je koren vsega zla nekje drugje«. Kc F *aji Stil sku sati lali rod (Ml soji Sov Pol 0 t« nar sto ne, 2 Z( l6' blij nie Kje, najbrž ni težko uganiti. Za konec priznajmo le še to, daje morebitno ujemanje povzetkov z odgovorom na odmev Viktorja Leskovška naše maslo. Pač metoda »skrbno pretehtanih izjav posameznikov, izbranih z enim samim namenom, usmeriti in oblikovati javno mnenje, ah, če želite, tudi razpoloženje...« Ciril Brajer Nadaljnje siromašenje turizma Medtem ko ugledni jugoslovanski ekonomist prof. dr. Branko Horvat zagotavlja, da lahko turistično gospodarstvo omili hudo gospodarsko krizo - neizkoriščene rezerve so prav na tem področju več kot privlačne - se v resnici dokaj čudno vedemo do tega dela našega združenega dela. Namesto da bi turističnemu gospodarstvu omogočih najosnovnejše, kar je potrebno za uspešno delo, ga iz leta v leto pitamo le s praznimi obljubami, pri vsem tem pa ga tudi vseskozi siromašimo za že tako skromen dohodek. Ob vseh palicah si je naša zvezna birokracija letos omishla še novo, s katero bo udarila po našem turističnem gospodarstvu. Z novim davkom, ki naj bi polnil,kaj drugega kot zvezni proračun - to vrečo brez dna in brez moralnih predsodkov — bo vzela našim turističnim krajem še tisti edini zanesljivi vir dohodka, ki so ga prinašale igralnice. To z drugimi besedami pomeni, da bo od letos za razvoj turističnega gospodarstva še manj denarja kot doslej. Tako bodo po novem »intervencijskem ukrepu« imele igralnice bistveno manj ostanka dohodka za naložbe v turistično infrastrukturo. Davek bo namreč kar 20-odstotni, toda ne od čistega dohodka, temveč od celotnega iztržka. Bo sploh še kaj ostalo? »Določilo izhaja iz povsem napačnega sklepanja, saj pri posebnih igrah na srečo ni znanih dobitnikov, ampak je razlika med dobičkom in izgubo celoten dohodek delovne organizacije, ki opravlja to dejavnost. V tem primeru pa predpisujejo davek na celotni dohodek. To je seveda absurdno, saj ni mogoče celotnega dohodka delovne organizacije obdavčiti s posebnim davkom,« pravi Anton Spinelli, direktor Do kraja zapustiti logiko državnega socializma »Novih kvalitet socializma ni mogoče razvijati in združevati ustvarjalne sile družbe na negativnem programu, na preganjavni maniji govorjenja proti čemu - v zadnjem času pa tudi proti komu - vse smo,« je poudaril predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan na slovesnosti ob štiridesetletnici delovne organizacije Slovenijales Trgovina. »Pa vendarle ni mogoče zamolčati, da ne moremo podpreti tekoče ekonomske in razvojne politike, kakršno že dalj časa imamo.« Ta namreč bistveno nasprotuje našim spoznanjem in izpovedanim opredelitvam in tudi svojim lastnim ciljem, ker ne vodi k izhodu iz krize v prodoru v nov socialistični in samoupravni razvojni zalet, ampak v stagnacijo, preživetje in siromašenje. Ko je govoril o tem, da usodo gospodarstva bolj kot kdajkoli krojijo administrativni ukrepi in so merila gospodarjenja zamegljena, je poudaril, »da takšne okoliščine ne silijo gospodarstva v kakovostno prestrukturiranje, v osvajanje novih razvojnih programov, pač pa v kratkoročno ukrepanje za preživetje. Med delavci raste nezadovoljstvo, med poslovodnimi delavci utrujenost in naveličanost nad neprestanim in skokovitim spreminjanjem pogojev za gospodarjenje, ki v glavnem ne spodbujajo ustvarjalnosti in ne nagrajujejo uspešnosti in gospodarnosti v poslovanju in upravljanju z družbeno lastnino.« »Preteklo in to leto je izrazito obdobje administrativnih intervencij. Te so gospodarstvo spravile v izjemno veliko odvisnost od organov države, ga izčrpale, obubožale, med republikami pa ustvarile nova prelivanja in konflikte. Znova so ustvarjene možnosti za prerazdeljevanje dohodka s pristojnostmi zveznih organov. Ustvaril jih je pritisk nesposobnega dela gospodarstva ter republik in pokrajin, ki se čutijo zanj odgovorne, pa tudi popustljiva in zavestna dolgoletna usmeritev v zveznih organih, ki vidijo rešitve v nesistemskih bližnjicah portoroške igralnice. »S tem se seveda močno odd3' ljujemo od načela, da je dohodek od teh iger nan16 njen vlaganju v turizem. To pomeni, da bo dohode, od turizma v prihodnje še bolj pičel, vreča za zvezi1 proračun pa za toliko bolj zajetna«. Andrej Ul^1 Višje socialne pomoči Nenehna rast življenjskih stroškov zahteva od prl stojnih teles republiške skupnosti socialnega val' stva, da nekajkrat na leto poveča različne obli^ socialnih pomoči. Tako naj bi v prihodnje upošteva11 sprotno rast osebnih dohodkov v obdobju pred vsa ko uskladitvijo. S prvim aprilom bodo na novo o® merili invalidnine po zakonu o družbenem varstv1" duševno in telesno prizadetih oseb. Povečali jih b0' do s 84.000 na 100.000 dinarjev. Tem invalidnim o$e' bam pripada tudi nižji dodatek za tujo nego in P°' moč, kije po novem 28.820 dinarjev, medtem ko je?3 druge po novem znesek dodatka za tujo nego 1,1 pomoč 57.200 dinarjev. S prvim majem naj bi povsod za 20 odstotke' povečali edini in dopolnilni vir za preživljanje. Dni3' bena denarna pomoč kot edini vir sredstev za preži''' Ijanje bo od 1. maja dalje 123.950 dinarjev, družben3 denarna pomoč kot dopolnilni vir pa bo v povprečje 61.975 dinarjev. Oskrbovanci v domovih za upokojence, ki iirn oskrbo v celoti ali delno plačuje socialno skrbstvo, bodo od 1. maja dalje prejemali 12.395 dinarjev žeP: nine. Različni so odmerki pri preživninah. Tiste,1 so jih s 1. novembrom 1987 že uskladili, naj bi s majem povišali za 37,1 odstotka, preživnine, doloc3' ne do konca oktobra ali kasneje, pa za določen od' stotek manj. Socialne pomoči bodo predvidoma P°' višali še 1. septembra in 1. decembra. Obstaja bojazen, da bo v nekaterih občinah zmart' kalo denarja za redne uskladitve socialnih pomO'1: ga formalizma lahko začno delati, gospodarno uP3j rahljati družbeno in svojo lastnino, ustanavlja1' socialistična podjetja ter lastne obratovalni^ drobnega gospodarstva, da z delom zaslužijo insl sami zagotovijo socialno varnost in perspektiv0^ Zapustiti moramo logiko državnega socializma1 kraja, kajti državni socializem in socialistično s°' moupravljanje ne gresta skupaj,« je podaril Mil3® Kučan. »Ne verjamem, da so odlike demokratične dru3' be in znak zgodovinske dozorelosti in odgovorih dnih dilem30 drže naroda, če se o njegovih usodnih __ razpravlja z naravnost strastno netoleranco, zm«?' jaštvom, podtikanji, neresnicami in najbolj grob1' mi žalitvami, ki jim ni dostojanstvo drugače mis**' čega sobesednika nikakršna vrednota. Prej je ‘c znak zaostanka za tistimi standardi civilizacije kulture v medčloveških odnosih, ki bi se jim ra3 približali. To ne vodi v dialoško družbo, v katerif vsakdo prisiljen razmišljati ne samo o tem, kaK bo drugega prepričal s svojimi argumenti, ampjr tudi o racionalnem jedru njegovih argumentov. ^ s » ka: sav z n Pos hel tak cij; spe he Cii; sav det bo< hi uv< bi Pat tiki sto fea Vse Pfe Pje htn ča, Je obt fM \ I V takšnih primerih naj bi se v občinah vseeno izreKJ za uskladitev, izvedli pa jo takrat, ko bodo im®1 potreben denar. Tako priporočajo v republiški skup' nosti socialnega varstva. M- * in se zato giblje na robu spoštovanja temeljni*1 rešitev naše federativne ureditve.« Ko je govoril o pritisku obstoječe rigidne gosp*?! darske strukture in nevarnosti, da bi tudi sedanj1 poskus gospodarskih in družbenih reform zavrl3 .protireformska koalicija*, je Kučan pribil, da ie prav zanemarjanje ekonomskih zakonitosti priP°' Ijalo do krize našega družbenega sistema in 30 njegove ekonomske neučinkovitosti ter do zožev3' nja politične demokracije. Ubiranje poti iz krize ne bo teklo brez pretresov, socialnih problemov i" konfliktov,toda, »vsaj v ZKS je dozorelo spozn3' nje, da velja ob jasnem socialnem programu kon®' no sprejeti to tveganje,« je dejal Kučan,« saj vS5 drugo pelje vodo na mlin tistih, ki grozijo dokonc' no likvidirati samoupravljanje.« »Naše sistemsko izhodišče je položaj človek3 v proizvodnji, zasnovan na pravici do dela z drid" benimi sredstvi. Toda normirali smo ga tako P°' drobno, da je ta pravica in s tem iniciative človek3 delati z družbenimi in zasebnimi sredstvi, v gorl predpisov, odvisna od volje uprav. Zamenjati ib0! ramo ta pristop, sprostiti pobudo ljudi, omogoči11 vsaj prihajajočim generacijam, da brez pretiraB® 2 do* ta 1 ha raz str Po« “V; »pi 7 sto sk£ hip zar hie sta hoi hit: od] cer spe bil % sut . 1 Jav ske ha. ho, atj; Je raz dil zač Zfo P01 Li od tako družbo res želimo, je dobro stopiti pred n«3' smiljeno kritično ogledalo resnice in v njem Padati obraz današnjega slovenstva,« je dejal Mi*3® Kučan. Po V; vil tiv let 2 ^SREDIŠČU POZORNOSTI Ljubljana, 8. aprila 1988 DGI3VSIO CiiOtllOSt 3 Kaj se nam obeta po sporazumu z Mednarodnim denarnim skladom PRIHAJAJO ČASI SUHIH KRAV Novinarji smo se zdaj zna-u v zelo neprijetnem polo-JtHr, saj naj bi domači javno-pl nvalili čistega vina in ji pokušali čimbolj nazorno ori-,a*i, kako bomo živeli in de-a« po sporazumu z Medna-fPunini denarnim skladom 'VID g) o novem stand by po-°Jilu, reprogramiranju dol-s°v v tujini in stabilizacijski Politiki. Uradne razlage tem, kaj se nam obeta, so amreč zelo različne, pogo-to premalo jasne in dvoum-e> tu in tam pa celo sprte zdravo kmečko logiko, ki f veliki večini ljudi najbolj kzu. Zelo težko si, na pri-aier. lahko pomagamo »Pojasnili« podpredsednika zvezne vlade Miloša Milo-avljeViča, ki jih je v zvezi uašimi zunanjimi dolgovi Posredoval novinarjem pred ?e^aj dnevi. Kot je dejal, se ako imenovana ciljna infla-Ha MDS razlikuje ko neu-Pešne zasnove programirajo inflacije sedanje vlade. "'Ujna inflacija je po Milo-avljevičevem mnenju izve-?en podatek (pri izračunu odo upoštevali tudi potreb-j11 obseg sprostitve cen in kvoza), vendar ne bo cilj, ki 1 rnu bili podrejeni drugi Parametri gospodarske polivke. Nasprotno, obrestne topnje in tečaj morajo biti ealni in jih bodo določali po seh treh merilih, ki jih Predvideva zakon za določa-Pjo tečaja. Kaj pa se bo, po ‘PUenju Miloša Milosavljevi-Ca. dogajalo s plačami? Kot Je poudaril, mehanizmi za °Pvladovanje porabe glede na ciljno inflacijo pri osebnih dohodkih ne bodo temeljili na zamrznitvi. Še več, intervencijski zakon o osebnih dohodkih bo prenehal veljati in osebni dohodki »ne bodo več indeksirani«. Edina izjema naj bi bil najnižji osebni dohodek, ki naj bi bil usklajen z rastjo cen in inflacije. Kako ukrotiti inflacijo Pustimo zamotane razlage Miloša Milosavljeviča in si pomagajmo s pisanjem tujih časopisov in svojo pametjo. Nesporno je, da sedanja vlada zagovarja programirano inflacijo, ki temelji na prepričanju, da je mogoče tečaj dinarja in obrestne mere prilagajati željam, fantaziji in optimizmu načrtovalcev inflacije. Naše lanske izkušnje in dosedanja praksa v razvitem svetu potrjujejo, da na administrativni način še nikomur ni uspelo za daljše obdobje umiriti divjanja cen. Naravnost smešna je zato izjava Janeza Zemljariča, češ da so »protiinflacijski« ukrepi upravičili svoj namen, ker seje splošna raven cen od decembra lani do marca letos zmanjšala od 167 odstotkov na 152,8. Vsi namreč dobro vemo, da je bila jugoslovanska inflacija lani med najvišjimi v svetu in rekordna v povojni Jugoslaviji, daje letošnja rast cen manjša od lanske zaradi administrativne zamrznitve cen in da bi slednja, če bi pri njej vztrajali, pripeljala slej ko prej do nove eksplozije cen. Tako imenovani protiinflacijski ukrepi potemtakem v nobenem pogledu niso upravičili svojega namena in niso niti malo pripomogli k odpravljanju korenin inflacije (tiskanje denarja brez kritja, previsoka proračunska poraba, neučinkovito administrativno gospodarjenje). MDS zato pri odobritvi novega posojila v višini 400 do 500 milijonov do-laijev za 12 do 18 mesecev postavlja zahtevo po ostrem zmanjšanju inflacije, omejevanju porabe vseh vrst, zmanjšanju količine denarja v obtoku, ustvarjanju presežka v menjavi blaga in storitev s svetom in rednim odplačevanjem obresti na posojila. Filozofija MDS je znana, preprosta, ekonomsko logična, a za dolžnike boleča: v preteklosti ste s črpanjem tuje akumulacije porabili več, kot ste sami ustvarili, sedaj pa morate zaradi vračanja posojil porabiti toliko manj domačega družbenega proizvoda, kolikor ga morate nameniti za redno odplačevanje obresti. Plače bodo manjše, če... Na prvi pogled se zdi, kot da je naš ključni gospodarski problem prezadolženost in nepopustljiva ter stroga stabilizacijska politika MDS. Če hočemo ugoditi njegovim zahtevam, moramo namreč občutno zmanj- šati domače povpraševanje in čimbolj povečati konvertibilni izvoz blaga in storitev. Tako pa se bo kupna moč prebivalstva še zmanjšala, čeprav je pri posameznih družbenih slojih že zdaj (pre)šibka, da bi si lahko zagotavljali preživetje zgolj z osemurnim delom. Kot je zapisano v sporazumu z MDS, bo rast osebnih dohodkov odvisna od rasti realnega osebnega dohodka podjetij, to pa pomeni, da bodo naše plače realno padale, če bosta padala proizvodnja in realni dohodek. Podjetja, banke in še kdo pa bodo imeli precejšnje likvidnostne težave zaradi zmanjševanja količine denarja v obtoku, kar bo splošne gospodarske razmere zelo zaostrilo in preprečevalo tako visoko prelivanje dohodka med podjetji, regijami ali republikami in pokrajinama, kot si ga je zvezna vlada lahko privoščila ob dosedanji 200-odstotni inflaciji. Kakšne gospodarske, politične in socialne pretrese bo to povzročilo v podjetjih z izgubami ali poslovanjem na pozitivni ničli, seveda na pamet ni mogoče oceniti. Poudariti pa kaže, da smo v preteklih sedmih letih osebne dohodke realno že znižali skoraj za polovico, da smo močno zmanjševali investicijsko in skupno porabo ter uvoz. Tu so torej možnosti za nadaljnje zmanjševanje porabe silno omejene, večje pa so pri splošni ali proračunski porabi (prispevki za manj razvite p«; [Tl]1 rla i ie pf d« V3' ■0e in Il3' nč' vs« nč ■ui' po- ■ori no; čit' x\c po-jat' iicf j s' ve* [do sa- la« •uč rfl« jai ier- >bi- sk- ad1 ij£ jfcO jak Č eu- l1«' la« Namesto ekonomskih zakonitosti administrativna represija V ODJUGO SPET PO ZNANEM RECEPTU_____________________________________________________________ . Zdaj, na pragu nujne in vsesplošne odjuge cen (ki bo «°segla vrh 15. maja), je že jasno, da so analitični temelji odloke o cenah, ki so bili sprejeti sredi novembra lani, *Ja moč sporni. Na zvezni ravni takrat niso strokovno a*členili neposrednega in posrednega vpliva povečanih Joškov (zaradi odprave nesorazmerij med cenami) na |*0samezne dele gospodarstva. Zvezni zavod za cene je ** * * * v«el za izhodišče« neposreden vpliv na stroške in ga '‘Priznal« le 5-odstono. pomeni, da so 45 od- j-otkov stroškovnega priti-*5a skupaj z vsemi posred-titii vplivi kratko in malo aftemarili, in to je eden iz-vzrokov za ponovno na-r^janje sivih cen in številne °ve izdelke. Izračunali niso al učinkov programa za “Opravo nesorazmerij med ®nami za posamezne gospodarske sektorje, zato je .. tako imenovani »reduk-tjski dejavnik« opredeljen Objektivno. . Tudi uveljavitev tega de-sk^^a za cet°tne gospodarno panoge je na moč spor-a- Takrat je bilo tudi reče-o, da bodo do konca janu-fia opdravili napake, ki jih Povzročila odprava neso-zrnerij. To so deloma nare-2a' Z Vebko zamudo, šele na 2l.c?t^u marca, kar je pov-ocilo nove hude gmotne posledice v gospodarstvu. Ljni že 80 zveznih °olokov o cenah v Administrativni posegi gospodarske tokove pa so novno povsem pogoreli, zadnjih treh letih seje šte-tiv° 0dt°kov o administra-wnern urejanju cen vsako eco povečalo za 10 in lani jih je bilo že 8U. Cene pa rastejo kljub zamrznitvi. Zvezni organi, kot kaže, po svoje odločajo o tem, komu bodo dovolili kaj podražiti. V naj večjem delu slovenske industrije ugotavljajo, da s takšno politiko neskladij niso odpravili med cenami. Tako se nadaljuje izjemno veliko prerazporejanje dohodka v okviru dejavnosti in države. Posledica tega pa je med drugim občutno in skrb vzbujajoče zmanjševanje industrijske proizvodnje v naši republiki. Spet seje pokazalo, da pogoste občasne zamrznitve cen in nedosledne odprave nesorazmerij (za novembrsko, je bilo že na začetku jasno, da gre za ukrep, ki objektivno ni uresničljiv) le krepijo inflacijski pritisk gospodarstva. Strah, da se bo inflacija po odmrznitvi povečala, je upravičen, saj imamo že zdaj hude preglavice zaradi pomanjkanja, slabe izkoriščenosti zmogljivosti, rasti proizvodnih stroškov, nedonosnosti in popolne zmede pri odločanju o naložbah. Četudi bi zmanjšali porabo in režijo in četudi bi se nam posrečilo razbremeniti gospodarstvo, brez ekspanzije gospodarske dejavnosti ne bi bilo moč odpraviti sedanjih stagflacij skifi tokov. Tudi ZIS je na zadnji seji zbora republik in pokrajin delegatom sporočil, da se že sedem let zapored zmanjšuje delež gospodarstva pri delitvi dohodka - lani je padel za 4,6-odstotka. Izgube so se lani povečale za 348 odstotkov in so bile za 43 odstotkov večje kot vsa neto domača akumulacija. Z revalorizacijo in pokrivanjem dela izgub v breme poslovnih sredstev je bilo pokritih 73 odstotkov izgub, toda ker gospodarstvo nima realnih sredstev za kritje revalorizacijskih prihodkov, se je njegova likvidnost močno poslabšala. ZIS obsoja sive cene In po kakšni poti do večje akumulacije gospodarstva, s tem pa ščasoma tudi iz krize? ZIS se še vedno ne zaveda ekonomske zgrešenosti svoje politike (zakona vrednosti ni možno ukrotiti z odloki). Ko je namreč Janez Zemljarič govoril o naraščanju cen (v času zamrznitve), je poudaril, daje njihovo naraščanje bolj posledica nedoslednega uveljavljanja sklepov kot pa popravkov, ki jih je naredil ZIS. Nekateri proizvajalci in trgovci da so samovoljno dvignili cene in nad dovoljeno raven. Tudi cene izdelkov in storitev, ki so v pristojnosti republik, pokrajin in občin, so poskočile precej bolj, kot je bilo predvideno z ukrepi za od-pravlianie censkih neskla- dij, je poudaril Zemljarič in opozoril, da tudi zdaj v odnosih med ozdi dopuščajo in celo spodbujajo razne oblike doplačil, prispevkov in drugih oblik tako imenovanih »sivih cen«. Janez Zemljarič je tako obsodisl nekatere ozde in organe družbenopolitičnih skupnosti, da se še vedno ne zavedajo skrajno škodljivih posledic ekonomsko neupravičenega povečevanja cen, ki je tudi v nasprotju z začasnimi ukrepi ZIS. Po njegovem mnenju nekatere organizacije delujejo na podlagi skupinsko lastniških interesov, nekatere pa grobo izkoriščajo svoj monopolni položaj. Ker odnosi med ponudbo in povpraševanjem niso usklajeni, ker ne deluje enoten jugoslovanski trg, ker ni dovolj blagovnih rezerv in možnosti za večje posredovanje blaga iz uvoza in ker mnogi subjekti ravnajo monopolitično, so bila napredna načela zakona o oblikovanju cen pod tržnimi pogoji (kar daje temeljna usmerjenost ZIS pogosto izigrana in se niso mogla pokazati v svoji pravi vlogi. Skratka, podpredsednik ZIS je dejal, da moramo nujno izpolniti že sprejete protiinflacijske in razvojne naloge, nujne pa so tudi sistemske spremembe, ki jih bodo pripravili takoj in bodo na ustavne spremembe čakali le v tistih primerih, kjer je to nujno. Prednost bodo imele spremembe v deviznem poslovanju in angažiranju dodatne tuje akumulacije, republike in pokrajino Kosovo, poraba JLA), vsaj po mnenju nekaterih ekonomistov. Kot vemo, ZIS in vojaški krogi mislijo drugače in se temu odločno upirajo. Stabilizacijska bitka za kos kruha bo potemtakem silno težka. Izvažajmo hlode - zgrešena formula ZIS Že nekaj let je več kot očitno, da je naša razvojna kriza strukturne narave in da so potrebne korenite spremembe gospodarskega sistema in tekoče ekonomske politike. Če bi namreč hoteli splavati iz sedanjih hudih težav, bi morali iz leta v leto ustvarjati večji družbeni proizvod, tako na domačem trgu kot s konvertibilnim in celotnim izvozom. Zgrešena in strokovno šibka gospodarska politika sedanje vlade in prejšnjih vlad ter upiranje vladajoče ideologije korenitim gospodarskim in političnim spremembam pa so preprečevale premagovanje krize. V preteklih sedmih letih je namreč naša gospodarska rast zastala, realni devizni zaslužek se kljub povečevanju izvoza blaga ni povečal, produktivnost gospodarstva v družbenem sektorju je padla za okoli 13 odstotkov, izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti pa je še vedno »1 V:::*::- mmk spremembe v finačnem sistemu, drobnem gospodarstvu in davčnem sistemu, pripravljeni pa so tudi predlogi za spremembe gospodarske sestave, njeno posodabljanje in odpiranje v svet. Začne se z obljubami, konča z grožnjami Ugotovitve nekaterih temeljijo na analizi vsega, kar se je dogajalo po zamrznitvi cen, ki je pokazala, da nesorazmerij med cenami niso odpravili, temveč so nastala celo nova, da nadzor nad cenami ni učinkovit in da seje v praksi razvil sivi trg s pogubnim učinkom sivih cen, ki pa jih statistika ne upošteva. Zato pravijo, da bi morala sprostitev cen po 15. maju doseči vsaj takšno raven kot pred uvedbo intervencijskih ukrepov, ko so se cene 53 odstotkov izdelkov oblikovale svobodno. Cene v infrastrukturi, ptt in železniškem gospodarstvu pa naj bi oblikovali na podlagi skupnih prvin. Drugi pa trdijo, da ne gre le 60-odstotna. Očitno je, da se ekonomičnost in donosnost poslovanja podjetij ne izboljšujeta in da vlada z makroekonomskimi instrumenti (tečaj dinarja, politika obrestnih mer, davčna politika, carinska politika itd.), noče ali ne zna podjetij spodbuditi k učinkovitejšemu gospodarjenju z družbenim kapitalom. Največja napaka sedanje Mikuličeve vlade pa je politika precenjenega dinarja, nerealnih obresti in izrazito preziranje znanstven-tehnološke revolucije v razvitem svetu. Naša podjetja lahko namreč uspejo na tujih trgih le s konkurenčnimi izdelki, v katere je vgrajeno čimveč domačega znanja, inovacij in produktivnega človeškega dela. Formula »izvažajmo hlode in reprogramirajmo glavnico« pa nas očitno potiska vse globlje in globlje v krizo, ki jo bomo vse težje prenašali. Sklenemo lahko torej, da nas čaka obdobje suhih krav, v katerem bodo krajši konec spet potegnili delavci z nižjimi osebnimi dohodki, pa naj delajo v proizvodnji, zdravstvu, šolstvu, državni upravi ali kod drugod. Hkrati pa je napočil čas, ko se bodo najvišji politični dejavniki morali odločiti med dvema možnostma: med odpiranjem razvojnih perspektiv mladim rodovom z bolečimi, a nujnimi gospodar-sko-političnimi reformami, ali pa za nadaljevanje sedanje agonije - do novega reprogramiranja glavnice, ko f se bomo slej ko prej znašli pred nerešljivo jugoslovansko dramo, ko ne bomo sposobni odplačevati niti letnih obresti, ki že zdaj znašajo 2,5 milijarde dolarjev? Emil Lah le za nedisciplino pri uve- ljavljanju ukrepov ZIS, temveč za vprašanje celotnega koncepta in realnih možnosti, da bi v inflacijskem gospodarskem sistemu učinkovito zajezili inflacijo. Zaradi pretiranih podražitev v predelovalni industriji je spet nastalo neravnovesje v škodo bazičnih panog, kar je najbolj prizadelo manj razvite dele države. Zato naj ZIS dobro premisli, kaj se bo zgodilo po sprostitvi cen, še posebej pa naj bi pretehtal, v kakšnem položaju bodo manj razviti, se pravi, da bi morali predvideti tudi konkretne ukrepe socialne politike za družbenopolitične skupnosti, katerih gospodarstvo bo v izrazito slabem gmotnem položaju. Komentiranje mnenja enih in drugih bi nam jemalo preveč časa in prostora. Zato pa velja opozoriti na bistveno: na koncu bo spet vse teklo po starem, ničkoliko-krat preizkušenem receptu. Zbor republik in pokrajin je namreč sklenil, naj ZIS v sodelovanju z republiškimi in pokrajinskimi izvršnimi sveti ukrepa tako, da ne bi zamujali pri pripravi in uresničevanju programa sprostitve cen in drugih ukrepov, ki naj bi omogočili odpravo intervencijskih. Zbor republik in pokrajin tudi trdi, da je treba nujno zaostriti odgovornost ozdov in pristojnih organov za uveljavljanje ustavnosti in zakonitosti; pri tem pa naj imajo posebno vlogo tržne inšpekcije, sodišča, tožilstva in drugi pristojni organi na vseh ravneh. Zanimive so te naše jugo-gospodarske razprave: začno se s priseganjem na veljavo ekonomskih zakonitosti, končajo pa z grožnjami, s sodišči in administrativno državno represijo. Vinko Blatnik Delavska enotnost j ? 7 DNI V SINDIKATIH Ljubljana, 8. aprila 1988 Sindikat slovenskih gradbenikov PREUSTROJ ALI REVŠČINA Po letni seji republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva Slovenije bi lahko dobili občutek, da so gradbeniki spet sami sebi razlagali težave, ki jih pestijo. Nepristranski opazovalec dogajanj z okoli 80.000 gradbeniki v Sloveniji bi dobil občutek, da hočejo nenadoma rešiti vsa vprašanja čez noč. Povsem jasno pa je, da bi jih lahko zaznali že pred osmimi ali desetimi leti. Kaj sedaj? Lani so slovenski gradbeniki začeli graditi 1574 gospodarskih objektov (123 manj kot leto prej), katerih predračunska vrednost pa je bila za 80,2% večja. Padajo industrijska zidava, gradnja v družbenem sektorju in še posebej stanovanjska zidava. Vzrokov za zaskrbljenost je veliko in to ne le gradbenikov, saj je v stanovanjsko zidavo tako ali drugače »vpletenih« še 32 panog oziroma njihovih delavcev. Gradbeniki se še kako zavedajo svojega položaja. Med njimi je petina ekonomskega presežka, predvsem delavcev, ki so jih sami gradbeniki z avtobusi vozili iz drugih republik. Zahtevati preustroj oziroma njihovo preusmerjanje? Kdo boto plačal, kajti tudi takšno preusmerjanje ni ravno poceni. In koliko so sploh gradbeniki med seboj organizirani, specializirani, kaj je z njihovo konkurenčnostjo, kako je z nelojalno konkurenco in nenazadnje s produktivnostjo? Na vrsto teh vprašanj pa gradbeniki ne morejo odgovoriti tako, da ne bi ob temu še zardeli. Verjetno zato ne bodo tako odločni pri zahtevah po čimprejšnji uveljavitvi tržnega gospodarstva. Tržno gradbeništvo bi namreč prineslo nove težave, v prvi vrsti trg denarja in delovne sile, in takšni kot so slovenski gradbeniki danes, teh problemov verjetno ne bi znali rešiti brez še hujših posledic. Slovenski gradbeniki da- nes nimajo realnih in trdnih planskih listin, ki bi bile podlaga treznemu načrtovanju. A jih niti ne morejo imeti, saj jih pravzaprav ni na nobeni ravni, od federacije naprej. Vsaj za to brezizhod- problematiko, če hočete agonijo, slovenskega gradbeništva še podaljašal. Neposredni gradbeni delavec ni kriv za položaj, poslovodni delavci so nemočni, razmere pa se zaostruje. Vsekakor pa je pri vseh teh razpravah sindikalistov iz gradbeniških vrst povsem očitno, da nihče še nikoli ni postavil vprašanja odgovornosti. Verjetno bo treba to vprašanje postaviti zelo hitro, kajti nekdo mora biti kriv za položaj, kakršen je. In verjetno je kdo tudi gradbeniških vrstah, pa Koordinacijski odbor sindikata v sozdu Združena cestna podjetja Slovenije nanj iz takšnega ali drugačnega razloba še niso usmeri- Slovensko gradbeništvo leta 1987 Celotni prihodek je večji za 113% v primerjavi z letom 1986, dohodek za 115, čisti dohodek za 108%. Sredstev za akumulacijo je več za 68%, število zaposlenih večje za 0,8% (?), izgub za 6,695.593.000 dinarjev ali 300% več kot leta 1986. Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 252.469 dinarjev ali za 117% večji kot leto pred tem. Lani so se plačila za gospodarske in negospodarske naložbe povečala le za 85,5% pri čemer so. vplačila za gospodarske investicije višje za 85,6%, za negospodarske pa 84,7%. nost niso sami krivi, čeprav najbolj občutijo posledice tega in takšnega nespametnega ravnanja. Na letni seji slovenskega gradbenega sindikata smo ponovno slišali vrsto vprašanj, a brez odgovora. Jasno je, da bo sindikat zavaroval življenjsko raven gradbenega delavca, vendar z analizami, poročili in razpravami to ne bo šlo. Vprašanje je tudi, ali bo nastajajoči model optimalnega slovenskega gradbeništva dal sadove ali pa bo li pogleda. Krivci če jih pač imenujemo s tako grobo besedo, morajo obstajati. Tudi med samimi gradbeniki. In če se slovenski gradbeniki želijo izkopati iz svojih težav, bodo verjetno morali začeti prav tu. V nasprotnem primeru ne bomo govorili o 80.000 slovenskih gradbenikih, ki živijo v revščini, ampak o mnogo večji številki. To pa bo za nekoč zgledno gospodarsko panogo zelo boleče. Brane Salamon CESTARJI BREZ DENARJA NE MOREJO KRPATI LUKENJ Mi M d Za vzdrževanje in obnavljanje večine slovenskih cest skrbi okoli 4000 delavcev osmih cestnih podjetij, združenih v sozd Združena cestna podjetja Slovenije. Medtem ko jim je lani uspelo obnoviti pet odstotkov slo-venskga cestnega omrežja, pa vse kaže, da se bomo letošnje leto spet vozili po slabih luknjastih cestah. Cestarji so udarili plat zvona, saj sta ogroženi njihova socialna in gmotna varnost, še bolj pa naša prometna varnost. Denarja za vzdrževanje cest letos še ni, kljub temu da smo tako rekoč na pragu poletja, turistične sezone, ko se bo promet na cestah bistveno povečal. Na vso težo problemov cestnega gospodarstva so cestarji opozorili na sestanku koordinacijskega odbora osnovnih organizacij zveze sindikatov in predsedstva akcijske konference zveze komunistov sozda v ponedeljek, 4. aprila. Nikakor niso mogli razumeti, da sredi aprila še vedno ni sprejet finančni plan Skupnosti za ceste Slovenije, čeprav bi ga morali sprejeti že konec preteklega leta. Brez denarja pa pa je ostalo le še 27 delavcev. Slišati je bilo, da je glede na delitev dela v cestnem gospodarstvu in organiziranost cestnih podjetij taka številka dovolj velika in zagotavlja učinkovito poslovanje na ravni sozda, ko gre za vzdrževanje in obnovo cest. Na majavih nogah pa je financiranje tega dela cestnega gospodarstva. Že omenjeni zakon sicer predvideva, iz katerih virov naj bi zbirali denar, ne pa tudi koliko. Ta- ni moč krpati lukenj, ki sta jih na cestah povzročila (na srečo cestarjev in njihovih zimskih služb) mila zima in zob časa. Cestarji se ne morejo sprijazniti s tem, da uporabniki cest kažejo naj-nje s prstom, saj, kot pravijo, niso prav nič krivi za take (kritično slabe) razmere. Potem ko je slovenska skupščina sprejela zakon o cestah, je prišlo do velikih kadrovskih selitev. Velika večina delavcev in strokovnjakov je zapustila sozd ZCPS in se zaposlila v delovni skupnosti SIS za ceste. Še leta 1986 je bilo v delovni skupnosti SIS zaposlenih 7 delavcev, v delovni skupnosti sozda pa 125. Sedgj je v sisu 140 delavcev, veliko se jih je zaposlilo v novi organizaciji Cestni inženiring, v delovni skupnosti sozda ko se je v preteklih dveh letih za enostavno reprodukcijo iz tako imenovanega bencinskega dinarja nateklo le za 39 odstotkov več denarja. Delež za obnovo in vzdrževanje je v bencinskem dinarju pri nas le 6-odstoten, v večini razvitih zahodnih držav pa se giblje med tretjino in polovico. O njem odloča zvezna vlada, ki pa je očitno strokovno nesposobna za spopad z enostavno reprodukcijo naših cest. Slovenski izvršni svet je že decembra lani dal pobudo zveznemu izvršnemu svetu za spremembo bencinskega dinarja. Predlagal je postopno povečevanje deleža do konca srednjeročnega obdobja, ZIS pa se kljub urgencam februarja doslej še ni odzval. V slovenskem predlogu je bilo zapisano, da ne bi bilo smotrno povečevati cen naftnih derivatov, temveč naj bi za enostavno in razširjeno reprodukcijo cest priteklo več denarja s prerazporeditvijo bencinskega dinarja. Zvezna vlada je šele februarja reagirala, tako da je za izdelavo predlogov zavezala pet upravnih organov. Doslej štirje sploh niso odgovorili, v enem pa se s predlogom niso strinjali. To kaže na izredno malomaren odnos zvezne administracije. Sedaj poskušajo v republiškem izvršnem svetu odigrati vlogo gasilcev. Pripravljajo predlog za povečanje stopnje splošnega prometnega davka, registrskih taks in cestnine. S tako zbra' nimi sredstvi naj bi zagotO' vili približno 50-odstotn0 pokrivanje slovenskih P°' treb. Morda pa bi kazalo raZ; misliti tudi o kakšnem boU smelem koraku, podobnefl1 kot je bil korak mlekarje''' ko so uvedli poseben prisp6" vek za razširjeno reproduk cijo. Najbrž ZIS ne bi pogoltnil »različnih« cen nafl; nih derivatov, toda vozili b1 se po bolje vzdrževanih cestah. Tako so menili raZ' pravljalci na seji. Sindikalni delavci in komunisti v sozdu ZCPS so trdno odločeni, da ne bod° ostali na pol poti. Dogovori'! so se, da bodo pripravili svoj letni načrt za vzdrževanj6 cest. Za to nalogo so strokovno najbolj usposobljeni' najbolj poznajo razmere na cestah in zmorejo določit1 prednostni vrstni red vzdrževalnih in obnovitveni^ del. Od družbe ne zahtevaj0 nič drugega, kot družba zahteva od njih. Torej denar, zato, da slovenske ceste ne bodo še bolj propadale in da n6 bodo izbrisane iz zemljevidov prometnih tokov, ki nas vedno bolj zaobhajajo, pa tudi zato, da ne bo ogrožena socialna varnost cestarje)'.’ ki so sami že veliko naredil1 za smotrnejše gospodari6' nje. Trdijo, da so nekatera razmišljanja o enovitih delovnih organizacijah nera; zumljiva, saj je še lani jeseni republiška skupščina jasn° opredelila ločevanje rednega vzdrževanja cest in razširjeno reprodukcijo. Nenazadnje pa velja omeniti še en nesmisel, ki žuli cestarje-ločati morajo veliko sred; štev za amortizacijo cest, h1 so njihovo osnovno sredstvo. Zaradi nerednega ^ šibkega pritoka denarju ,se bodo znašli v izgubah, čeprav delavci zanje niso krivi Takšen zakon imamo na mreč samo v Sloveni)! v drugih republikah in P° krajinah pa sredstva zbira)0 drugače. Sašo Nova* hD' beu 18 ] Preč zaci gani Zal lavi v vi vPli so c ga Lju lovi rpr; V,pl ski) spre osir dek km ttiei vl0{ opr bik; Jasi kon Pas rili sPri so l niz; oin< V razpravi OSNUTEK USMERITEV ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA O DOHODKU V SLOVENIJI ZA LETO 1988 Odbor podpisnikov družbenega dogovora o dohodku v SR Sloveniji je skladno z določili 2,. 6. in 51. člena pripravil in v razpravo posredoval usmeritve za uresničevanje družbenega dogovora za leto 1988. Osnutek usmeritev ureja predvsem: • planiranje razporejanja dohodka in čistega dohodka, • ugotavljanje uspešnosti poslovanja in oblikovanje sredstev za bruto osebne dohodke na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot minulim delom, • oblikovanje sredstev za mesečne akontacije bruto osebnih dohodkov, • delovanje odbora podpisnikov družbenega dogovora pri dograjevanju družbenih usmeritev za razporejanje dohodka in čistega dohodka, • delo občinskih odborov za spremljanje uveljavljanja družbenega dogovora. Odbor je pri pripravi usmeritev upoštevali določila resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 v letu 1988 (točke II. 3., III. 5. in III. 5. 1. - Uradni list SRS, št. 6/87), izkušnje pri uresničevanju družbenega dogovora v letu 1987 ter spremembe zakonskih določil s področja razporejanja dohodka, delitve bruto osebnih dohodkov in zakona o sanaciji ter prenehanju organizacij združenega dela. Hkrati z usmeritvami je odbor v razpravo posredoval metodologijo za uveljavljanje družbenega dogovora, kar je osnova organom podpisnikov družbenega dogovora, da v razpravi preverijo usmeritve ter posredujejo stališča in predloge za dograditev predloga usmeritev. Odbor podpisnikov si je pri pripravi usmeritev prizadeval, da se vsebina usmeritev iz leta 1987, ne bi bistveno spremenila da bi v letošnjih usmeritvah opravila nujne in vsebinske spremembe. Za uresničevanje družbenih usmeritev bo odbor podpisnikov aprila letos objavil ocene akumulacijskih stopenj po primerjalnih skupinah in faktorje odstopanj osebnih dohodkov, obenem pa ocene izhodiščnih vrednosti bruto osebnih dohodkov in skupne porabe na delavca v gospodarstvu, bruto osebnih dohodkov na delavca v gospodarstvu in akumulacij- ske stopnje v primerjalni skupini objavljal aprila, julija in oktobra. Poleg tega bo odbor najkasneje v 30 dneh po poteku roka za oddajo periodičnega obračuna oziroma zaključnega računa objavil tudi podatke o doseženih družbeno primernih vrednostih tehle kazalcev za gospodarstvo SR Slovenije in po primerjalnih skupinah za ugotavljanje uspešnosti poslovanja (brez delovnih skupnosti) v preteklem obračunskem obdobju. Tudi v letu 1988 se pri presoji družbene primernosti razporejanja dohodka in delitve čistega dohodka za bruto osebne dohodke in skupno porabo ter akumulacijo uporablja enotna mera za uspešnost. Pri izračunu mere uspešnosti se poleg znanih podatkov po osnovah usmeritev upoštevajo neto obresti in neto nadomestila za gospodarjenje delno in ne v celoti. Upoštevaje mero uspešnosti, ki izkazuje uspešnost organizacij združenega dela glede na dejavnost, se določa družbeno primeren obseg sredstev za osebne dohodke z upoštevanjem korekcijskega elementa »u«. Njegove vrednosti pri posameznih velikostih uspešnosti so v osnutku letnih rsmeritev opredeljene na podlagi družben0 primernih povprečnih osebnih dohodke primerjalnih skupinah za ugotavljanj v________________• __________ J rYl£' nih vb lah kh jspešnosti poslovanja v prvem devetm6' i sečju leta 1987, in pri posameznih vredne: F bru im nos Po\ lili vi tv**- . >tih nekoliko popravljene. V primerjaVl c lanskim letom je lestvica razširjena navZ' iol. Pri 70% nižji uspešnosti od povpreč)3 dejavnosti naj bi bili osebni dohodki na)' nanj 40% nižji od povprečja dejavnosti. V osnutku usmeritev je opredeljena moZ' s ' nost večje stimulativnosti za nadpovprečn0 0 aspešno poslovanje, saj je za preseganj ■ nspešnosti poslovanja nad 1,9 dana rnoZ-nost za povečanje korektorja »u« za dv s stotinki, za vsakih pet stotink povečanj , uspešnosti. Dosedanje usmeritve so dopns' i 5ale povečanje korekcijskega elementa >>lJ“ ^ za eno stotinko. gQ Dodatne možnosti za povečevanje brU' ^ osebnih dohodkov zaradi neto devizneg učinka veljajo tudi v letu 1988. Opozoriti kaže, da pri ugotavljanju druz-beno primerne rasti sredstev za osebne do- ^ hodke osnutek usmeritev omogoča, da s j. poleg faktorja odstopanj osebnih dohodko' kot dodatni element upošteva izboljšanj ^ dejanske kvalifikacijske sestave in sic61 ^ v gospodarstvu in negospodarstvu. Orgad i0(. zacije združenega dela uporabljajo izbran količnik kvalifikacijske sestave v letu 1"°° 0s primerjalno z letom 1987, če to zahtevo Prei gQg uskladijo v odboru za spremljanje izvajanr ^ iružbenega dogovora in upoštevajo, da ^ načini zaposlovanja usklajeni z načrti zap gQr slovanja v družbenopolitični skupnosti. Usmeritve za oblikovanje bruto osebni ^ iohodkov v delovnih skupnostih, v orga^_ teg racijah izvajalkah v samoupravnih inter°s |gv___________________________________________.___________ j fp W v sindikatih 8 apna 988 Delavska enotnost 5 Mestni svet zveze sindikatov Ljubljane Sindikalni delavci Orodjarne in Tomosa so se sestali Kritično o ustavnih I dopolnilih in delu IS SML be dosedanje temeljne določ- ustave v uvodnem delu kar ® krat govore o sindikatu, r^dvsem o osnovnih organi-acijah zveze sindikatov v or-pnizacijah združenega dela. ia r e v večini teh določb poklja delavska organizacija \!°gi, ki onemogoča tvorno “Plivanje na odločitve. Zato 0 člani predsedstva mestne- ga sveta Zveze sindikatov jr. °y j luWjane podprli pobudo de-skupine in sveta za "Prašanje vloge sindikata .Političnem sistemu slovenim sindikatov, ki predlaga Pfernembo in dopolnitev srnega poglavja uvodnega .Vt • temeljnih načel ustave, gonili so, da lahko taka sprememba načel bistveno okrepi io§o sindikata, ki je sedaj Predeljena v določilih: »sin-. mat se bori«. Kot na dlani je ori °’ mo^ enostavno Pogovoriti na vprašanje, proti °mu in zakaj se bori. Sicer Pa so v razpravi kritično govo-m o predlaganih ustavnih ^Prernembah in ugotovili, da ? bile javne razprave v orga-1Zacijah združenega dela vekoma formalne, kajti večina delavcev (pa tudi pravnikov) ne razume zamotanih in nejasnih besedil predlogov. Brez dlake na jeziku so se člani predsedstva ljubljanskega sindikalnega sveta lotili tudi poročil o delu Skupščine mesta Ljubljane in njenega izvršnega sveta. Kritično so ocenili predvsem delo zbora združenega dela, v katerem bi se morali interesi delavcev jasneje in konkretneje uveljavljati. Nedopustno je, da se sklepi sprejemajo brez natančnih opredelitev: kdo in kdaj jih mora izpolniti. Zato raste nezaupanje delavcev v skupščinski sistem. Sedanji sistem informiranja delovnim ljudem in občanom ne zagotavlja hitrih in učinkovitih obvestil o uresničevanju sklepov skupščine in predlogov za učinkovitejše rešitve. Člani predsedstva so menili, da so skupščinska gradiva še vedno preobsežna, dnevni redi pa predolgi. Zato podpirajo razmišljanja o razbremenitvi zborov skupščine. Skupščina mesta nm bi se ne ukvarjala z vsem, kar bi lahko obravnavale in sklepale občinske ne vi- iZiS tu- na sv, lili je- jta le- ta- jni no ie- iir- id- en Iz- jd- ki ed- in se če- ivt na- lit oo- ai° rak Cena obroka hrane med delom Vrednost obroka med delom je po normativih iz strokovnih podlag (Knjižnica sindikati št. 55, 1983) izračunana po Povprečnih cenah v SR Sloveniji marca 1988 in znaša: Vrsta obroka glede Materialni Cena v din, vključno za pripravo na težavnost dela stroški din 60% režija, 80% 100% I. lahko (2100 KJ) H. srednje (3150 KJ) h. težko (3780 KJ) I" zelo težko (4620 KJ) I. II. III. IV. NA DAN 588 941 1.059 1.177 696 1.113 1.252 1.391 829 1.327 1.493 1.659 941 1.506 1.695 1.883 NA MESEC 12.944 20.711 23.300 25.888 15.305 24.488 27.549 30.609 18.248 29.197 32.847 36.497 20.711 33.138 37.281 41.423 Odbor podpisnikov družbenega dogovora o dohodku je v Uradnem listu št. 3/88 objavil najvišji možni regres za prehrano delavcev med delom, ® je bil marca 42.656 din na delavca. . Odbor pripravlja novo valorizacijo regresa v višini 15% od povprečnega dstega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu SR Slovenije v četr-trimesečju 1987 leta, to je 15% od 383.127 dinarjev oziroma 57.469 din, kar bo veljalo od dneva objave v Uradnem listu. Strokovna služba RS ZSS skupščine ali samoupravne interesne skupnosti. Na zborih skupščine pa naj bi vendarle obravnaval več vprašanj, ki zadevajo razmere za življenje in delo ljudi in občanov, še posebej pri varovanju okolja, zraka, vode in odstranjevanju nevarnih odpadkov. Predvsem zbor združenega dela se vse premalokrat loti problematike tistih organizacij združenega dela, ki so v mestu opredeljene kot nosilci razvoja. Običajno pridejo ozdi na dnevne rede zasedanj šele, ko je potrebno gasiti požar. Pobudniki za tako razpravo naj bi bili izvršni sveti ljubljanskih občin. Kritike s podobno vsebino so letele tudi na mestni izvršni svet. Ta je v poročilu o dveletnem delu zapisal, da nekaterih razvojnih ciljev kljub prizadevanjem ni dosegel, tako kot je bilo načrtovano. To še posebej velja za gospodarsko rast in z njo povezane kakovostne spremembe v gospo-daijenju in sestavi ljubljanskega gospodarstva. Precej uspešnejši so bili pri razvoju infrasktrukture, rabi prostora, varstvu okolja in družbenih dejavnostih, torej pri porabi. Člani predsedstva so se zavzeli, da je potrebno tudi v glavnem mestu republike dosledno uresničevati zahteve sindikatov po zmanjševanju obremenitev gospodarstva oziroma združenga dela in zahtevati, da izvrašni svet več pozornosti posveti usklajevanju porabe z možnostmi. Zahtevali so tudi pripravo programa za večjo učinkovitost dela upravnih organov in ponovili že pred meseci postavljeno zahtevo mestnega sindikalnega sveta, naj izvršni svet razčleni organiziranost samoupravnih interesnih skupnosti v mestu. Kot na dlani je jasno, da sindikat v Ljubljani ni povsem zadovoljen z delom izvršnega sveta, zato ne bi presenetila napoved, da bodo v razpravah o (ne)uresničevanju njegovega programa postavili tudi vprašanje zaupnice. Sašo Novak h skupnostih materialne proizvodnje, jah an>u“ za ugotavljanje odvisnosti sredstev za Uito osebne dohodke od izpolnjevanja do-uto j^oijenih delovnih nalog (p) po posamez-e£a f./;,Pojavnostih. Metodologijo potrdi odbor V} , AVACU-Mauiuglju JJUL1UI UUUUi ski 1Snikov družbenega dogovora, občin-■u2' voTdbori Pa presodijo izpolnjevanje dogo-d°' tip!v,ene§a delovnega programa v posamez-i hi obračunskem obdobju. *°v o^] jjodlagano je, da dosedanje usmeritve za ‘r hov'v°Vanje bruto osebnih dohodkov na os-lC. ter \z*Vega dela in na osnovi minulega dela ^'1 hodk de °blikovanja akontacij osebnih do-'aPj pi °v ostanejo nespremenjene. , osn de ^Plačil osebnih dohodkov po dveh ?re' pc °Vah, za živo delo in za upravljanje in W K^Pobatjenje v letu 1988 prenašajo usmeri->s° lanskega leta. lP°' ^osnutku usmeritev so opredeljene kate-■h hiži,e Pajuižjega osebnega dohodka in naj-^.akumulacijske stopnje. ^ osebni dohodek kot planske ka- re«' sorye za leto 1988 znaša 235.000 din in je določen ob upoštevanju vrednosti košarice življenjskih potrebščin, gibanja dohodkov in dosežene stopnje družbene produktivnosti dela. Odbor podpisnikov družbenega dogovora bo v primeru odstopanj izhodiščnih osnov za ugotavljanje najnižjega osebnega dohodka, upoštevaje rezultate upravljanja in gospodarjenja v letu 1988 objavil spremembe naj nižjega osebnega dohodka. Naj nižji osebni dohodek ni pravica delavcev do osebnega dohodka iz živega dela. To je predvsem planski kazalec potrebnih sredstev za reprodukcijo delovne sposobnosti delavca z naj nižjo zahtevnostjo del in nalog. Najnižja akumulacijska stopnja je 50% izhodiščne vrednosti akumulacijske stopnje v dejavnosti, ki jo objavlja odbor podpisnikov družbenega dogovora, najmanj pa v višini sredstev za oblikovanje rezerv, predpisanih po zveznem zakonu o sredstvih rezerv. Pri izplačilih mesečnih akontacij osebnih dohodkov delavcev v organzacijah združenega dela, ki v predhodnem obračunskem obdobju izkažejo preveč izplačane osebne dohodke glede na družbeno potrebno raven, naj ne povečujejo akontacij osebnih dohodkov do uskladitve s to ravnijo. Kot novost družbenih usmeritev naj omenimo še možnost, da bo organzacija združenega dela, ki bo v letu 1988 razporedila za bruto osebne dohodke manj od družbeno primernega obsega, lahko neizkoriščeno pravico prenesla v leto 1989 in jo ustrezno revalorizirala. Za ta namen bodo izoblikovali poseben obrazec. Brane Mišič Izza okopov k oglati mizi Dogovor sindikalne konference Tomosa in članov izvršnega odbora Orodjarne se glasi: v Orodjarni bodo začeli priprave na volitve samoupravnih organov, vendar je treba orodjarje, ki se sramujejo sedanjega stanja, o tem še prepričati. Do konca aprila je treba pripraviti tudi vse ocene dogodkov ob uvedbi obeh ukrepov družbenega varstva in po njih in te ocene bodo podlaga za ugotavljanje odgovornosti. Do tega roka je treba tudi razčistiti vprašanje 35 disciplinskih postopkov v orodjarni, pripraviti vsaj zasnove razvoja tega tozda, ki je ključen za vso delovno organizacijo. Po štirih mesecih, ko so se orodjarji zaradi uvedbe poostrenega ukrepa družbenega varstva prostovoljno izločili iz vseh samoupravnih in političnih aktivnosti v Tomosu. Odpravili so tudi svoje organe in organizacije) so po dolgotrajnih pogovorih le prišlii na sestanek sindikalne konference. Na seji naj bi se v navzočnosti funkcionarjev občinskega, medobčinskega in republiškega sveta ZSS dogovorili, kako ponovno priti do samoupravnih organov, ki morajo biti izvoljeni, da bi lahko občinska skupščina odpravila prisilno upravo. Zapleti v Tomosu so se začeli, ko je nekdanji direktor tozda Orodjarna neupravičeno izključil iz dela dobrega delavca. Drag rezkalni stroj je zaradi tega stal deset mesecev, dokler sodišče ni vrnilo delavca na delo. Orodjarna, ki je imela nekoč najboljše kadre, je v zadnjih letih postala šola kadrov za druge ozde, ki so lahko orodjarjem dali bistveno večje plače. Orodjarji so prepričani, da jih je takrat, ko je šlo za zamenjavo nekdanjega direktorja, izigrala strokovna služba delovne organizacije in da zato ni bil imenovan vršilec dolžnosti direktorja, kar je bil formalnopravni razlog, daje skupščina občine uvedla ukrep družbenega varstva. Najbolj pa orodjarji obtožujejo sindikalno konferenco, češ da je bila vseskozi proti njim in je konec marca, ko so v orodjarni stavkali dve uri, ker niso dobili za 27 odstotkov večjega osebnega dohodka, celo pozivala vse druge delavce, naj s stavko protestirajo proti stavki orodjarjev. Predsednici konference so v brk povedali, da današnja družba ne potrebuje kimavcev, povedali so, da je organ, ki ga ona vodi, slepo podpiral vodstvo delovne organizacije, sploh pa Prihodnji teden Sindikalni poročevalec Republiški sindikati oziroma telesa RS ZSS so za majsko sejo pripravili tele osnutke listin in jih dajejo v širšo obravnavo: statutarna komisija je pripravila Navodila za včlanjevanje v Zvezo sindikatov in Pravilnik o pogojih in postopkih za izrekanje ukrepov članom ZS; svet RS ZSS za vprašanja delovnih in življenjskih razmer delavcev pa Izhodišča za oblikovanje navodil za oblikovanje in uporabo sredstev sindikalne članarine za pomoč članom ZS. Osnutke teh statutarnih izvedbenih aktov bomo objavili v prihodnji številki sindikalnega poročevalca. Marija Todorovič, članica predsedstva zveznih sindikatov, v Celju in Kranju Ob palici na delovno mesto? Članica predsedstva jugoslovanskih sindikatov in nekdanja predsednica Marija Todorovič je s sodelavci obiskala Aero in Iskro ter imela vrsto pogovorov s sindikalnimi delavci. Članica predsedstva zveznih sindikatov Marija Todorovič je s svojimi sodelavci in člani republiškega odbora slovenskih sindikatov ta teden obiskala Celje in Kranj. V Celju se je najprej pogovarjala s člani vodstva in aktivisti sindikata v Aeru. Od sindikalnih delavcev je želela slišati predvsem njihovo mnenje o sedanjih razmerah za gospodarjenje in družbenem standardu delavcev. Aero, ki zaposluje okrog 2.650 delavcev, spada med najuspešnejše delovne organizacije celjske občine, med tiste, ki že vrsto let vlečejo naprej gospodarstvo te občine in se uspešno pojavljajo tudi na tujem trgu. Delavci so nekdanjo predsednico jugoslovanskih sindikatov brez dlake na jeziku opozorili na nekatere težave in predvsem na vse težji socialni položaj delavcev. V isti sapi so kritično ocenili pobudo ZIS o podaljšanju delovne dobe in zdaišnjo po- litiko, ki krizo gospodarstva vse bolj zapleta s siromašenjem še tistega dela zdravih proizvodnih sil, ki so bile tudi v sedanjih kriznih razmerah sposobne tržno gospodariti. Na popoldanskem delu pogovora, tedaj so bili sogovorniki člani medobčinskega sindikalnega sveta in najvišji predstavniki sindikatov občin celjske regije, seje vsebinski del skorajda ponovil. Spet je tekla beseda o trenutnih razmerah, o pobudi za podaljšanje delovne dobe in socialni varnosti delavcev. Tudi na tem pogovoru so padale trde besede in je prevladalo mnenje, da ZIS ni sposoben zauzdati inflacije in ne najti rešitve iz sedanje krize. Pobuda o podaljšanju delovne dobe je med slovenskim delavstvom sprožila vrsto novih nemirov in vsaj na tej stopnji dosegla nasprotni učinek: nezadovoljstvo namesto večjega navdušenja za boljše delo. Janez Sever ni poslušal argumentov in zahtev orodjarjev. Predsednica konference je uvodoma in ves čas razprave poskušala dopovedati le to, da je na dnevnem redu obravnava ponovnega samoupravljanja v orodjarni in naj zato ne bi govorili o preteklih dogodkih in odgovornosti zanje. V tej svoji usmeritvi je bila • dosledna, da ni zavrnila niti ene izmed kritik, ki so letele na konferenco in osebno na-njti. Izrazila je le presenečenje, da hočejo orodjarji pred dogovori za delo v prihodnje razčistiti štirimesečno sramoto, kot pravijo za razmere pod prisilno upravo. K organizacijskemu odgovoru med člani izvršnega odbora sindikata iz orodjarne in člani sindikalne konference Tomosa so pomagali tudi sindikalni delavci iz občine in republike. Dogovor je organizacijski zato, ker je pri razpravi o vsebinskih vprašanjih ostal vsak za svojim okopom in bo zato v enem mesecu, ki je na voljo za volitve, treba orodjarje šele prepričati, ker se bojijo, da bodo izigrani. Do konca tega meseca torej ne bo možnosti za razščiščevanje odgovornosti in krivde za nazaj, bodo pa do takrat vsi pristojni sindikalni organi pripravili svoje ocene dogodkov ob (sporni) uvedbi poostrenega ukrepa družbenega varstva in po njem. Te ocene pa bodo tudi podlaga za ugotavljanje osebne odgovornosti posameznih sindikalnih funkcionarjev. V prihodnjih dneh bo zato izvršni odbor sindikata v Orodjarni sklical sestanek svoje organizacije, na katerem naj bi (tudi s pomočjo predsednika občinskega sveta ZSS) sklenili prenehati bojkot sa-mopravljanja in političnih dogajanj v Tomosu. Mogoče jih bo k temu dejanju pomagalo napeljati prepričanje, da brez svojih samoupravnih organov nimajo nobene možnosti povedati in uveljaviti svoje ocene ne le za neljube in sramotne dogodke, temveč tudi za svojo prihodnost. Verjetno pa bodo orodjarji bolj prepričani, če bo njim »nasprotna« sindikalna konferenca (kar je povezano s pripravljenostjo vodstva delovne organizacije) popustila ali celo spremenila že sprejeta stališča. Vsi delavci Tomosa (torej tudi Orodjarne) naj bi se v prihodnjih dneh seznanili s sprejetimi dogovori, ki bodo objavljeni v Informatorju, torej sprti strani ne bi več nastopali vsaka s svojo informacijo. Jože Stegne, član predsedstva RS ZSS, je med drugim dejal, da mora sindikat delati za skupne interese vseh delavcev Tomosa. Če je Orodjarna res srce Tomosa, kot smo slišali na seji, je jasno, da mora sindikalna konferenca upoštevati tudi interese orodjarjev ali jih prepričati, če nimajo prav. Albert Vodovnik, predsednik ROS Kovinske industrije je menil, da ni prav, da ob uvedbi prisilne uprave konferenca ni razčistila spornih vprašanj. Jože Stegne je tudi menil, da moramo vsa sporna vprašanja razčistiti v sindikatu, ne pa da direktor delovne organizacije piše predsednikom drugih organizacij. Sestanek, ki so ga sklicali po štirih mesecih, je torej prvi konkretni korak k ponovnemu samoupravljanju v Orodjarni. Sestanek je nedvomno pokazal, da prisilna uprava ni dosegla tistega, za kar je bila uvedena. Sindikat je pokazal, da je tudi v tako zaostrenih razmerah sposoben premagovati jarke, ki so jih skopali ljudje, ki jim je pomembnejša poslušnost kot interes delavcev. Seveda pa bo treba za normalizacio odnosov še marsikaj premakniti v glavah ljudi in verjetno nismo več daleč od resnice, če povemo, da bo izboljšanje razmer veliko počasnejše kot pripravljanje ukrepa družbenega varstva. Franček Kavčič 7 DNI V SINDIKATIH ___________________________________________________________________________ Ljubljana, 8 apn a 1988 DClaVSKa 600111051 ^ ^ Pogovor z Milom Djurovičem, predsednikom sveta ZS Črne gore POSTAVIL BI SE NA ČELO STAVKAJOČIH \ Prvi človek črnogorskih sindikatov je govoril za Delavsko enotnost o težkih družbeno-socialnih časih večine delavcev v tej republiki, neracionalni izkoriščenosti zmogljivosti, stavkah, uravnilovkah, birokraciji, (ne)moči sindikata... Milo Djurovič je hotel pojasniti svoja pogosta prizadevanja, da sindikalne organizacije naj ne bodo nujno podaljšana roka partijskih in državnih organov, da se sindikat ne sme v celoti fe-deralizirati, pač pa da zastopa razredni interes, da izraža interese najširših slojev delavcev, zato je najprej dal mračno sliko družbeno-soci-alnega trenutka črnogorskega delavstva: »Industrijska proizvodnja iz leta v leto nazaduje. Januaija je bila celo za 18,1 odstotka manjša kot prejšnji mesec, kar je najhujši padec proizvodnje v državi. Resda se je februarja in marca ,zboljšala', toda kaj ko pa so nadaljnji tokovi negotovi. Nelikvidnost prenašajo iz leta v leto. Konec prejšnjega meseca ni izpolnilo svojih obveznosti kar 53 porabnikov družbenih sredstev s prek 20.000 delavci. Predsanacijski postopek se je začel v tridesetih organizacijah združenega dela s približno 13.000 delavci, saj imajo okoli 40 milijard dinarjev neizpolnjenih obveznosti, in sicer že več kot 120 dni. Lani je stekel stečajni postopek v petih tozdih z blizu 10.000 zaposlenimi. Večina jih je ostala zunaj delovnega razmeija in negotovo je, kaj bo do konca sanacijskega postopka s tistimi, ki so začasno ostali v tej delovni skupnosti. Po vsej verjetnosti se bo del teh pridružil tistim, ki že leta iščejo delo, teh pa je nanehno čez 41.000. To je za črnogorske razmere, za njenih 626.000 prebivalcev, pretežko breme. Gospodarjenje z izgubo postaja skorajda že običaj v Črni gori, saj je bila izguba lani - v primerjavi z letom prej kar za 4,5-krat večja (okoli 120 milijard dinarjev) in ,ustvarja' jo tretjina od 153.000 zaposlenih. Izgube so sicer štirikrat večje od akumulacije... V takih okoliščinah seveda prihaja do socialnih pretresov in padanja življenjske ravni pod minimum. Povprečni osebni dohodek v lanskem letu je bil 128.000 dinarjev, torej za 26 odstotkov nižji od povprečnega v Jugoslaviji. Pa celo tako nizkih osebnih dohodkov večina delovnih organizacij ne more več redno izplačevati; nekatere zamujajo celo po nekaj mesecev. NOVO-NOVO-NOVO ZNANOST V DRUŽBENO-VREDNOTNEM SVETU Zbornik Zbral in uredil dr. Andrej Kirn Poglavja: - ZNANOST V SVETU ŽIVLJENJA IN DRUŽBE - VREDNOTNE PREDPOSTAVKE IN RAZSEŽNOSTI ZNANOSTI - ZNANOST, ETIKA IN ODGOVORNOST - ZNANOST V KONTEKSTU IN NAVZKRIŽJU Z DRUŽBENOPOLITIČNIM TEHNOLOŠKIM ODLOČANJEM - REVIZIJA STANDARDNEGA POGLEDA NA ZNANOST Izšlo v zbirki Družboslovje založbe Delavska enotnost Cena 59.000 din. Naročila pošljite na naslov DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Celovška 43, telefon 320-403, 318-855. Na dlani je, kaj to pomeni za ,motiviranost' za delo zaposlenih. Pri brezposelnih je stanje naslednje: 110.000 jih dobiva socialno varstvo, kar pomeni vsak četrti Črnogorec. Socialno pomoč stalno dobiva 5.500 občanov, in sicer okoli 31.000 dinarjev, izredno gmotno pomoč 25.000, otroški v dodatek 66.000 dinarjev in Črna gora ima 53.400 upokojencev, katerih povprčna pokojnina znaša 105.000 dinarev. Potemtakem je vsak drugi prebivalec Črne gore porabnik ,državnega denarja'...« Situacija je zelo zapletena. Ali je dovolj to samo ugotavljati? »Na žalost je malo obetov, da se bo stanje spremenilo, čeprav bo potrebno marsikaj .popraviti'. Pri tem mislim zlasti na človeški dejavnik. Drži, da slabi osebni dohodki ne morejo biti motiv za delo. Veliko vprašanje je, ali je mogoče od delacev zahtevati več za 150.000 dinarjev. Ali potrebuje boljše življenjske razmere in kdo jih naj ustvari za boljše delo? Drži, da so visoki osebni dohodki v drugih okoljih rezultat dela in da dohodek naj pripada tistim, ki ga ustvarjajo, toda obenem je treba ustvariti možnosti, da bi odpravili začetne razlike ali jih vsaj ublažili. Ze enako delo bi morali dobivati enak dohodek. Toda drži še nekaj drugega: črnogorska industrija je zelo solidno opremljena, pretežno posodobljena in ima sodobno opremo, toda zmogljivosti so zelo slabo izkoriščene, ponekod celo samo pet ali desetodstotno, v nekaterih zelo pomembnih večjih delovnih skupnostih pa vsega trideset odstotno. Toda tegav ne moremo posploševati. Že pri načrtovanju so vedeli, da marsičesa ne bo mogoče izpeljati. Da bi bil nesmisel še večji, so te zmogljivosti gradili v času, ko so se proizvodnja in naložbe zmanjševale. Prav nič niso gledali na to, kaj bo jutri. Gradbeni kombinat v Titogradu, ki je prišel na boben z okoli 2.500 delavci, je kupoval sodobne stroje celo v novejšem času, ko je bilo dela za gradbince čedalje manj. In če govorimo odkrito, moramo priznati, da je veliko subjektivnih slabosti, zmogljivosti niso izkoriščene tudi zavoljo nedela, enoizmenskega dela, velikih izostankov ... vodstveni delavci najpogosteje niso dovolj odgovorni. Kjerkoli že odkrijejo to neodgovornost, nikjer nič ne ukrenejo. Primer: 10.000 delavcev je v tozdih, v katerih je stekel stečajni postopek, a sami so najmanj krivi za to. Odgovorni za poslovno in vodstveno politiko so se pravočasno poskrili in ni jih doletela nikakršna odgovornost, medtem ko bodo delavci večinoma - na cesti. Za delavce je kaj slaba tolažba, da so pri odločanju sodelovah tudi njihovi delavski sveti, sgj vedo, da so to bili najpogosteje organi občine ah republike. Ti ljudje dandanes niso samo živi, pač pa so tudi na še bolj odgovornih dolžnostih in se delajo, kot da nič ne vedo in nič ne vidijo. Stečajnega postopka povsod morebiti niti ne bi bilo potrebno začeti, in sicer nav- Milo Djurovič, že drugi mandat predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Črne gore žlic naši opredelitvi za zdravo gospodarstvo, za tržno proizvodnjo. Ponekod je bilo to nujno, vendar se bojim, da to ne bi postalo praksa, nekaj, kar je najbolj enostavno, brez ustreznih argumentov in želja, da bi poiskali druge možnosti za preusmeritev proizvodnje, za .injekcije', kakršnokoli podporo in pomoč.« Zdi se, da ste se na hitro »znebili« vprašanja nedela in malomarnosti, o katerih v javnosti veliko govore. Koliko ste še prisotna? »Red in delo nista takšna, kakršna naj bi bila. Prav nič niso sporne trditve, da hude izgube izvirajo iz nedela in malomarnosti, saj povprečno kar pet tisoč delavcev ne prihaja na delo. Obstajajo tudi skrajni primeri, čeprav niso značilni, ki opozaijajo in ki so indikativni za nevarnost, da prevlada prava apatija, stihija in celo anarhija. Znanje primer doktorja znanosti v nikšiškem Metalcu, kije hotel uvesti večjo disciplino, a so ga lenuhi tako rekoč pognali iz delovne organizacije, in sicer ob .pomoči' samoupravnih organov, kar se je dogajalo pred našimi očmi. V inštitutu Simo Miloševič javno kradejo, mi pa samo molčimo in .registriramo stanje'. Takšni primeri so sramotni in žalostni, še slabše pa je to, da jih počasi rešujejo in da opozaijajo, kgj vse se lahko zgodi. Splošna ocena je: družbena lastnina je ogrožena, nanjo prežijo z vseh strani. Delavci im^jo pogosto ,zgled' pri najrazličnejših grabežih ,onih zgoraj'. In če je tako, čemu bi oni delah in zakaj se tudi njim ne dogodi, da bi - najblažje rečeno-izkorišča-li vse svoje možnosti za to, da bi bolje in več delali. Tak primer je že omenjena grad- bena organizacija, ki je v stečaju: polovico delavcev so obdržali, da bi končali začete objekte. Pred tem so ne-delavcem dali delovne knjižice, torej tistim, ki so bili nosilci malomarnosti, ki so bili stalno v bolniški in podobno. In zdaj, ko so vsi tisti, ki so ostali, dojeli, da ,ni več šale', da nikomur ni zagotovljeno delo, da lahko ostanejo na cesti, so krepko poprijeli za delo, skratka zdaj vsak dela toliko, kolikor so prej trije. To pomeni, da je bilo tudi med njimi precej dobrih delavcev in da so svojo delavnost lahko pokazali le ob večji disciplini in boljši organizaciji pa tudi ob malo .oblasti’ vodstvenih delavcev. Ta .represija' na neki način .osvešča' ljudi.« Kaj mislite o pogostih primerjavah z »boljšimi« na precej čuden način, namreč namesto da bi rekli: ni hočemo biti kot drugi (boljši), rečemo ravno nasprotno, oni se naj vedejo tako kot mi (slabše v vsem)? »To se dogaja. Sam se ne sprašujem o tistem, kar je rezultat dela, toda za takšne primerjave so motiv pogosto gospodarske krivice, različni pogoji za gospodarjenje in ustvarjanje ekstra dohodka, ki ni rezultat dela. Vprašanje je, ali je delavec v Črni gori ob vsem povedanem manj produktiven, če dela pod takšnimi pogoji kot drugi. Mi se ne razglašamo za mučenike, pač pa hočemo delati več. Pri tem so naš zgled tisti, ki to dosegajo, ki imajo večji in boljši standard. Smo proti vsem privilegijem na vseh. ravneh, smo za enake pogoje in kriterije.« Čas je, da vas povprašam tudi po stavkah. V Črni gori jih je bilo lani čez petdeset, v začetku tega leta pa se ponavljajo. »Pri teh stavkah je sodeM val vsak deseti zaposleni ^ skorajda polovica proizvo1 ,a; nih delavcev. Sindikat se $ vključeval v to. Lahko je oj ganizrator takšne metod? odločanja in urejanja stvajj vendar bi moral imeti bOj dejavno vlogo. V mnog? primerih je odpovedal 'j zgodilo se je tudi, na žalof da ni bil na strani upraviČ? nih zahtev delavcev, pač P! se je raje spogledoval s P1' Un Uh Va o\ iti o > bii ve m H slovodnimi strukturami. Delavci so zvečine upra?-čeno izražali nezadovoljstV1 i ba Ul. Od s stavko, saj se je pokazal? di «0 ob le W ^ ^ T JV- --. da so potem ugodili šteVj* nim njihovim zahtevam, la*1' ko pa bi jim že veliko pre| Toda slabo je, da te stavk* niso bile naravnavne na trg nejše razreševanje probk mov v tozdih, še posebej $ krat, kadar je vmes birokj2 cija, torej administracij? Imamo čudno .realnost', s? v nekaterih tozdih štirje ^ celo več) pišejo, eden pa d? ^ la. Na enega proizvodne!? delavca pridejo štirje adm1 je nistrativni. V Črni gori je s? ga cer ta odstotek velik. To«1 bij stavkajoči tega niso niti skf ži\ nil va ita je Pe šali spremeniti, pač pa svoje zahteve usmerili ^ 0n naj konkretnejši interes, n? ^ dil jo mreč na osebne dohodki namesto da bi bila to pril°ž nost, da .obračunajo' z nalj bolj odgovorimi ljudmi v de |t lovni skupnosti, z lenuk z vsemi tistimi, ki žive °c njihovega dohodka, čepra1 tega z delom ne zaslužij0 | Tako je morda tudi zatega delj, ker delavci o vsem teP1 i niso bili obveščeni. -Zate stavke niso dovolj opozori^ na morebitno zrelo razrednf zavest in razredni interes delavcev. In četudi sta včasd' izražena, so njihove zahtev* namenjene nekemu imag1' narnemu .dejavniku', nis® pa pripravljeni uperiti prš*8 v svojo birokracijo.« Kaj mislite o slovenski stavkovnih pravilih? »Vsa ta vprašanja stavk6 ta nered je treba rešiti in ur? diti. Pravila ravnanja so nUJ' na. Toda s pravili ne bon1'-uredili vseh faz, ne boU11' uvedli .nadzorstva' nad ten' kaj naj kdo dela. Stavka nf sme biti divjanje, pač pa d}0' ra poznati določena pravd2 Sindikat v vsem tem m o? imeti določeno vlogo (ne čit je celo organizator stavke' de Torej če imam kakšen prid2 ni žek do slovenske izkusi# Pa to pojasnjujem s tem, da z' ve zič c'j od na dil vsako stavko obstajajo mo’ iti- Ti vi. Ko ti obstajajo, ko dela'1' ci krenejo, ostane kaj mak pravil vedenja in jih tudi J? moremo pričakovati. dji mi ja moremo pričakovati, da b? do delavci svoje zahteve želje prenesli na odbore. D? lovati želijo kot celota. Če rf ne zaupajo sindikatom, borom še toliko manj.« M« ®d tei in Ali bi se vi postavili ® čelo stavkajočih, ker vaJ? je delavstvo nedavno na jai sk ra da Pa Pa sti to upalo tudi drugi mandat n? Ji čelu republiškega Zveze sindikatov gore? sve<9 Čfld »Stavkovnim pravilom P verjamem veliko. Delavci s imeli priložnost že Pre stavko pokazati svoje zaupa’ nje sindikatu. Toda jaz bi # lo ob takem svojem raziP? šljanju delil z njimi težave i moje delovno mesto bi bd med njimi. Postavil bi se rej celo na čelo stavke. • Branko Jorf c Po sledeh pogovarjanja . jub ja ,«,„,988 Delavska enotnost 7 Konec uspavanega prepričanja, da smo pri nas vsa vprašanja italijanske narodnosti že rešili j vsak je povedal, kar ga je težilo, nihče Ni NIKOGAR ŽALIL, USPEHI PA SO VELIKI VOV ;e $ 5 Of todf S A loS1 č pc ra^1 stv( zal®' evH lat prft avK' trai ablf »i t«' )kr8; icija: sal V zadnjem času so mimo oživele razprave o položaju in uresničenju pravic italijanske narodnosti pri nas. Neko-*ko uspavano prepričanje, da se v Jugoslaviji lahko poh-ujimo z zakonsko ureditvijo položaja manjšine, ki je za Sled drugim po svetu, je razburkala predvsem peticija .vprašanjih italijanske narodnosti, ki jo je v Kopru, Izoli u Piranu podpisalo več kot tisoč ljudi, ter javna tribuna »Italijanih v Jugoslaviji, včeraj, danes., jutri?«, kije Pa konec januarja v Kopru. Razprave in polemike so ecji del omejene na območje, na katerem živijo pripadniki italijanske manjšine, na srečo pa kdaj pa kdaj tudi Pljusknejo v širši prostor. Odzivi na oživitev pozornosti do položaja italijanske narodnosti v Istri in Kvamerju so bile zelo različne. Za ^ncsikoga, ki ni podrobneje spremljal problemov, so bila Močna opozorila o dramatičnem zmanjševanju števila Pripadnikov italijanske narodnosti pravi šok, ki je zbu-nil iskreno prizadetost, nemalo pa je bilo tudi reakcij, ki uPijo v arzenal starega ideološko in še kako drugače oremenjenega sumničenja, ki vidi v italijanski manjšini e Potencialnega sovražnika. Najbolj primeren sogovor-ki nam lahko pojasni noji3 .pogajanj a med pripadniki i SIV jo jatlske narodnosti, se nam : z<^el novinar Televizije Ko- a doslednem uveljaSu. j3 so razlike po občinah, po-Jaijih ali pri različnih proble-. m. v pravni ureditvi položa-e^ Narodnosti bo treba doreči aino vlogo samoupravne in-mresne skupnosti za kulturo izobraževanje italijanske ; apodnosti, ki se že doslej po-m dakot četrti zbor občinske r Npščine. V sedanji ustavni , zpravi si bodo prizadevali, se vpliv te skupnosti razširi vsa vprašanja, ki vplivajo sti PN^aj in obstoj narodno-IV j Ni imajo o njih sedaj posve-it O9 Jn •• 0 Pravico. Pri tem po vet9 n,S?Vem mnenju ne gre za Čr®9 iio r Sno ksenofobijo narod-nia .temveč je jasno, da r aNski dokumenti občin in r Nmoije o gospodarskem sk V°JU vplivajo na demograf-n. a gibanja narodnosti in na Piano sestavo. kaplji čez rob p4°2an-je zanimal id! eje ete ou-vo-iti; )Olj jih' g°: )Stl irn-iki. nje ivo ^ so kot hobotnica s svojimi lovkami dušili samoupra vljanje.________________ Pozivali smo k ustavnosti in zakonitosti, Medtem pa so mnogi posamezniki nekaz-jtevano razsojali o tem, kateri zakon je do-t)er in se ga je treba držati kateri pa je slab ^§a je treba prezreti. Preveč je forumskih °bsodb negativnih pojavov, sovražnikov vseh vrst, namesto da bi pomagali ljudem " organizacijsko, teoretično, idejno, infor-'Uativno itd. - predvsem v prizadevanjih za Pozitivne programe na vseh področjih druž-henega življenja, da bi bili s tem tudi moč-Psjši v spopadu z nasprotniki socializma in s°cialističnega samoupravljanja. verujem v nujnost javnosti dela vseh or-Sanov. To je imperativ našega razvoja, če se na- u erno bolje zavarovati proti nevarnosti TU- rlrobratizacije našega življenja. Brez javne | Antike ne moremo iz krize, brez nje ni mo-goče razločevati znanja od neznanja, dema-^°gije od argumenta, velikih besed in zaobljenosti v vzvišene cilje od resničnih Rezultatov naših prizadevanj za naprednej-s°> svobodnejšo, bolj humano družbo. rti-! rjo >re- ega nič itio ro- aki uži- eu- m<> . pa no- ira- Na- udi ned iko pO' ko- od-vlaj-bo-2 se ovo dal on- ese se tet mi- laje Kako pridobiti ljudi? Zveza komunistov jih ne bo, če ne bo s svojimi programi, ki bodo imeli tudi mobilizacijski naboj, začela reševati pravih družbenih problemov. Svoje programe mora Predstaviti v SZDL, saj je to prostor za njihovo ovrednotenje in tudi družbeno Potrditev. Se več, to je tudi prostor za resnično pridobitev vseh ljudi. Zal pa SZDL še ni takšna, kakršna bi ustrezala spočetim demokratičnim tokovom. V Sloveniji je morda bolj kot drugod sposobna sprejeti različna družbena gi-| panja, drugod pa je še zmeraj le podaljšana roka partije. Nekateri se bojijo zlitja partije s SZDL, drugi spet živijo v strahu, da bi se lahko SZDL razvila v nekakšen »maspok«. Sklepi CK ZKJ o SZDL so ostali na papirju. V vašem vprašanju vidim tudi moj odgo-jR°r- Ne sme nas biti strah široke pobude Jpdi. Kadar smo se v preteklosti oprli na-smo bili vedno sposobni storiti korak ?aPrej. Vsako oklevanje se nam je brž maševalo z zastojem v razvoju. , Na zadnji seji CK ZKS smo v šali dejali, drugod na moč hvalijo Socialistično zve-e delovnega ljudstva Slovenije. Smemo bi-1 °b takšni pohvali samozadovoljni ali bi Dllo bolje, da se vprašamo, kakšna neki je s°cialitična zveza v drugih delih države, če e našo pravijo, da je najboljša? SZDL mo-‘'amo hkrati razširjati in jo utrjevati, predam pa ne dovoliti, da bi zastala ali naza-^nvala. Biti mora dejavnik graditve politike 113 vseh ravneh, ne samo razlagalec ali samo hepagandist. Pojavljati se mora v vseh fa-^b, ne pa šele na koncu, ko je že vse skle-nleno. Biti mora učinkovit dejavnik boja ^henj med enakopravnimi ljudmi, ne gle-?e na to, ali so člani ZK ali ne. Razširjati jo J® treba predvsem spodaj, kajti ponekod ?ares deluje kot narobe obrnjena piramida, Kar Pomeni, da je na vrhu dosti aktivnosti, sP°daj pa čedalje manj. ^ nobene ne varnosti »maspokreta «, Ce ne bomo dovolili kakršnega koli Politikantstva, negativne politizacije lnteresovnamesto samoupravnega Usklajevanja in sinteze... brez boja za oblast birokratskih forumov ali ozkih skupin za pritisk. čilnost demokratičnih procesov v Sloveniji? To so predvsem prizadevanja, da bi bila zveza komunistov zares zveza, ne pa partija na oblasti. Trudijo se, da bi bila socialistična zveza usmerjena k živim problemom ljudi, ne pa k birokratskim strukturam in formalnim institucijam. Postopno se osvobajajo klasičnih kadrovskih nomenklatur, kar pomeni, da prihajajo na odgovorna mesta ljudje iz širšega zaledja družbene ustvarjalnosti, ne pa zgolj iz nekakšne »čiste politike«. Poskušajo se osvoboditi hipotek preteklosti, priznati zmote in zablode, ne pa jih opravičevati z »objektivnimi okoliščinami« in podobnim. Ubrali so pot opiranja na lastne sile, če se nočejo utopiti v močvirju lastne nemoči in malodušja. Prizadevajo si, da bi bil pluralizem zares pluralizem različnih interesov in pogledov, ne pa zgolj pročelje za razne monopole. Kaj je značilno za demokratizacijo odnosov v Srbiji? Ne bom se pridružil tistim, ki menijo, da je vse v Sloveniji čisto zlato, v Srbiji pa zarjavelo železo. Treba se je poglobiti v družbene procese v Srbiji, da bi laqe razumeli vso njihovo protislovnost. Za to mi tu zmanjkuje prostora. Naj povem samo šalo, ki je nastala iz pogovora s predsednikom CK ZK Srbije Slobodanom Miloševičem. Člankar v »Mladini« me je napadel, češ, kako se morem zmrdovati nad dogajanji v Srbiji, ko pa sem bil sam pred več kot desetimi leti prav tak, kakršen je sedaj tovariš Miloševič. »Duhovito,« se je nasmejal predsednik srbskega CK, »torej sem na dobri poti - na poti v demokracijo?« V demokratičnih odnosih se kaj hitro zgodi, da ljudje, ki so bili v preteklosti na najvišjih položajih v družbi, izgubljajo zaupanje. To je pravzaprav normalno, kajti bolj ali manj so bili soudeleženi pri ustvarjanju jugoslovanske gospodarske, politične in moralne krize. Zaznati pa je tudi neke vrste politično diskvalifikacijo ljudi, ki so prevzeli vodilne položaje v začetku sedemdesetih let. Rekli ste, da je tudi vas prizadel primer Marinc. Ne jezim se na kritiko ljudi, saj vem, da jih sedanje krizne razmere in naše oklevanje, da izidemo iz njih, jezijo tako, da bi skočili iz svoje kože, kot se reče. Ne morem pa sprejeti obrekovanj, podtikanj, kakršnih je bil deležen Andrej Marinc. Res je bil referent na 29. seji CK ZKS, ko smo se razšli s Stanetom Kavčičem, toda tu so še centralni komite, kongresi, ki so potrdili takšno politiko. Tuje, naposled, še zgodovina, ki mora soditi stvarem v času in prosto- ^Sebina političnega dela mora izhajati iz si H°V na^e stilistične biti, iz težnje, da bi delovni človek kot resnični subjekt urejal Jijenje kar najbolj enakopravno, demo-^ stično in humano, da bi znal izkoriščati in r)is?Vati naravno bogastvo in kulturno de-scino, da bi znal razvijati in bogatiti svoje ^ anje in svoje duhovne kulturne vrednote. v J je demokracija? Je to, kar imamo ioveniji ali to, kar zapažamo v Srbiji? se ern°kracija mora biti produktivna, z njo t)eaiorarno zavzemati za tak razpored druž-■ ne moči, da bo dobilo prevlado tisto, kar naprednejše in bolj humano. Kaj je zna- Naš Zorči Da je naš Zorči dregnil v pravi osir, pričajo tudi številne revizionistične polemike z njim, v katerem mu njegovi razredni sovražniki skušajo dokazati narodno izdajstvo. Cista neumnost: kako lahko tak človek kot je on izda svoj narod, ko pa je ja vse svoje svetlo življenje posvetil dokazovanju utemeljenosti marksistične misli, po kateri proletarec nima domovine. Boris Bergant Specialna vojna proti JLA in temeljnim pridobitvam naše velike stvari se še kar širi. On dan je sprožil svoj zahrbtni kanon še do včeraj docela naš predsednik Duštva slovenskih novinarjev Boris Bergant. Le koliko dolarjev neki od tistih 200 CIA milijonov je pristalo na Bergantovem zuriškem računu? Marjan Orožen S tem v zvezi velja omeniti še vedno aktualno in veliko misel nekdanjega prvega borca za delavsko stvar v Sloveniji Marjana Orožna, ki jo je pobral na začetku uvajanja usmerjenega izobraževanja (beri: povojni schnel Kurz šoli): »Ideja postane materialna sila šele, ko jo sprejmejo množice!« novomeški temeljni javni tožilec Niko Bricelj ter že odredil pripor za akterje naj novejše afere z enain-dvajseticami. S tem je dokazal, da so bile trditve o dvolični morali njegovega tožilstva gola izmišljotina. V kratkem pa bo menda ponovno začela obratovati zdaj že znamenita Mi-šijeva tovarna za proizvodnjo političnih mrtvecev. Bogo Sajovic Bogo Sajovic, urednik v uredništvu Pavlihe, eden prvih alternativcev in glavnih akterjev v specialni vojni (že leta 1983 je sodeloval pri objavi slike teritorialca s fračo v roki) pa je izjavil, da vidi naj večjo pomanjkljivost spiska 481 v tem, da na njem ni njegovega imena. Dežurni zlobec: Kuli Ivan Koželj Svoje mesto v Zlobni lupi si ta teden še posebej zasluži direktor ljubljanskega Plutala Ivan Koželj. Možaku je v specialni vojni uspelo zmanjšati slovenski bec sporoča: »Velika misel SrsSTuJaSf PB0 milijonov dlnariev. kateri teh nekaj intelektualcev lahko »sredi« že ena Niko Bricelj sama četa vojakov, še Po začasnem umiku v sa-velja!« moto se je vnovič zganil Četa vojakov Dr. Veljku Rusu, Milanu Apihu, Miletu Šetincu in njim podobim revizionističnim tičem dežurni zlo- ru, ne pa dovoliti, da se posameznika iztrga iz celote gibanj in se ga napade iz politikantskih nagibov. Meni, denimo, pripisujejo »izum« komisij za ugotavljanje izvora premoženja in posebne obrazce, čeprav so takšni ukrepi izšli iz stališč 3. seje konference ZKS o socialnem razlikovanju, ko osebno še nisem mogel odločilno vplivati na politiko. * * * * v vi Toda moji »kritiki« prezrejo moja te- danja opozorila, objavljena v reviji »Naša obramba« in drugod, da se moramo varova- ti strasti, napetosti in nervoze, ki je podobna stikanju po tujih žepih. Ostro sem grajal posameznike, ki hočejo ZK spremeniti v nekakšne rubežne komisije, popisovalce in podobno. Ste brali »Kavčičev dnevnik«, v katerem je omenjen tudi njegov pogovor z vami? »Kavčičeva dnevnika« še nisem bral. Po njegovem odstopu sem se dvakrat sešel z njim, obakrat po dogovoru s slovenskim političnim vodstvom. Vsakokrat mi je zatrjeval, da je ostal zvest socializmu in da glede tega med nami ni razlik, ostale pa so še naprej razlike v pogledih na način in pota pri graditvi socializma in socialističnega samoupravljanja.... V dnevniku piše, da sta ga po znani seji, na kateri je pristal na odstop, Popit in vi poklicala v pisarno... Kakšen pogovor je bil to? Stane Kavčič je želel, da se pogovori s Francetom Popitom o tem, kakšna bo njegova usoda. Po naključju sem bil na hodniku in tovariš Popit me je povabil, naj grem z njima v pisarno. Kavčič je vprašal, kako bo z njegovo upokojitvijo in z nadaljnjo politično dejavnostjo. Popit mu je odgovoril, da se bo upokojil s plačo predsednika vlade, da pa ni zaželeno, da javno politično deluje s stališč, ki so v republiškem vodstvu ostala v manjšini. Je res, da je Stane Kavčič bil do smrti član ZK, da je hodil na sestanke in plačeval članarino? Kasneje so me drugod v Jugoslaviji večkrat spraševali, kako je mogoče, daje Stane Kavčič ostal v zvezi komunistov. V odgovorih sem se vselej skliceval na misel Edvarda Kardelja, po kateri človeka, ki ostane v manjšini, ne bi smeli politično diskreditirati. O tem sem napisal tudi članek v »Teoriji in praksi.« Kmalu so se pojavila vprašanja iz posameznih osnovnih organizacij ZK, češ ali so takšna razmišljanja v skladu s stališči 29. seje CK ZKS. Kmalu so se stvari polegle, ker se je pokazalo, da to ni moja »osebna politika«, saj je šlo za stališča, ki so imela podporo slovenskega političnega vodstva. Bilo je tudi precej podtikanj, češ da je »obračun s Kavčičem« samo pesek v oči in da v Sloveniji v resnici nadaljujejo staro politiko, le da v novi preobleki. Dogmatske sile v Jugoslaviji so že od nekdaj očitale Sloveniji, da zganja nekakšen avantgardi-zem, da razvija sumljivo, gnilo demokracijo, da poveličuje Osvobodilno fronto oziroma SZDL in da podcenjuje partijo oziroma zvezo komunistov. Na vojaškem posvetovanju v Stolicah leta 1941 je bilo našim predstavnikom težko pojasniti vso veličino Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je bila zlasti v Ljubljani »država v državi«. Ni bilo Kardelja in Kidriča, da bi pojasnila, da je moč OF enaka veličini katerekoli množične vstaje v Jugoslaviji. Tudi Ivo Lola Ribar, ki je bil sicer navdušen nad poletom narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji, ni mogel razumeti, zakaj tolikanj poudarjajo pomen OF in »zapostavljajo« vodečo vlogo Partije. Rankovič je kmalu po vojni »masiral« Kidriča in Marinka zaradi »slovenskega nacionalizma«. Težko se je uveljavljalo spoznanje, da razlike ne motijo, če se povezujejo, namesto da bi se izključevale. VJugosla vi ji nas ne združuje uniformnost namišljenih skupnih interesov, temveč enotnost skupnega in enotnost vrste razlik, ki v ničemer, prav v ničemer ne ovirajo napredka Jugoslavije, temveč so pogoj zanj. Seveda posebnosti enega okolja ne morejo iti na račun posebnosti drugega okolja; nesprejemljivo je tehtanje, kaj in čigavo je več vredno. Politična in kulturna provincialnost je poudarjanje svojega z zaničevanjem drugega, sosedovega. Takšno vedenje ni le provincialno in izraz slabotnega duha, temveč je tudi nevarno. In tega se moramo zavedati povsod v Jugoslaviji. Toda na srečo so v vseh delih Jugoslavije tudi demokratično opredeljeni ljudje, ki pravijo, da bi si morali Slovenijo izmisliti, če je ne bi imeli. Pri tem mislijo na to, da se v takšnem razvitejšem okolju prej kot drugod pojavijo nove ideje, in prej se pokažejo tudi napake in deformacije. Slovenija je res najrazvitejša republika v Jugoslaviji, toda zato so tudi najrazvitejši njeni problemi! Na minuli seji CK ZKS ste pred vodstvom slovenskih komunistov razgrnili svoje videnje današnjih družbenih razmer in predvsem odnosov in delovanja v jugoslovanskem partijskem vrhu. Ali gre morebiti za alibi glede na sedanje razmere? Morda. Ni me toliko strah same krize, bolj se bojim oklevanja pri iskanju konkretnih poti iz nje: Večkrat sem ponovil opozorilo, da ne smemo zamuditi trenutka, ko je še mogoče ustaviti negativna gibanja in jih obrniti v pozitivno smer. PO SLEDEH DOGOVARJANJA ' Ljubljana, 8. aprila 1988 Delavska enotnost Pošastne posledice uveljavljanja banke dogovorne ekonomije KAKO DO PRAVE BANKE Jugoslovanski bančni sistem je na usodnem razpotju: ali še naprej ostati finančna ekspozitura politične oblasti ali se preoblikovati v avtonomen poslovni sistem? Odgovor kajpak ni odvisen od delavcev in strokovnjakov v bankah, temveč ga gre iskati v družbenih opredelitvah (ustavna dopolnila), ki so pred nami. O spremembah na tem področju torej ne moremo razmišljati zunaj konteksta radikalnega spreminjanja koncepta združenega dela nasploh. Samo za primer: tržnega gospodarstva ni in ne more biti brez učinkovitega trga kapitala oziroma temu primernega finančnega sistema. In narobe, o trgu kapitala ne moremo razpravljati, če se bo nadaljevalo tako imenovano poenotenje oziroma centralnoplansko urejanje gospodarjenja. O katastrofalnih posledicah dosedanje smeri in možnostih, ki naj bi jih ustvarili z nujnimi spremembami, je stekel pogovor s Stanetom Valantom, podpredsednikom Ljubljanske banke Združene banke. Valant se v razčlembi obstoječega koncepta ni mogel ogniti nekaterim ideološkim temeljem, ki so podlaga tudi sedanjemu bančnemu sistemu. Tu je kajpak na prvo mesto postavil zasnovo obstoječega nelastninskega koncepta družbene lastnine. Če vemo, čigava je pravzaprav ta lastnina (najbolj neposredno je na to vprašanje odgovoril v svojem predvolilnem golažu zdaj še edini kandidat za predsednika predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik), potem nam mora biti tudi zelo hitro jasno, čigavi so finančni potenciali bank oziroma kdo in kako z njim upravlja. Stvar je zelo razvidna že iz same organiziranosti bančnih organizacij, ki se v svojih temeljnih opredelitvah ne razlikuje kaj dosti od, denimo, organiziranosti lovskih in gasilskih organizacij. Poglejmo, kaj se je dogajalo po letih 1974 in 1976, ki ju jemljemo za nekakšna mejnika pri uvajanju dogovorne ekonomije. Naj odgovorimo s primerom. Svojčas je Ljubljanska banka ustanovila v Prištini svojo poslovno enoto. Z uvajanjem nove zakonske regulative, ki jo je opredelil zakon o združenem delu, pa je Ljubljanska banka kot nekdanji poslovni sistem razpadla. Ustanovi- telj nove Ljubljanske banke Združene banke je zdaj postala tudi nova temeljna banka v Prištini, ki pa ni bila več zgolj poslovna enota nekdanje Ljubljanske banke, temveč povsem samostojen poslovni subjekt. To pa praktično pomeni, da nova Ljubljanska banka Združena banka ni imela več nobenih pristojnosti nad banko v Prištini, kar izhaja že iz samega akta ustanovitve. Da te kap S tem je bil krog sklenjen. Nekdanji monolitni poslovni bančni sistem seje atomi-ziral in teritorializiral. Z banko v Prištini kot tudi v Ljubljani, Novem mestu, Sarajevu in Skopju so dejansko začeli upravljati lokalni politični mogočniki. V tem trenutku že lahko govorimo o veliki nesreči, ki je doletela jugoslovansko gospodarstvo. Prav tuje namreč iskati temelje za kasnejše Penije, Agrokomerce, Obrovce in podobne izdelke voluntari-stičnega, etatističnega in če hočete tudi politično zaplan-kanega pristopa k alokaciji kapitalov. Stane Valant je glede tega prav z grenkobo dodal nepojmljiv podatek (nepojmljiv kajpaj za sodobne družbe s tržno naravnanim gospodarskim siste- mom) po katerem je bila banka v obdobju od leta 1977 do 1985 zakonsko opredeljena celo kot ustanova, ki ne sme ustvarjati dohodka. Kakšen motiv za gospo-daijenje s finančnim kapitalom so imeli v tem obdobju delavci v bankah, si lahko samo mislimo. Ali nov nepojmljiv nesmisel: v tem obdobju seje »dohodek« bank delil ne po merilih vloženih sredstev v banko, temveč po tem, koliko je kdo od nje dobil posojila. Da te kap! Vse to pa še zdaleč ni vse. Sistem atomizacije nekdanjih bančnih poslovnih osebkov je bil tako dosleden, da je priznaval kot sestavni del bančnega sistema celo interno banko, čeprav je vsakomur že dolgo jasno, da to ni banka, temveč le dobro organizirana finančna funkcija. Stane Valant po-udaija, da seveda nima nič proti internim bankam, saj v njih vidi celo dobre gospp-daije z denaijem, kar pa še zdaleč ni vsa funkcija prave banke. Posledice atomizacije in teritorializacije bančnega sistema so pošastne. Ljubljanska banka Združena banka ne odgovaija za poslovanje »svojih« temeljnih bank, kar na prvi pogled ni še nič hudega. Hujše je to, da je zaradi tako opredeljenega upravljanja, denimo, od leta 1980 do danes realno izgubila polovico vrednosti svojih finančnih potencialov. Tudi to še ne bilo tako katastrofalno, če bi imelo ta denar gospodarstvo ali če bi si ga na koncu koncev prisvojila celo država. Toda nič takega se ni zgodilo. Ta denar, ki je bil leta 1980 že ustvarjena akumulacija, je bil preprosto izgubljen. In pri tem ne bo odveč, če poudarimo, da je bila ta akumulacija izgubljena izključno zaradi ekonomsko nesmotrnega bančnega sistema. Prišlo je celo tako daleč, da banke ne poč- nejo nič drugega kot da med seboj prerazdeljujejo varčevalni denar, s katerim poceni vzdržujejo pri življenju ohromelo gospodarstvo. Tu se nam ponuja izvrstna priložnost za tole vprašanje: kdo je razbil oziroma gospodarsko fevdaliziral Jugoslavijo? Odgovor, ki ga ponuja razčlemba našega finančnega in znotraj tega bančnega sistema, je na dlani: koncept združenega dela, ki smo ga začeli uveljavljati po letu 1976. Lahko rečemo, je bil glede na škodo (tako v gospodarskem kot tudi političnem pomenu), ki ga je storil družbi in državi, obračun z liberalizmom res temeljit. Dovolj velik in zadosti močan argument za takšno trditev bo veijetno že Agroko-merc, čeprav se v tej zvezi bržda ne bi bilo odveč spomniti tudi številnih drugih primerov, ki odgovarja na vprašanje, kako bogato je v posameznih jugoslovanskih okoljih rdeča aristokracija vnovčila svojo zmago nad liberalizmom. Poglejmo samo zadnjih nekaj primerov. V Prištini so razdelili milijarde dinarjev stanovanjskih posojil po Miklavževih obrestih. Ljubljanska banka Združena banka tega ni mogla preprečiti, ker do »svoje« temeljne banke v Prištini nima nobenih pristojnosti. To pa pomeni, da nadzora nad njenim poslovanjem nimajo v Ljubljani, temveč naj bi to opravljali pristojni (SDK in Narodna banka) lokalni dejavniki. Tega seveda ni bilo. Podobno velja za Skopje, kjer je tamkajšnji Eximport počel velike menične mahinacije in pripeljal temeljno banko, ki se ponaša z imenom Ljubljanske banke, na rob bankrota. Pri življenju jo je ohranil samoupravni sporazum, s katerim so ji znotraj sistema Ljubljanske banke Združene banke komajda ohranili potrebni lik- Stane Valant vidnosti in življenjski utrip. Nadaljevali bi lahko s Sarajevom, vendar je bilo o tem že dosti napisanega. Za popestritev že povedanega lahko dodamo zgolj to, da so iz centrale v Ljubljani poslali v temeljno banko v Sarajevo svojega človeka, ki naj bi pomagal sanirati stanje. Temu je oporekal tamkajšnji družbeni pravobranilec samoupravljanja. Zdaj se pa pojdi ekonomijo s financami, če se moreš! Kako iz godlje Kako iz te godlje? Stane Valant nam je pokazal tako imenovani program prenove, katerega cilj je ponovno vzpostavljanje Ljubljanske banke Združene banke kot kolikor toliko homogenega poslovnega sistema. Priznal pa je, da so ta program pisali v okvirih sedanje zakonske regulative, kar seveda pomeni le za silo zakrpati luk- nje. Tako so na primer v 1” členu samoupravnega sp1' razuma zapisali, da ima U ZB pravico izključiti iz svojega sistema tistega, ki Prl speva k njenemu slabeif1 imenu ali krni njen ugle“ Od te listine torej ni pričaj' vati ostrih zasukov, kar f tudi razumljivo. Bržda sos(i 1 v LB ZB prav zaradi težjj I lotili pisanja »svojega« amandmaja ustavnih spi^ memb, v katerem so zapisi ta conditio sine quanon sk hernega bančnega sisterk v tržni ekonomiji: »Bank posluje kot tržni subjekt, k s svojim poslovanje^1 ustvarja dohodek.« Te mik oziroma določbe v osnutk ustavnih dopolnil ni. Pra' tako se je »razpravljalcen1' o ustavnih spremembah n! LB ZB zdelo potrebno, da k v omenjeni amandma vnek tudi tale misel: »Banka lat1! ko ustanovi sama ali skup3) Hil z drugimi družbenimi prav' 2c nimi osebami ali tujimi ose Ji bami tudi drugo fmančn1 Dr organizacijo.« Toliko 28 avt eps bit ais Prt v ] kd Prt St( rek zad zdaj, čeprav se zdi, da na Tr' gu revolucije tudi s tem niso docela zadovoljni. Nj1" hov cilj je slej ko prej lc Ljubljanska banka kot p°' djetje oziroma kot enoten poslovni subjekt, ki bo ime1: svoj vpliv na delovanje svojih (tokrat pa brez narekovajev) poslovnih enot. Če nisk opazili, vas opozarjam, da na tem mestu nisem pisal o temeljnih bankah. To je 23 zdaj edina realna perspektiva, ki bi nam spet omogočil3 poslovno banko, kot jo imamo v mislih, če pokukam0 čez jugoslovansko mejo, n3 Zahodu. Toda nikar se bojte, to se ne bo zgodilo še tako kmalu. Res pa je tud1: da prav tako dolgo ni upat1 na boljše čase. Ivo Kuljai r Bodi dober z ljudmi na tvoji poti navzgor, da bodo ljudje dobri s teboj na tvoji poti navzdol! Jože Valentinčič DEMOKRATIČNO VODENJE SKUPINE Brošura Knjižnice Sindikati št. 92. Založba Delavska enotnost, Ljubljana, Celovška 43. PREJELI SMO Nadležna tema Okvare iz malomarnosti ali celo objestnosti Nemalokrat za kakšnim vogalom železarne, na hodniku ali v kantini, slišim take štorije, da mi gredo lasje pokonci: »... gra-nik (žeijav-dvigalo) je spustil do konca proge, da so pufaiji (odbijači) odleteli, daje omarico zvilo, z bremenom je zapel stružnico in jo izruval iz temeljev, udaril je po ventilu, da je kar odletel, z nogo je sunil v vrata, da so letele treske, odlomil je kljuko, žico je zavozlal, da je bila samo še za v reno (staro železo), z livno ponvijo je zadel ob nosilec, da se je vsa talina razlila po tleh, tako slabo je naredil, da valjavci niti traku niso mogli zvaljati, vse elektrode je polo- mil ...« in še bi lahko naštevali, v neskončnost... Okvare iz malomarnosti nastajajo vsak dan. Tiste večje so za policijo. Zanimivo pa je, da ponavadi ni krivca! Vzroki in posledice okvar se enostavno porazgubijo v kolektivu. Nihče ni nič videl, nič slišal. Kar samo od sebe se je naredilo. Kaj se samo od sebe naredi in kam, vemo (menda v hlače...)! Vsi so kar na lepem nedolžni! Pri neučinkovitosti iskanja in ugotavljanja krivca pa nam prav lepo pomagajo naši predpisi, ki so vse prej kot čitljivi in razumljivi. Pa tudi, če se že tisti nesrečnik najde, dobi le kakšen javen opomin, morda ga celo izključijo iz kolektiva, toda gmotne škode mu ni treba povrniti! Marsikdo začne potem v drugi delovni organizaciji: po starem, in preden odkrijejo tatu, jo pobriše v tretjo... Vidimo torej, da imajo naše disciplinske komisije izredno slabo taktiko glede kaznovalne in vzgojne pohtike do svojih delavcev. Delavca vreči na cesto zaradi alkoholizma ni nobena modrost! Pa še nehumano je povrhu, ker je jasno, da je alkoholik bolnik in morda še dober in sposoben delavec povrhu! Toda dokazati delavcu krivdo za gmotno škodo in mu naložiti odplačevanje škodninskega zneska, od njegova OD, to bi bistveno spremenilo stvar! Delavec bi bil primoran delati še naprej, vsak mesec pa bi mu trgali, s sodno odločbo, administrativno prepovedjo, del osebnega dohodka, dokler ne bi poravnal vsega škodninskega zneska. Tako bi vsak delavec presneto dobro pazil na osnovna in proizvajalna sredstva, ki mu jih zaupa družba, presneto dobro bi pa tudi premislil, katero stvar bo odtujil-stisnil v žep... Toda zavedati se moramo, da gmotna škoda ne nastane samo in zgolj s klasično tatvino, ko te vratar »prešlata«! Materijalna škoda je tudi to, ko delavec »pozabi« zapreti pipo, ventil..., izklopiti stikalo ..., torej, ko pusti, da se kaj rabi (energija), da naprava brez potrebe teče naprej, obratuje, dela v prazno, v škodo! Za takšen nadzor so najprej odgovorni vodje, skupi-novodje, delovodje..., ker so pa plače bolj slabe, se vsem skupaj žvižga. Malo je mar tudi raznim šefom, vodjem in obratovodjem, ki se večno grejo na raznih sestankih in sejah eno samo veliko birokracijo, v stilu: »...ja, seveda... sklepe moramo rešiti..., ja, še od prejšnje seje...«, in tako v nedogled, 40 let. Veliko govorimo in celo pišemo o nagrajevanju po delu, toda kaj je bilo storjenega? Nič. Nič nismo naredili, oziroma je naredil največ vodilni kader, tisti pri vrhu piramide upravljanja, ko je samemu sebi »zrihtal« solidne, v primeijavi z delavci, pa kar super plače. Če bi šla več kot polovica pomembnih odločitev v podjetju na referendum, ne pa skozi nekakšen ozek strokovni kolegij, bi bilo več kot pol odločitev zavrnjenih; kajti, če javnost nima nikakršnega vpogleda v »nekakšne argumente« posameznikov, ki se kasneje celo izkažejo za brezpredmetne, nične ali celo škodljive, je kot na dlani, da »lo-byji«, torej peščica posvečenih ljudi, ki posluša spet nekatere »od zgoraj«, zavira razvoj podjetja in s tem ogroža obstoj vsega kolektiva! Potem se pa čudimo, če pride podjetje v stečaj. Pri vsem tem je pa zanimivo, da vodilni še pravi čas poberejo šila in kopita. Torej se napake najprej ustavijo že na občinskih ravneh. Na republiškem se že precej zglade. Ker je pa teh stvari le preveč, se vse skupaj kopiči na zvezni ravni. Torej v Beogradu. Kako tam ukrepajo, nam je vsem kristalno jasno. In tu se ponovi stara pesem: nihče ni nič kriv... vse se samo od sebe... podira, kaj pa drugega! In komu na pleča? Vse je zvaljeno na grbo delavca, ja, vse gospodarstvo, vsa ekonomija, vsa posojila, ali z drugimi besedami, vsa revščina! Kdo drug kot delavec pri stroju, s krampom, lopato, metlo..., je vedno in do zadnje pare plačeval vse grehe, ki so jih »s svojo visoko strokovnostjo« povzročih-zasrali razni zvezni, republiški in s tem občinski zakoni, predpisi, akti... Pa tudi vodilni ljudje (beri: funkcionarji, direktorji), ki so se pustili posiliti z vsakršno bedarijo! Eden izmed redkih poštenih funkcionarjev je bil pokojni Sane Kavčič, pa še ta je drago plačal za vse tisto, kar je mislil s svojo trezno glavo! Če ga delavec za strojem kaj polomi, se hitro vidi (zverižena pločevina, pretrgani trakovi, zlomljena os, orodje, prežgan motor... itd. itd.), toda če ga direktor, šef, vodilni polomi kaj, npr.: s kakšno zelo važno napačno odločitvijo, vzemimo podpis pogodbe za gradbeni material, energetsko surovino..., naročilo za izdelavo posebnih konstrukcij ..., se napaka, škoda, če sploh se, odkrije šele čez nekaj let! Za napake v preteklosti pri nas tako nihče ne odgovarja! Kaj šele, da bi se kdo vznemirjal! Vznemirljivi so le članki v Mladini. Ampak še eno važno vprašanje sem mislil sprožiti. Pa se verjetno ne tiče le našega podjetja, torej Železarne Jesenice, gotovo se to dogaja tudi v Litostroju, Štorah, Gorenju... Torej: vodstvo podjetja, z vsemi proizvodnimi sektorji nenehno tuli: proizvodnja, proizvodnja, proizvodnja, in kvaliteta, kvaliteta, kvaliteta...! in dalje: proizvodnjo moramo povečati, doseči in preseči moramo plan, moramo se potruditi za kvaliteto ..., vse to poznamo, to ponavljajo kot papige; se že ve, za katerimi funkcionarji, vse to so takorekoč vsakdanje reči... Toda, ali se kdo od vseh teh »ta glavnih« kdaj vpraša: »Na čigav račun?« Za kakšno ceno? Ali se kdo od glavnih vpraša, da so edino vzdrževalci, tisti, ki vsak dan popravljajo proizvodne stroje, da se vse lahko sploh vrti! Ali se tovariši »od zgoraj« sploh zavedajo, da morajo vzdrževalci enostavno znati popraviti stroje! Stare in nove! Torej tudi take, ki jih pri nas sploh še ne izdelujemo. Take, ki smo jih včeraj šele uvozili in za njih komaj dobili tehnično dokumentacijo, vedno pa ne, ker velikokrat tovariši iz marketinga na to in takšne »malenkosti« enostavno pozabijo. Potlej naj se pa kar naši inženirji in tehniki brihtajo, kot vedo in znajo! Potlej pa naj kar naši vzdrževalci montirajo in zvežejo vse dele in delce, do zadnjega vijaka, tako da bo jutri proizvodnja nemoteno stekla. Potlej naj pa tudi naši vzdrževalci takoj popravijo stroj, če se je že danes pokvaril; ampak spet v večini primerov zaradi nevednosti in malomarnosti proizvodnih delavcev, ki pač nj" majo pojma o upravljanju novi0 strojev, kaj šele o njihovem de' lovanju. Zdaj se nam vsiljuje vpraša-nje: »Čigavi so stroški? Kdo pla' ča popravila? Komu?« Če g[e več kot za očitno gmotno škod3 v proizvodnji, bi morali vzdrž? valci dobiti plačan svoj dele2 To velja za manjša kot tudi 23 večja popravila - remonte! Tod3 vzdrževalce vodijo pod nekakj no režijo, zato tudi ni stimula31' je ne motivacije za boljše delO’ Vidite, tovariši politiki, tova; riši vodilni, tu smo. V naši ljub1 domovini je veliko besed, a m3' lo dejanj: tresla se gora, rodi}3 se je miš. Tudi to moje tarnali!6 verjetno ne bo dosti zaleglo. Kp1 tehnik sem že 20 let v železarn1-Delal sem različna dela: od elek tričnih meritev pa do raznjj1 strokovnih analiz vsemogoči11 okvar, zdaj bo pa kmalu imel3 snažilka večjo plačo kot jaz! Sa) je človeku še nerodno povedati da zasluži komaj 40 SM, snažil; ka na železniški postaji pa neka) čez 30, administratorka 37 itd-Torej nas tehnike enačijo z nekakšno administracijo, ampak' kuj morem, ko pa nisem tiste sorte, da bi šefom lezel v rit. Pa še to: na sejem elektronik6 iz našega podjetja hodijo taki, kj niti tega ne vedo, kaj je diod3-Lani, na primer, pa niti ni bil0 denarja za obisk sejma elektronike v Ljubljani. Vsi pa vemO: da od Jesenic do Ljubljane m taka razdalja kot od Ljubljan6 do Pekinga, ampak oni iz Pe' kinga so bili v Ljubljani, za jeseniške železarje-elektronike Pa ni bilo sredstev... ,• Bi nehali. Bi, a ne, kajti tud1 zame je to že hudo mučna, trav-mopatološka razprava. Tomaž Iskra, Jesenic1 I kako gospodarimo" Ljubljana, 8. aprila 1988 Delavska enotnost 11 :V»' pfl| ra11 \ei' k»' •i! )S« i are sal' sle ■rn*' lefl1 jsl1 tP 'M ■rn- n! 3 S! ,ese [at1: ipS -av- ase en« ■m Tr i s« Ni1' i 1£ polten melj ivo-,va-iste iias te- za kti- Čila 333' 01° na ne >še: idi aati m Dinosovo sproščanje notranjih napetosti TOKRAT DUH NEPRAVIH VREDNOT Ko smo zadnjič pisali o Dinosu, smo pač upoštevali avtorske pravice in podpisali dva direktorja pod njuno ®Psk0 pesnitev. Toda Edvard Kardelj nas je učil, da mora "}ti socialistična, samoupravna družbena kritika huma-®istično naravnana. To naj bi pomenilo, da je uperjena Proti stanju stvari in ne proti ljudem. Stanje stvari Dinosu pa je takšno, da je po našem zapisu romalo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja Ljubljane Precej obsežno gradivo. Začne se pravzaprav ^ jem, kar je z načinom di-ektorjeve skrbi za oddih nezadovoljnega Dušana Srečnika že pripeljalo - na cesto, f daj nič dobrega ne kaže tu-ai drugim, ki so si letovanje Predstavljali po svoje: * • • -zdaj smo izpostavljeni Posrednim in neposrednim grožnjam generalnega di-ektorja o premestitvi na zahtevna delovna opravila in drugim »prije-|riom<<, s katerimi naj bi nas Prepričali, da v Dinosu nihamo kaj iskati. Titulirajo Pas z disidenti, leglom zarotnikov ... Sindikalna kon-lerenca je bila organizirana obtoževanje in blatenje delavcev področja TRR, ki daj bi po besedah direktorja pZda Tekstilka Stanislava Lesjaka, nastopili kot »gru-Pa gradjana« in povzročili Dinosu veliko moralno in Politično škodo...« Ker smo o tem pisali, bi raje pogledali, kako je s to dioralno in politično škodo, ^eijamemo, da jo je Dinos utrpel, toda pravobranilec bo moral zdaj odkriti, kdo jo je povzročil. Na mizo je namreč dobil čudne reči: Kdo je moralnopolitični škodljivec »Direktor DO od leta 1985 uporablja službeno vozilo za zasebne namene brez vsakega sklepa samoupravnih organov.« Ker takle očitek v zaostrenih razmerah kaj brž prileti, smo pogledali, kako je s temi sklepi samoupravnih organov. Cisto brez tega le ni šlo, saj se je po obisku policije za stvar pozanimal odbor notranjega nadzora. Zanimiv dokument so skovali - Ta režim uporabe službenega vozila je bil generalnemu direktorju odobren na strokovnem kolegiju v letu 1985 in se uporablja še danes... Skoraj vsakodnevno uporablja vozilo tudi za lokalne vožnje po mestu in se s teh odpelje na dom, kjer J i ni-3 vil1 de- aša- pla- gf od® jže; ;lei' i V 'oda akš- laci- ilo- ova; juh ma- idiP anje Kot rni lek- :nih jčih iela Saj lati' ižil- ikai itd. ne- jak. iste iike i,*! ida! bilo tro-100’ ; ni ane pe-ese-pa tudi rav- nice Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije objavlja, na podlagi sklepa komisije za finančno-materialno poslovanje Javno prodajo odpisanih osnovnih sredstev • v Radovljici zap. št. naziv OS količina izklicna cena za kos 1 2 3 4 pisalna miza regal transportni voziček obtočna črpalka za centralno ogr. (v okvari) 1 1 1 1 300 700 400 10.000 Javna prodaja bo v Radovljici, v Sindikalnem izobraževalnem centru, Gradnikova 1, Radovljica, 18. aprila 1988, ob 12. uri. Ogled pa od 8. do 12. ure. • v Ljubljani 7aP- naziv,OS količina izklicna cena žt. za kos 1 del predelne stene z vrati 1 11.00 2 posredovalna miza tel. mize 2 1.000 3 razglasna postaja 1 50.000 4 usmernik tel. centrale 1 50.000 5 6 miza za ozvočenje razmnoževalni stroj (Lumoprint, 1 1.000 7 GEHA) izžigalec matric s 1800 matricami 3 Od 10.000 do 100.000 8 (RexRotary 2002 S) 1 100.000 električna peč na spiralo 1 1.000 9 sesalci za prah (razni) 4 od 500 do 5.000 10 loščilec (nekompletni) 3 200 n tehtnice (poštni in trgovska) 3 10.000 12 računski stroji 4 od 500 dol.000 13 14 pisalni stroji (razni) telefonski aparati - sekretarski 11 od 5.000 do 50.000 in navadni 14 od 2.500 do 5.000 15 kalkulatorji (razni) 4 300 16 motorno kolo APN 4 1 35.000 17 motorno kolo APN 6 1 50.000 18 19 prikolica za motorno kolo pisarniško pohištvo (mize, plošče 1 10.000 za mizo, razni stoli, lupinice za stole, obešalniki, kamp mize in stoli, omarica) Javna prodaja v Ljubljani bo v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, '9- aprila 1988, ob 12. uri, ogled pa prav ta dan od 8. do 12. ure. Javna prodaja bo potekala po načelu videno-kupljeno, zato kasnejših reklamacij ne upoštevamo. Sodelujejo lahko fizične in Pravne osebe. Kupnino plača kupec takoj. V ceni ni vračunan Prometni davek in ga plača kupec sam, če ne predloži izjave 0 oprostitvi. Kupljeno osnovno sredstvo je potrebno odpeljati v 7 dneh. tudi garažira službeno vozilo .... Toda odbor zaradi tega nezakonitega ravnanja direktorja ni zgrabil. Ugotovil je le, da je v tem času prejel 125.352 dinarjev na račun mesečnih povračil stroškov za prevoz na delo in z dela. Ker pa za to ne uporablja svojega vozila in ne javnih prevoznih sredstev, mu povračilo ne pripada! Hitrejši od sklepov Sploh kaže, da imajo v Dinosu za vozila prav izvirne rešitve. Dokumenti kažejo, daje februarja letos delavski svet sklenil okrepiti vozni park s 16 Reanultovimi peti-cami in dvema R 21. Kupnino za dve vozili pa so plačali že pred tem sklepom. Prav, bolje je drži ga, kot lovi ga, toda potem je sledil miš maš z menjavo staro za novo, očitki o ocenah pod tržno ceno, sumljivih delitvah, uporabi neavaliranih menic... Sicer pa direktorju očitajo prehitevanje sklepov delavskega sveta tudi na drugih področjih: »Službenih potovanj v tujino mu nikoli v naprej ne odobri delavski svet... Sporne so njegove večtedenske udeležbe na kongresih, na katerih ga občasno spremlja tudi soproga... Prevladujejo korespondenčne oziroma telefo-nične seje delavskega sveta, mnogokrat se sklepa post fe-stum, DS DO zaseda zelo redko, običajno zgolj zaradi zadovoljevanja kakšnih »formalnosti«... V letu 1984 je Dinos brez vednosti samoupravnih organov kupil stanovanje v Šiški iz poslovnega sklada. Potem gaje delovna organizacija prenesla v zasebno last igralca rokometnega kluba Slovan. Tega delavci niso vedeli do zdaj, ko je to odkrila UNZ. Prav tako delavci niso odločali o sponzoriranju RK Slovan, razen ob koncu leta, ko so bili s poslovnim poročilom obveščeni o porabi teh sredstev. Pa še takrat so se nekateri stroški knjigovsko prenašali na druga stroškovna mesta. Zaradi izredno visokih prispevkov DO Dinos RK Slovanu so lahko v organizaciji kluba potovali v tujino (Reykjavik, Moskva) tudi družinski člani direktorja in posebej izbrani »zaslužni« člani kolektiva Dinos...« Grožnja namesto pohvale Je že tako, če so delavski sveti telefonični, če se odbori samoupravnega delavskega nadzora več let ne sestajajo (v DSSS se denimo že 19. 3. 1987 izvoljeni še zdaj ni konstituiral), če so delavci oplašeni.. Grožnje so namreč, kot vse kaže, vsakdanji način občevanja v Dinosu. Požugajo celo strokovnjaku, ki noče drugega kot vestno opravljati svoje delo: »Trenutno buri duhove med delavci Dinosa stara stiskalnica dunajske firme Arnold. Obratuje v enoti Maribor in je potrebna generalnega popravila. Strokovni delavec pa je poleg ponudbe potrebnih del Arnolda zahteval tudi ponudbo ribniškega RIKA, ki je zelo uveljavljen domači proizvajalec takih strojev.« In glej, šmenta. Gledamo ti ponudbi in se čudimo - RIKO zahteva za storitev (mimogrede, podobno je že opravil za novomeško enoto in slišali smo, da zadovoljivo) 98.500.000 dinarjev, Arnold pa 590.000.000 dinarjev oziroma točneje 3.430.000 šilingov?! Zdaj bo kdo mislil, da je bil inventivni strokovnjak pohvaljen, saj bi Dinosu prihranil lepo vsoto denaija in še dinarje bi dali namesto deviz. Figo pa pohvala: »Direktor DO, ki je sklenil pogodbo z Arnoldom (menda res za nekoliko nižjo ceno), je strokovnemu delavcu, ki si je drznil iskati ponudbo RIKA, zagrozil, da se lahko ob naslednji taki neumnosti zaposli kar v RIKU. Za primerjavo še to, da stane nova stiskalnica enakih zmogljivosti pri RIKU z montažo vred približno 110,000.000 dinarjev.« In to je (za zdaj) vse. Ciril Brajer Pobude iz javne razprave o ustavnih spremembah DRŽAVA SKRIVA IZGUBE V javni razpravi o spremembah ustave je moč slišati vse več konkretnih predlogov, kako poenostaviti organiziranost združenega dela, to je, kako odpraviti drug in neučinkovit nadzor nad proizvodnjo. Tako tudi predlog iz 14. amandmaja (alternativa), naj bi SDK črtali kot edino pristojno za opravljanje poslov in nadziranje plačilnega prometa že povzroča ostre polemike. Višji svetnik v Narodni banki Jugoslavije mag. Petar Milatovič že več let dokazuje, da SDK ni opravičila svoje funkcije pri preprečevanju finančnih zlorab. Po njegovem mnenju je treba SDK odpraviti, plačilni promet pa prepustiti preobraženemu bančnemu sistemu. Pri reorganiziranju samoupravnega bančnega sistema bi po njegovem mnenju morali upoštevati: realni obstoj zasebne in družbene lastnine, vse oblike emisije denaija kot možnosti samo-financiranja združenega dela in združevanja dela in sredstev. Upoštevati bi morali tudi objektivno delovanje finančnega tržišča, omogočiti razdolževanje gospodarstva od nakopičenega kvazizadolževanja, opraviti stanovanjsko reformo, tako da bi družbena stanovanja postala osebna last z dolgoročnimi posojili. Najpomembnejše pa je, da bi uki- nili sedanji tip univerzalne banke. Plačilni prompt naj bi opravili v dveh stopnjah: v okviru bank prebivalstva (privatne lastnine) in bank združenega dela (družbene lastnine). Drugo stopnjo plačilnega prometa naj bi opravljali v NBJ. Bančni sistem bi tako imel dva podsistema banke prebivalstva in banke združenega dela. Nekateri predlogi pa so bolj ostri. Jovan Rankovič, prof. beograjske ekonomske fakultete in predsednik delovne skupine za obračunski sistem v »Mikuličevi komisiji« za dograditev gospodarskega sistema, je novinarjem povedal tole: Če bi imel popolnoma proste roke, bi vse zakone s tega področja odpravil in sprejel samo enega. Tudi razviti svet ima namreč samo enega in sicer zakon o finančnem obveščanju. Čeprav je jugoslovanski, gospodarski sistem »pokrit« z množico predpisov, ki »urejajo« obračun, naša osnovna finančna poročila vse do danes niso »primerna« za oceno dveh ključnih podatkov: finančnega položgja kolektiva in njegove donosnosti. Nejasna finančna poročila so naš glavni problem, večina direktoijev pa ga dojema kot elastiko - knjigovodje silijo v to, da v poročilih doho- dek »raztegnejo« na toliko, kolikor gaje potrebno za pokritje OD, sredstev za stanovanja, regres... Novi zakon o skupnem prihodku, ki smo ga sprejeli zadnji dan lanskega leta, je zakonito sredstvo za skrivanje izgub! Prvič v svetovni ekonomski zgodovini se dogaja, da država legalno skriva izgube. To pa omogočajo določila o revalorizaciji, saj se zdaj vse izgube da knjižiti v breme revaloriziranih odhodkov. Če je v jugoslovanskem gospodarstvu 70% osnovnih sredstev dela odpisanih, potem je napačna teza, da se ekonomija lahko zdravi z revaloriziranjem trohnobe. Revalorizacija je lansko leto podvojila inflacijo, ker je večina jugoslovanskih proizvajalcev dodatne stroške revalorizacije prelila v nove cene. Na vprašanje, kako sprostiti jugoslovanski obračunski sistem, je Jovan Rankovič odgovoril, da se da to samo tako, kot ima urejeno italijansko knjigovodstvo, kije najlažje na svetu: ima štiri postavke - aktivo, pasivo, odhodke in prihodke. Ob teh predlogih si velja zastaviti vprašanje:«? Težko je predvideti možne učinke dela nove komisije za reformo gospodarskega sistema, če ne povemo, da je ta komisija tudi doslej (resda ne kot formalno ustanov- ljeno delo in ne vsak njen član z enako intenzivnostjo) aktivno sodelovala pri oblikovanju političnega sistema, ki obnavlja voluntarizem, in pri graditvi gospodarskega sistema na prvinah »dogovorne« ekonomije kot novoodkrite zasnove politične ekonomije socializma. Nekateri člani komisije so dali pomemben prispevek k deviznemu sistemu, ki je uvedel plačilno-bilančne pozicije republik in pokrajin in razdrl enotno tržišče. Drugi člani niso bili sposobni uveljaviti rešitve »Kraigherjeve komisije«, v kateri so sodelovali. Tretji pa so bili in so še vedno znani kot zaljubljenci v koncept »programirane« inflacije in nasprotniki omejitvene posojilno-de-narne politike... Mar niso to zadostni razlogi za bojazen, da bodo delo in rezultati te komisije podobni prejšnjim? Problem torej ni pomanjkanje programov in idej, (in sposobnih ljudi), temveč predvsem v nemoči, da bi te ideje praktično uveljavili. Ko nam bo to popolnoma jasno, ne bomo več iskali izhoda v ustanavljanju komisij in delovnih skupin, temveč v trganju birokratskih spon, ki zavirajo pobudo in podjetništvo. Pripravil in komentiral: Vinko Blatnik IZOBRAŽEVANJE, KULTURA Ljubljana, 8. aprila 1988 Delavska enotnost 1i!j V sindikatu delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti bodo preučili najbolj pereča vprašanja POVEČANE OBVEZNOSTI POSTAJAJO MERILO NORMALNEGA DELA Konec tega tedna se bodo sestali na peti seji člani republiškega odbora sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Pregledali bodo rezultate dveletnih prizadevanj svojega sindikata in govorili o trenutnih zlasti gmotnih problemih vzgoje in izobraževanja. To bo tudi volilna seja, saj dosedanjima predsedniku in sekretaiju, Ivanu Štukovniku in Alešu Golji, poteče mandat. V poročilu o delu RO sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti za obdobje od februarja 1986 do aprila 1988 so zapisali najvažnejše probleme, s katerimi so se ukvarjali. Zadnji dve leti je bil čas vse hitrejšega zaostrovanja razmer v družbeni reprodukciji. Državno urejanje in poseganje v osnovne možnosti za go-spodaijenje, administrativno določanje cen programov in storitev, odločanje o temeljnih razvojnih vprašanjih zunaj interesnih skupnosti, premajhna pripravljenost za dogovarjanje o osnovah in merilih za oblikovanje cen storitev so krivi - kot so zapisali v poročilu - da so samoupravni družbenoekonomski odnosi v interesnih skupnostih nazadovali ali celo odmrli. Tudi samou- pravno dogovarjanje o usmerjanju in razporejanju dohodka ter delitvi osebnih dohodkov ni zagotovilo ustreznejše ureditve teh vprašanj. Največ pozornosti v minulem obdobju je moral republiški odbor sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti nameniti družbenoekonomskemu položaju oziroma prizadevanjem za ohranjanje ravni osebnih dohodkov delavcev. Stanje na tem področju seje nenehno spreminjalo zaradi različnih intervencijskih ukrepov in potreben je bil precejšen trud, da so reševali zaplete v še znosnih okvirih. Pri usklajevanju osebnih dohodkov je za vzgojo in izobraževanja predvsem sporna še sedaj veljavna metodologija za ugotavljanje usklajenosti ravni osebnih dohodkov v dejavnostih in med dejavnostmi, ki jo je pripravil republiški komite za delo. Metodologija ni osnovana na sporazumih dejavnosti, primerjajo v celoti izplačane osebne dohodke, za usklajevanje pa uporabljajo razmerja iz leta 1979 in ne dopuščajo izenačevanja znotraj dejavnosti. V vzgoji in izobraževanju so delavci reševali svoj družbenoekonomski položaj s povečeva- njem obsega dela, sedaj pa jim grozi, da bo tako povečan obseg postal merilo za normalno delovno obveznost. Prihodki delovnih or-ganzacij iz neposredne svobodne menjave dela ali prodaje izdelkov na trgu so omogočili posameznim delovnim organizacijam višjo rast osebnih dohodkov kot v tistih, ki so pridobivale dohodek z menjavo dela v interesnih skupnostih. To je še povečalo razlike v dejavnosti in relativno znižalo osebni dohodek delavcev v organizacijah, ki je odvisen samo od svobodne menjave dela v interesnih skupnostih. Za ugotavljanje ravni osebnih dohodkov pedagoških delavcev je bistveno, kaj mora delavec opraviti v običajnem delovnem času in kolikšen je njegov osebni dohodek za normalno opravljeno delovno nalogo. Delovna obveznost pedagoških delavcev je nedorečena, posamezni deli so zakonsko omejeni navzgor bolj zaradi zaščite kakovosti izvajanja sprejetih programov, kot pa, da bi zavaroval delavca pred obremenitvami. Zakonska določila, standardi in normativi interesnih skupnosti in dejansko delo, ki ga opravljajo pedagoški delavci, se razhajajo. Pravih V Šentjakobskem gledališču že druga premiera ta mesec Po Molierovem »Zdravniku po sili« so amaterski gledališčniki ljubljanskega Šentjakobskega gledališča v enem mesecu pripravili že drugo premiero: »Ozri se v gnevu« Johna Osborna. Sedanja uprizoritev pomeni že peto letošnjo premiero, kar priča o širokem ustvarjalnem zaledju šentjakobskih gledališčnikov in njihovi zavzetosti, ki presega klasične amaterske okvire. V letošnjih predstavah se je zvrstilo že 40 igralcev, med njimi 7, ki so se gledališču priključili ob začetku letošnje sezone. Režiser Iztok Tory je prepričal) da je Osbornovo delo, ki je v petdesetih leti*1 oznanjalo prihod jeznih mladeničev in upor m|a de generacije proti vsemu tradicionalnemu P tudi danes - v dramaturški priredbi Toneta Pat*' Ijiča - še kako aktualno, ko se lomijo tradiciona*' ne vrednote družbe. Na sliki Janez Pogorelec k0 Cliff Lewis, Rastko Tepina kot Jimmy Porter i" Tončka Černilogar kot Alison Porter na eni zadnjih vaj za predstavo Ozri se v gnevu. strokovnih predlogov pa ni. Razprava o delovni obveznosti, ki jo je spodbudil republiški odbor, ni dala pametnih odgovorov, zaostritve in stavke na posameznih slovenskih šolah pa pričajo, da gre za pomembno razhajanje med deklaracijami in prakso, ki jih bo treba v sindikatih doreči. V centru za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju je bila minuli teden majhna slovesnost, na kateri so podelili diplome tistim slušateljem, ki so uspešno končali sedemtedenski seminar za mlajše vodilne delavce oziroma potencialne kandidate za vodilna delovna mesta. Diplome je podelil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc. Direktorica Centra Danica Purgova pa je v uvodu povedala, da v Centru poleg sedemtedenskih seminarjev za perspektivne vodilne delavce v zadnjih letih pripravljajo tudi osemdnevne seminarje za vodilne delavce z večletnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu ter krajše aktualne seminarje po posameznih sklopih. Povedala je, da so lani od načrtovanih 170 seminarskih dni realizirali 215, od teh v Centru 200, v posameznih organizacijah združenega dela pa 15. na usposabljanju je bilo 1211 udeležencev: na sedemtedenskih seminarjih 32, na osemdnevnih 110 in na krajših seminaijih 1069 kandidatov. Poudarila je tudi, da so se v enoletnem novem programu pokazale nekatere spremembe: največ udeležencev je prišlo iz organizacij združenega dela razvitih regij. Spreminjala se je tudi sestava, saj na seminarje prihaja vedno več poslovodnih delavcev oziroma višjih vodilnih delavcev kot prejšnje leto. Vedno več je tudi mlajših vodilnih delavcev; več je delavcev z višjo izobrazbo in veliko več tudi žensk. Posebne pozornosti v minulem obdobju - čeprav z ne pretiranim uspehom - je bil deležen tudi gmotni položaj upokojenih prosv.etnih delavcev. Podobno velja za nadure kot poseben pogoj vzgojno izobraževalnega dela, ki jih nedosledno upoštevajo pri odmeri pokojninske osnove. Zadnje obdobje je tudi na področju vzgoje in izobraževanj prineslo zaostritve, ki so se izražale kot stavke. Čeprav republiški odbor še ni oblikoval dokončnih ocen zadnjih dogodkov, pa je trd- na njegova ugotovitev, da je do stavk v vzgoji in izobraževanju prišlo predvsem žara; di zunanjih vzrokov, zarad1 podcenjenosti programov P nepravočasnih valorizacij cen storitev, le delno pa SO vzrok notranji zapleti v delitvi dela in osebnih d°' hodkov. Našteli smo le nekaj tem. o katerih poročilo podrobneje govori, nujno pa je, da na seji republiškega odbora natančno preučijo reševanj® najpomembnejših vprašan) delavcev tega izredno p°' membnega področja družbenih dejavnosti. Igor Žitnih Kadrovske priprave v sindikatu delavcev v kulturi zamujajo BOU OPOZARJANJE KOT REŠEVANJE Minula seja izvršnega odbora RO sindikata delavcev v kulturi je bila namenjena pripravam na bližnjo letno sejo republiškega odbora. Podrobno so govorili o poročilu o delu RO sindikata delavcev v kulturi Slovenije v minulem letu in določili za datum seje 14. april. Za sejo bi bilo vse pripravljeno, če ne bi zamujali s kadrovskimi postopki. Tako je vse jasno le za dva kandidata za podpredsednika republiškega odbora, medtem ko za funkciji predsednika in sekretarja, ki bosta delo opravljala poklicno, do seje še ni bilo dokončnih predlogov. Kljub temu da so za vsako od obeh funkcij na prejšnji seji evidentirali po tri možne kandidate, imajo sedaj za vsako le še po enega kandidata, pa tudi ti še niso dali dokončne privolitve. Tako se lahko zgodi, da na letni seji volitev v celoti ne bodo niti mogli opraviti. Člani izvršnega odbora so izrazili nezadovoljstvo zavoljo premajhne pomoči organov RS ZSS pri iskanju najpri- mernejših in kadrovskih rešitev. Podobno velja tudi za postopke pri zamenjavi članov RO, ki iz različnih razlo; gov ne sodelujejo dovolj Prl delu RO. Tu gre največ za člane, ki predstavljajo ljubljanske kulturne ustanove. Iz poročila, ki so ga sprejeli za letno sejo, je razvidno-da so največ svojih moči P0) rabili za urejanje vprašani delitve sredstev za osebn® dohodke. Pri tem so imel1 precej težav, ki so jih poskušali po svojih močeh prema; govati ali pa vsaj opozarja*1 nanje. V poročilu dokaj obupn° naštevajo, katerih problemov so se v minulem obdobju lotevali. Razen vprašanj-ki so jih lahko sami uredil1 ali rešili — izobraževalni seminar, pomoč občinskir*1 odborom, priprava vzorčnega pravilnika o delitvi sredstev za kulturne organizacij® — je večina prizadevanj (p intenzivnih razpravljanj (x o položaju kulture ostal3 je zgolj pri željah. [ Ž ^ zv? zrsrz..?, v? z N s.sns g-zvn-g g sz srzz g s\š g-fr fr ^ g gg gg zg g g g s Sfr.frfr <^-so s-gfrg fr^š Sindikati v Zvezni republiki Nemčiji SINDIKAT IN DELODAJALCI: STAVKOVNA PRAVILA [čan-letil1 mla' a j6, )nal' ; ko1 3r k1 zad' laje aže' ara; rad> v ia :acij i so de-do- em- -ob- , da jora jan) po- ruZ- ;ni^ re-i za čla-zlo-pri : za ub-re- eje- [no- pO; ;anj bne neH iku- ma' ja« DIlO □le- ob' anj, diH se- cim •ne- •ed- cije Sani tala Za obdobje pred prvo sve-vn0 vojno je bilo značilno, ta .Pital sindikatom ni ho-Priznati vloge enakoprav-; eS| pogajalskega partner-a' r® ve^: prizadeval si je, a bi sindikat uničil ali pa SaJ izrinil iz obrata, sk aZen s političnim priti-kom _ prek vlade, parla-^ ,erita in upravnih organov le skušal ta cilj doseči tudi rPgače. V ta krog sredstev o sodile črne liste sindikali-°v, reverzi, ki so jih podpi-j.0Y®li delavci in z njimi ob-kmljali, da ne bodo vstopali S1ndikate, v zameno za to pa so dobili zaposlitev, izprt-d i 30 jib začeli uveljavljati j elodajalci zoper sindikate njihove stavke v časih vi-konjunkture med le-nr 19oo in 1913, ustanavljale žoltih sindikatov, ki so . nasprotju s svobodnimi ^ ndikati zavračali delavski °J. in ne nazadnje tudi si-v.^rn medsebojnega povra-ja škode, ki gaje razvil kartal, da bi podjetnike ubra-n Pred gospodarskimi po-, edicami stavk. Redke ko-®ktivne pogodbe, ki so jih P°dpisali sindikati in delodajalci pred prvo svetovno ^°jno v Nemčiji, so imele Povsem zaseben značaj in Whovega izpolnjevanja ni djlo moč iztožiti pred sodiščem. K° 3e izbruhnila prva svetovna vojna, so postale stav-,e. Prepovedano sredstvo doja, toda po drugi plati so ;0Jne razmere terjale vklju-oevanje sindikalnih struktur , vojno gospodarstvo. Res-^a seje tako še nadalje okre-PUo reformistično in kompromisarsko krilo v delav-l5err! gibanju, toda ko je bi-. vpjne konec, je prišlo med ndikati in kapitalom do bi-, Venih sprememb. Tako je n že 15. novembra 1918 s, delodajalci in sindikati členjen sporazum o ustano-^ tvi osrednje delovne skup-.°sb, ta sporazum pa je ne iz na ugovore. ki so jih rekali zoper takšen kom-Pr°rnis s kapitalom pred-. arniki revolucionarnega ula delavskega gibanja, p mašal naslednje pomemb-s® ?Premembe: delodajalci ... sindikate priznali za »po-, kane« predstavnike de-lovr,ev; uveljavilo seje nače-> da je nedopustno omeje-anje delavske svobode do nruževanja; delodajalci so .odrekli podpiranju »svo-n* delavskih organizacij j otraj obrata; sindikatom bil priznan položaj enako-avnega partnerja v uprav-j P1 Postopku za izdajanje l.avskih knjižic; uveljavilo , Jo načelo, da je treba de-vna razmere urejati s tarif-bil pogodbami; v obratih n bajmanj 50 delavci so bili tanovljeni delovni odbori, tako pa so nastale tudi sii r5tne Poravnalne komi-Jo. ki so skrbele za reševa-Je sporov. Z zakonom, ki je . sprejet decembra 1918 in „ Je urejal področje tarifne-Odgovarjanja in ustanav-dfib Poravnalnih svetov, so D ovne pogodbe končno prtudi del državnega natVa. Ti sporazumi so bili (dČ° dopolnjeni še leta 1923 (za^ nik o poravnavi), 1926 ISžvČ 0 s°diščih dela) in Vg.'.'ustanavljanje posredo-nic za delo in zavarovanje v primeru brezposelnosti). Toda ko je začela pritiskati gospodarska kriza, je skušal kapital nastale razmere izkoristiti za vzvraten razvoj, dokončno pa so bile delavske in sindikalne pravice odpravljene z zmago nacizma. V sporih med delom in kapitalom razsojajo sodišča za delo Sindikalna in delavska zakonodaja Zvezne republike Nemčije naj bi bila na tem področju nadaljevanje razvoja, ki ga je prekinil nacizem, vendar pa s pomembno razliko, da je Zvezna republika za razliko od weimar-ske v delovnih sporih nevtralna in ne sme posegati vanje. Osnova sistema tarifnih pogodb sta doslej že večkrat novelirani zakon o tarifnih pogodbah iz leta 1949 in pa člen 9, odstavek 3 temeljnega zakona (ustave), ki govori o svobodi združevanja; tarifne pogodbe naj bi bile glede na razsodbo ustavnega sodišča iz leta 1954 sestavni del te pravice do združevanja. Spori med delom in kapitalom so bili poslej prepuščeni sodiščem za delo (temeljna, deželna in zvezno sodišče za delo v Kasslu), ta pa so v povojnih letih močno vplivala na oblikovanje razmerja med delom in kapitalom, praviloma tako, da so ožila meje v ustavi zastavljene pravice do združevanja in njenih praktičnih posledic. Na tej podlagi se je v ZRN po letu 1955 razvil tudi nauk o »družbeni ustreznosti stavk«, nauk, po katerem so oblike delavskega boja, predvsem pa stavka, dopustne šele, ko so izčrpana vsa druga sredstva, vključno s poravnavo. Dodatno k temu je zvezno sodišče za delo leta 1971 razsodilo, da imajo do svoje posebne oblike stavke - izprtja - pravico tudi delodajalci. Gre seveda za posege, ki bistveno omejujejo možnosti za razvoj delavskega boja in ga podrejajo mnogim pravilom, ki pa so po drugi plati spodbujale nastanek nekaterih novih razmerij in procesov. Tako so na mnogih ravneh, vključno z ministrskimi, začeli nastajati različni sosveti, v katerih se srečujejo predstavniki sindikatov in predstavniki kapitala, tako da je postalo nekonflikt-no reševanje sporov med obema stranema značilna poteza prakse v ZRN. Tako kot v dosedanji zgodovini delavskega gibanja ima ta ureditev tudi v sodobni ZRN svoje zagovornike, ki zavračajo »konfliktno in du-alistično« gledanje na razmerje med delom in kapitalom, kot tudi nasprotnike. Število teh zadnjih se je povečalo^ sedemdesetih letih, ko se je gospodarski razvoj upehal in ko so se s prvimi znamenji zastoja spet močneje oglasili tisti, ki od sindikata terjajo več bojevitosti in pripravljenosti na spopade. Sindikat noče monopola nad stavko Tarifna pogajanja spadajo med najpomembnejše vsakoletne dolžnosti sindikatov, zato so ti še posebej občutljivi na predpise in pa ju-dikaturo, ki skušajo omejiti njihove možnosti za pritisk na delodajalce. Uspehi, ki so jih sindikati dosegli v povojnem času, segajo na različna področja. Realni dohodki so se od leta 1945 do 1960 povečali za 70 odstotkov, pri tem pa je treba upoštevati, da je bilo predvojno izhodišče za izračun še zelo nizko. Toda od leta 1960 do leta 1980 so se povečali še za dobrih 90 odstotkov. Hkrati se je krajšal dejanski delovni teden (1955 49 ur, 1965 45,1 ure, 1975 41,2 ure), podaljševali pa so se letni dopust (5 do 6 tednov letno) in odmori pri delu. Izboljšave so segle tudi na druga področja: utrditev položaja sindikalnih zaupni- Položaj Evrope in njene posebnosti, ki jih mora Jugoslavija upoštevati pri vključevanju v njene ekonomske in tehnološke integracije (5) NELOGIČNI TUJEK ALI V EVROPO ODPRTA DRŽAVA Pripravil: Iztok Simoniti Tehnološka prenova je seveda prednostnega pomena za razvoj gospodarskih potencialov držav in ekonomskih integracij na temelju sodobnih tehnologij, kar je prvi pogoj za kompetitivnost njihovih gospodarstev v svetovnih razmerah, s tem pa tudi za krepitev njihove vloge v svetu. Obe velesili se zavedata pomena teh procesov, zato so ZDA leta 1985 (za Sovjetsko zvezo ni podatkov) namenile približno 110 milijard dolarjev za raziskovanja in razvoj (3% BNP) kar je več kot Japonska, Francija, Velika Britanija in ZR Nemčija skupaj. Nedvomno so naložbe Sovjetske zveze tudi velike. Pobuda Mitteran-da za ustanovitev Eureke prav tako odraža prizadevanje, da bi vse države zahodne Evrope čimveč pripomorejo k mobilizaciji in smotrni porabi denarja za razvoj sodobnih tehnologij, kar je edini način, da ne bi zaostale v tekmi na tem področju, ki danes obvladuje ves razviti svet. Kljub neizenačenemu gospodarskemu razvoju geografskih območij, držav pa tudi posameznih vej gospo-arstva v preteklem obdobju pa raste splošna soodvisnost gospodarstev držav v svetovnih razmerah. Na to je vplival izreden tehnološki razvoj, posebno komunikacij in transporta, ki je skraj- šal časovne in prostorske razsežnosti planeta in onemogočil hiter pretok informacij, ljudi in blaga. To je povzročilo potrebo po večji povezanosti državnih gospodarstev. Medtem ko je bil izvoz industrializiranih držav leta 1960 samo 12,7% proizvodnje, se je v letu 1984, leta povzpel na 29,5%. V nekaterih evropskih državah se je povzpel že nad 50%. Trgovina in storitve prav tako naraščajo ter so sredi 80. let dosele obseg 400 milijonov dolarjev letno, transakcije na deviznih tržiščih pa se danes gibljejo približno v višini 200 milijard dolarjev dnevno, to pomeni, da so za 40 krat večje od blagovne menjave v svetu. Podobni procesi potekajo tudi med podjetji. V najnovejšem času so se mnoga nacionalna podjetja vključila v multinacionalna in se povezala vodoravno in navpično. S takšnim povezovanjem gre danes več kot polovica izvoza nekmetijskih proizvodov prek multinaci-onalnih podjetij, približno četrtina svetovne trgovine s temi proizvodi pa se odvija kot transfer znotraj podjetja iz ene v drugo proizvodno enoto in to v isti multinaci-onalni mreži. Švica na primer zagovarja stališča, da je njena povezanost v EGS prek multinacionalnih podjetij že tolikšna, da ni potrebna formalna vključitev v to integracijo. Z Avstrijo je položaj nekoliko drugačen, zato so pritiski nanjo, naj se priključi EGS, toliko močnejši. Okrepljena moč Zahodne Evrope in napredek integracijskih procesov v njej so privedli do vse večje diferenciacije njenih ekonomskih interesov do ZDA in to na številnih področjih: v kmetijstvu, protekcionizem v denarni in devizni politiki, odpor Zahodne Evrope, da sama prevzame breme sedanje gospodarske krize in podobno. Zato občasno prihaja do kriz v medsebojnih odnosih, ki pa se na po-litčni ravni relativno hitro rešujejo, žal brez obojestransko zadovoljive rešitve. K diferenciaciji pripomore tudi krepitev sodelovanja ZDA z državami vzhodne Azije in Pacifika, kar škodi sodelovanju z Zahodno Evropo. Zaostajanje vzhodnoevropskih držav v razvoju vrhunske tehnologije nalaga tem državam usmeritev v krepitev ekonomskega povezovanja z Zahodno Evropo in širše z vsem Zahodnim. Zahodna Evropa ima v tem večje prednosti, saj je manj zaprta glede izvoza občutljivih tehnologij na Vzhod kot ZDA. Proces popuščanja napetosti, ki se je začel med obema velesilama, bo prej ali slej privedel do večje elastičnosti ZDA na tem področju. Poleg političnih motivov na to vplivno tudi pomembni gospodar- ski: upočasnjena gospodarska rast na Zahodu, nezaposlenost, velik deficit v trgovinski bilanci ZDA in drugo. Vsi ti procesi so torej povzročili vrsto sprememb v mednarodnih gospodarskih stikih, ki zahtevajo prilagajanje pa tudi notranje spremembe v politiki integracijskih skupin v Evropi. Ambicije Evrope in iskanje možnosti za njeno identiteto Obenem s procesi, ki so z vidika vojaško-varnostnih strategij obeh velesil pripeljali do jasne razmejitve interesnih področij in ustvarjanja vzhodnega in zahodnega varnostnega podsistema pa so potekali tudi drugi pozitivnejši procesi. Jasneje kot kdaj koli prej so se namreč v zadnjem desetletju oblikovale zahteve, da si Evropa izbori lastno varnostno, politično, gospodarsko in kulturno identiteto glede na velesili in preostali svet. V zahodni Evropi so pri oblikovanju takih zahtev sodelovali poleg uradnih struktur predvsem opozicijske stranke, alternativne skupine in posamezniki. V Vzhodni Evropi, kjer je demokratičen prostor mnogo manjši, pa so se te zahteve oblikovale predvsem v tako imenovani ilegalni ali zasebni sferi: v ilegalni opoziciji (npr. Solidarnosti), mirovnih gibanjih, ki imajo le nekakšen kov v podjetjih, varstvo pred prekinitvijo delovnega razmerja, dohodkovna varnost za starejše delavce, ustvarjanje obratnih skladov za dopolnilno izobraževanje. Glede na tehniko obstajata dve vrsti tarifnih pogodb: mezdne tarifne pogodbe, ki ponavadi za leto dni urejajo višino mezd, ter okvirne tarifne pogodbe, ki urejajo druge delovne razmere. Dokler pogodba velja, sindikati zoper njo ne smejo organizirati delavskega boja. V primerjavi z drugimi zahodnimi državami je ZRN dežela, v kateri so stavke redkost. K temu je po eni plati prispevalo dolgo obdobje rasti in blaginje, po drugi plati pa že omenjene omejitve stavkovne pravice, predvsem prepoved »divjih stavk«. Kriminalizacija spontanih prekinitev dela, kot še pravijo divjim stavkam, je ena od najbolj spornih točk delovne zakonodaje v ZRN. Vprašanje je postalo posebej žgoče v prvi polovici sedemdesetih let, ko so se zaradi zastoja začele množiti divje stavke in ko se je tudi sindikat postavil na stališče, da noče imeti »monopola na stavko«. Sicer pa mora biti odločitev za stavko sprejeta na način, ki naj bi omogočal demokratičen vpliv vsem prizadetim. Zanjo se mora s sklepom izreči predstojni-štvo sindikata, sklep pa mora s tajnim glasovanjem potrditi še 75 odstotkov vseh prizadetih članov sindikata. Ce se ti odločijo za stavko zoper mnenje predstojništva sindikata, nimajo pravice do gmotnega nadomestila iz blaggjne sindikata. Matjan Sedmak polilegalni status, in med posamezniki, ki so praviloma tako ali drugače izključeni iz javnega življenja in jih preganjajo oblasti. Zaradi politične narave zahodne poloble, ki ima objektivno mnogo večji demokratični prostor kot vzhodna, se zato ti procesi razlikujejo. V Zahodni Evropi so bili namreč uspešni vsi tisti procesi, ki so bili usmerjeni v potrjevanje njene identitete na najrazličnejših področjih. V nadljevanju bomo zato skušali našteti nekatere najpomembnejše vidike te identitete in še posebej integracijskih procesov, ki so pomembni za Jugoslavijo kot evropsko državo. Zahodna Evropa torej ima svojo identiteto, to je svojo evropsko razsežnost ali kakorkoli bi hotel to imenovati. Ko govorimo o Evropi namreč mislimo na tisti politični in ne toliko geografski pojem, ki čuti in deluje drugače kot oba hegemona. Ne glede na to, da je Zahodna Evropa del zahodnega sveta in del zahodnega obrfemb-nega sistema z enotnim družbeno - ekonomskim sistemom pa je danes pomemben gospodarski bazen in pa območje, ki ima svoje posebne vojaške in politične ambicije in kot del visoko-razvitega sveta tudi skupne interese v mednarodnih ekonomskih odnosih. Potrjevanje identitete se odraža v težnjah po neodvisnosti in emancipaciji do obeh velesil na vojaškem in političnem področju. Zahodna Evropa namreč noče biti le del (objekt) v obrambi strategija ZDA in njene gospodarske, denarne in finančne prevlade. Zato se njena identiteta kaže tudi v specifičnem odnosu do Sovejtske zveze in vzhodnega bloka zlasti pri izboljšanju političnih in gospodarskih odnosov. Nadaljevanje prihodnjič _____________________________________________________L oddih, šport in rikreacija 8. ^ Delavska enotnost 1i!? Za večjo kakovost življenja Ko ustavimo stroje in končamo delo, si v glavnem želimo čimprej domov. Zato so prenekateri športni objekti, ki smo jih postavili v neposredni bližini tovarn, slabo izkoriščeni. V zadnjih letih smo zato namenili precej več pozornosti življenju v krajevni skupnosti, kjer delavci in člani njihovih družin prežive največ prostega časa. Prav krajevne skupnosti naj bi namreč sčasoma postale nosilec športnega in kulturnega življenja ljudi vseh starosti tudi mladine in starejših občanov. Z željo, da bi prešh od besed k dejanjem, se je Partizan Slovenije že pred leti odločil za akcijo »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji«, ki jo je kasneje preimenoval v »športno rekreacijo v vsako krajevno skupnost«. Razumljivo je, da je dobila pobuda Partizana široko družbeno podporo, saj postajata športna vzgoja in rekreacija vse bolj pomembni prvini za zdravje naroda in s tem tudi kakovosti življenja. Medtem ko imajo prene-katere krajevne skupnosti vse možnosti za bogato te-lesnokulturno življenje, ponekod nimajo tako rekoč ničesar in je zato vse odvisno od zagnanosti, volje in iznajdljivosti krajanov. Zato so se pri Partizanu tudi odločili, da bodo ocenjevali predvsem delo, vztrajnost in podobno, pa manj preostalo. Namen akcije, ki se ni dodobra zasidrala le v Sloveniji, temveč tudi v drugih naših republikah in pokrajinah, je nedvoumen: spodbujanje redne in množične športne dejavnosti v krajevnih skupnostih. Ta naj ne bi bila kampanjska, temveč, če že ne vsakodnevna, vsaj večkratteden-ska, zajela pa naj bi mlado in staro in čim več - žensk. Zanje je namreč znano, da ob vseh obveznostih nimajo kdovekoliko časa za šport, pa čeprav rekreacije niso nič manj potrebne kot moški. Akcija »športno rekreacijo v vsako krajevno skupnost« torej ne predstavlja nove oblike tekmovalne dejavnosti. Zato pri ocenjevanju uspešnosti upoštevajo predvsem odstotek aktivnih oziroma krajanov, ki jim pomeni športna rekreacija sestavni del življenja. Niso torej pomembni dosežki v tej ali oni športni panogi, niso važne sekunde, minute in centimetri. Pomembna je množičnost in skozi ta očala kakovost življenja v posamezni krajevni skup-, nos ti. V Sloveniji poteka zanimiva akcija Partizana že sedem let. Dosežki teh prizadevanj so kar spodbudni. Lahko pa bi bili še precej bolj, če bi bila povezanost društev Partizan z drugimi telesnokulturni-mi organizacijami boljša in če nekateri podpisniki dogovora o akciji ne bi pozabili na svoje obveznosti. Posebno v teh časih, ko varčujemo pri vsakem dinarju in vse bolj skopo odmerjamo denar za množično telesno kulturo, bi bilo pametno narediti vse, da bi akcijo poživili in tako vnesli več zdravega življenja v naše krajevne skupnosti. Andrej Ulaga Da v šolah ne bi tako zlahka zgubljali človeškega dostojanstva ŠOLSKA TELESNA VZGOJA -TO SMO LJUDJE Veliko je stvari, s katerimi lahko učencem tu in tam povemo, da piščalka in žoga nista osrednja predmeta našega zanimanja Ni ravno ‘ običajna misel, da bi bil lahko pisatelj Fran Milčinski, avtor Butalcev, kakor koli povezan s teles-nokultumo stroko. Ampak bolj ko razmišljam o njegovi zgodbici, v kateri nastopa svinjski pastir kot namestnik kaplana na cerkveni prižnici, vse manj se mi dozdeva smešna, sem pa vedno bolj prepričan, da ima zgodbica globoko misel, ki bi se je morali zavedati tudi teles-novzgojni pedagogi. Med delavci v šoli imamo namreč največ možnosti, da opravimo svoje delo pri telesni vzgoji tudi brez ene same človeške komunikacije... Ponudimo žogo, razdelimo skupine, zapiskamo ob koncu ure, morda koga še potrepljamo po rami, in vse je urejeno. Celo zadovoljni smo, saj so učenci srečni, primerno obremenjeni in naučili so se nekaj novega. Milčinskega svinj ar zaradi svojega dela ni imel posebnih možnosti za človeško komunikacijo. Vsi njegovi monologi so namenjeni svinjam. Ko je dobil priložnost, da spregovori, ni mogel ravnati prav nič drugače. V svojem običajnem žargonu seje obrnil na sovaščane. Se zavedamo, da takrat, ko stojimo pred otroki in opravimo s svojim mimo; na desno ravnaj’s; en-dva tri-štiri; in tako iz leta v leto — izgubljamo svoje človeško dostojanstvo. Če ne zmoremo učencem kar koli povedati — še zdaleč ni pomembno, da bi to bili strokovni nasveti ali moraliziranje — če jih ne znamo pripraviti, da bi se za trenutek zamislili in nam sami povedali kaj takega, kar bi nas lahko zanimalo, če smo preveč pasivni, da bi jim ob vsaki priložnosti pokazali, da v telovadnici nismo samo zato, da delamo red in za strokovno delo — to tako ni bilo nikoli cenjeno ne med učenci ne pri sodelavcih v učiteljskem kolektivu — potem se zagotovo spuš- čamo na tragično raven človeka iz zgodbe. Na neki mestni šoli stopi učitelj telesne vzgoje pred začetkom ure k učencem in jih pozdravi. Ni dobil odgovora, od njega zahtevajo le žogo in igro. Učitelju butne kri v glavo: »Poslušajte, je kdo med vami, ki nima sosedov?« »Imamo jih!« zadovoljno v zboru odgovorijo učenci. »Ko jih zjutraj srečate, jih pozdravite?« sprašuje učitelj. »Seveda,« zapojejo učenci. »No, potem pa mi odgovorite.« »Že osem let se vsak dan srečujemo. Pozdravljam vas, vam pa še na misel na pride, da bi vsaj odzdravili. .. Kako naj si to razlagam? Sem slabši od vaših sosedov. .. Ah pa me danes morda niste spoznali?« In drugi primer. Na mali podeželski šoli stopi mlad učitelj pred dve Z letošnjimi dosežki v svetovni smučarski areni smo lahko več kot zadovoljni. Uspeh bo v prihodnje zato težko ponoviti, še posebno, ker bomo, vsaj nekaj časa, ocenjevali nastope naših skozi velike dosežke letošnjega svetovnega pokala in drugih tekmovanj na najvišji ravni. A. U. Zgovoren Cooperjev test Če smo se odločili priključiti se tekačem, ki vadijo v bližini naselij in tako skušajo ohraniti in obenem izboljšati svoje zdravje in psihofizično kondicijo, si pripravimo ustrezen načrt. Na začetku moramo upoštevati načelo postopnosti in obremenitve prilagoditi sposobnosti in počutju. Za izboljšanje aerobnih sposobnosti in vzdržljivosti moramo teči večkrat na teden. Na tek se moramo odpraviti zdravi. Priporočljivo je, da pred vadbo obiščemo zdravnika, še posebno, če smo malce v letih. Da bomo ugotovili, kako je z našo telesno zmogljivostjo, opravimo Cooperjev test. Preizkus opravimo tako, da vzdržema tečemo 12 minut in si prizadevamo preteči čimvečjo razdaljo. Če ne gre drugače, lahko vmes tudi hodimo. Če v omenjenih 12 minutah pretečemo manj kot 1600 metrov, je naša telesna sposobnost izrazito slaba. Če premagamo 1600 do 2000 metrov, je še vedno slaba. Primerna je šele takrat, ko v omenjenem času pretečemo vsaj 2000 do 2400 metrov, medtem ko je dobra, če premagamo 2400 do 2800 metrov. Odlične sposobnosti pa imamo, če v 12 minutah pretečemo najmanj 2800 metrov. Pojdimo torej na atletsko stezo in se prepričajmo, koliko smo pri močeh. Za začetek tečemo počasi, vmes tudi hodimo in opravljamo dihalne in gimnastične vaje. Tako se postopoma pripravimo na večje obremenitve. Čim starejši smo, tem več časa bomo potrebovali, da bomo kos daljšim razdaljam. Po prvih kilometrih bomo morda ugotovili, da nam nagajajo mišice in vezi na nogah. Kar lepo potrpimo, saj je prilagajanje na večje napore včasih dolgotrajno. Še posebno, če več let nismo bili aktivni. Zato ob manjših ali večjih krizah nikar ne popustimo. Lahko jih premagamo, vendar le z voljo in vztrajnostjo. U. Ra; VF Q II ttstai smdi iUdeic Md Uvr ?omi ]ebil ^eni ve2) vkat Pozic parti tatur pizac Pikt£ fazp, Prep Vk 1> Kovr jrcln, krat; n6h J Pm. Pi s: |avc( irtiei 01 vPrj Jev \ 2o i Wo *em 15 d l sirid sku< vrsti učencev in kakšno minuto spretno žonglira z nogometno žogo — žoga, noga, koleno, glava, rame, noga... pa še sončna očala je imel na nosu. Zatem so fantje in de-leta kar med seboj igrali nogomet. Vrsta proti vrsti... Učenci si ob vsakem učiteljevem gibu mislijo svoje in skoraj po pravilu ne rečejo ne bele ne črne. Zagotovo pa si vse zapomnijo. Deset, petnajst let kasneje se bodo v tem kraju še vedno tolkli za boljše delovne razmere pri telesni vzgoji in najbrž bo kateri izmed teh učencev takrat že odločal o tej ali oni stvari. Kako naj ta njegov nekdanji učenec verjame svojemu spretnemu učitelju, da za žongliranje potrebuje kaj več kot kvadratni meter ravne podlage in dve vrsti gledalcev! Turizem smo ljudje — slišimo na vsakem koraku. Moto, ki ima globok smisel. Čisto preprosto bi ga lahko preoblikovali v: šolska telesna vzgoja — to smo ljudje! In s čim vse se lahko na začetku ure obrnemo k člo- veški plati svojih mladih p°' (22] slušalcev? Bi jim znali razlO' ni s žiti, zakaj boste danes VT ^35 minut porabili za čiščenj6 ^an; telovadnice, trave ob igriS' ču, pometanje asfaltne pre- fes vleke? . Ws Jim znate pojasniti, da ni- radi ste prav nič zadovoljni, ker Sorj je Slovenija, naša dežela, le ^ za odtenek bolj čista od brat-skih republik? Za odtenek, ki ne more biti vzrok za za- M dovoljstvo, saj se bomo m°: rali še več desetletij trudit' — seveda potem, ko se b°' mo sploh začeli — da bi izg"' bili prizvok balkanskega Ostajamo enklava umazanije v Evropi. Si jih upate vprašati, ali s tem zadovoljni? In kolik0 sami pripomorejo k tem" — tako ali drugače? Seveda ob kakšnem takem vprašanju ne bost6 smeli pohoditi cigaretneg3 ogorka! Veliko je tem, s katerin" lahko učencem tu in tam P°' vemo, da piščalka in žoga nista osrednja predmeta našega zanimanja. Niko Slana Sindikalno prvenstvo Idrije v veleslalomu in smučarskih tekih REKORDNA UDELEŽBA Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Idrija je skupaj s smučarskimi delavci Smučarskega kluba Črni vrh nad Idrijo in Smučarskega kluba Kolektor - Rudar Idrija pripravila občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih in v veleslalomu. Na odlično pripravljenih progah na Črnem vrhu nad Idrijo se je v treh ženskih in petih moških starostnih kategorijah pomerilo kar 221 smučaijev in smučark iz 26 delovnih kolektivov. Odli°' na organizacija in rekordu3 udeležba sta ponoven doka2 velike priljubljenosti smučarskega športa na Idrijskem. V skupni uvrstitvi v smučarskih tekih so med večji; mi kolektivi slavili športnik? j Kolektoija, med manjšim' pa predstavniki Gosto!3: V veleslalomu pa so hm, v prvi skupini najhitreje I smučarji Iskre Rotomatike.1 > v drugi pa spet predstavnik' idrijskega Gostola. . Silvo Kovač : ei 1P------------------------------------------------------ Razvoj industrije in socialnopolitični položaj delavstva | v Prekmurju med vojnama (5) 1 OBLAČILNA IN TEKSTILNA INDUSTRIJA mu je prinašalo ogromne profite. Delavke v tovarni so bile domačinke, mnoge med njimi še mladoletne, v glavnem neizobražene, priučene k delu. Osemdeset odstotkov jih je prihajalo s kmetov. Delavnik je trajal 11 ur. Plačane so bile na akord, različno glede na delo, ki so ga opravljale, in sicer od 60 do 144 dinarjev na teden, od česar jim je to- sin!fn°Vnega občnega zbora .‘'aikalne organizacije se je cinLj 1 tucb predstavnik so-j demokratske stranke , ovro Jakopin. Strokovna tthsija (ali rdeči sindikati) l da pred diktaturo centra-d trsovih (URSS — Ujedi- Jeni radnički sindikalni sa-v ^ sindikatov v Sloveniji, Kateri je imela svoje trdne n dije tudi Komunistična k bi J a in je bila vse do dik-lure zelo pomembna orga-diuda med delavci. Med Ktaturo je oblast sindikate ®2Pustila in delavci so bili opuščeni sami sebi. v Vključevati so se pričeli . Ponovno dovoljeno Stro-tr ,vPo komisijo, ki pa je bila kr t y rokah socialdemo-, atskih reformistov. Eden Pit! tudi Lovro Jako- A Večjega uspeha združe-i sindikat lendavskih de-jcev pri svojem delu ni ‘'Pel. v Oblačilne delavke so se .Pričakovanju boljših pogo-J v Yčlanile v Združeno zve-šiviljsko-oblačilnih del-Jugoslavije s sede-^Pt v Čakovcu. Plačevale so 5 dinarjev članarine in edi-Po tem so vedele za svoj Pdikat. Bilo je tudi več po-KUsov, da bi ustanovili Zve-,5 združenih delavcev ? '4ZD), tako imenovani zele- et ]q,sindikat- ki Je P° letu d. ,a35 ustanavljala Jugoslo-3- .^Pska radikalna zajednica 1 . ?:z) je bil sestavni del r Jugoslovanske de- ni r^Ske zveze (Jugoslovanski n‘ Pdnrčki savez — JRS ali Ju-c? soras). Prvi sestanek ZZD at- v Dolnji Lendavi je bil februarja 1939 in se ga je udeležil predstavnik Peter Rozman iz Maribora. Osnovni namen nove organizacije je bil zadati »smrtni udarec še poslednjim ostankom marksističnih organizacij v tem kraju«. Za klerikalno in režimsko organizacijo, kakršna je bila ZZD, je bila seveda vsaka socialistično usmerjena organizacija, od krščanskih socialistov dalje, marksistična. Bilo je nekaj predavanj o tem, kako naj si delavec pomaga s svojo strokovno organizacijo. ZZD je nastopila proti množičnemu odpustu delavk iz Trikotaže na začetku leta 1939 in dosegla, da so delavkam v Tovarni dežnikov nekoliko povečali mezde. Do začetka druge svetovne vojne si je Zveza predvsem prizadevala pridobiti čimveč članov in leta 1939 so bile prvič izvedene volitve delavskih zaupnikov v vseh lendavskih obratih tekstilne in oblačilne industrije. Začetki tovarne moškega perila v Murski Soboti so bili v trgovini Janeza Cvetiča, kjer je njegova žena, šivilja po poklicu, šivala perilo za prodajo. Leta 1925 je s štirimi pomočnicami na štirih strojih na nožni pogon pričela izdelovati moško perilo, najprej za prodajo v svoji trgovini, nato pa še za druge trgovce v Murski Soboti. Cvetič in njegova žena sta bila dovolj podjetna in sta znala dobro izrabiti obdobje konjukture do leta 1929. Delavke v Tovarni dežnikov v Lendavi Elektrifikacija mesta in nakup novih čeških strojev leta 1926 sta omogočila nagel razvoj tovarne, ki je bila s 140 do 150 zaposlenimi delavkami največja te vrste v Dravski banovini. Potreba po konfekcijskem perilu je bila takrat v Jugoslaviji zelo velika in tovarna je pričela prodajati v Srbiji in Makedoniji. Poleg velikega povpraševanja je omogočila nagel razmah proizvodnje cenena delovna sila, saj so bili proizvodi poceni in zato skoraj brez konkurence na tržišču. Potreba po delu oziroma zaposlitvi je bila velika, zlasti dekleta niso imela možnosti, kot da so se zaposlile pri premožnejših družinah kot dekle in služkinje. Vrsta brezposelnih je Cvetiču omogočala, da je delavke zaposloval po minimalni ceni, kar varnar odtegoval 20 dinarjev za porabljeni sukanec, zlomljene igle, poškodovane izdelke in drugo. Vrh vsega so morale vse izdelke kupovati v njegovi trgovini. Ob nastopu službe so delale 14 dni brezplačno, nato pa še 6 tednov le za 4 di-naije na dan. Minimalna mezda v državi je takrat znašala 2 dinarja na uro, kar pa ni veljalo za poljedelske in mladoletne delavce. Ker je tovarna zaposlovala predvem mladoletne delavke je našla v zakonu še eno možnost za izkoriščanje. Samo teh nekaj skopih podatkov je dovolj, da si ustvarimo pravno podobo o izvoru Cvetičevih velikih profitov kapitala, s katerim si je lahko privoščil vile v Zagrebu, Budimpešti, ob Blatnem jezeru in družinske počitnice v Monte Carlu. Le malokdo se je takrat zanimal za naporno in izkoriščano žensko delo, saj so ženske veljale v družbi za manj vredne. O volilni pravici ni- Objavljamo odlomke iz knjige Razvoj delavskega gibanja v Prekmurju med vojnama, ki jo je izdala komisija za zgodovino delavskega gibanja pri Občinskem sindikalnem svetu Murska Sobota, napisali pa so jo Rudi Čačinovič (uvod) Metka Fujs in Ivo Orešnik. so mogle niti razmišljati, njihovo delo je bilo mnogo slabše ovrednoteno kot moško in nenazadnje — živele so v patriarhalni, katoliško vzgojeni družini, kjer je skoraj vsako leto zajokal otrok, odprla so se nova lačna usta. Dobre gospodarske možnosti za razvoj oblačilne industrije, ki so vladale tudi v obdobju gospodarske krize, so spodbudile Ludvika Štiftarja, da je odkupil konkurenčne mase tovarne perila Landaiss d. d. Zagreb in leta 1932 v Murski Soboti ustanovil še eno tovarno perila, ki je že takoj na začetku zaposlila 40 delavk. Njihovo število je v naslednjih letih naraslo do 150. Šiftarjeva tovarna je pričela kmalu konkurirati Cvetičevi. Tovarna je zrasla iz večjega osnovnega kapitala in zato Šiftarju ni bilo treba maksimalno izkoriščati cenene delovne sile, kakor je to počel Cvetič. Za razliko od Cvetičeve tovarne, ki se je razvila iz delavnice s primitivnimi stroji na nožni pogon in na temelju popolnega izkoriščanja delovne sile, je bila Šiftarjeva tovarna moderno opremljena in je zato omogočala produktivnejše delo v boljših delovnih razmerah. Režim v tovarni je bil milejši in novi delovni prostori so ustrezali delovnim in zdravstvenim predpisom. Vendar je bil tudi Šiftar nasprotnik vsakršne delavske organizacije. Obdobje druge svetovne vojne sta obe tovarni dobro preživeli. Šivali sta za vojsko, delaje bilo veliko in tudi zaslužek delavk je bil relativno dober. Po vojni se je iz obeh tovarn razvila ena naj-večjih tovarn oblačil v državi: Tovarna oblačil in perila Murska Sobota. Nadaljevanje prihodnjič Dežele v razvoju, dolžniška kriza, Mednarodni denarni sklad in svetovne banke — v knjigi: MOJMIR MRAK: SVETOVNI JUG V PASTI DOLGOV Zbirka Družboslovje založbe Delavska enotnost. Nagradna križanka 14 lic- ina caz lU- rij- iu- %\ mi >13; jili :jši ke, iki rač Rešitve pošljite do 19. aprila 1988, na naslov: Delavska enotnost, Celovška 43, 61000 Ljubljana, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 14. Nagrade so: 40.000, 30.000 in 15.000 dinarjev. Rešitve nagradne križanke številka 12 STREME, POSTAJA, TRATAR, AKROBAT, RADIKALNOST, NE, OMAKA, VOLTA, EN, PARADA, LAZE, ANDREJ, NT, MARINC, TRK, TEMA, VEDA, EVE, KININ, MASTODONT, AKANT, RAA Izžrebani reševalci nagradne križanke številka 12 1. Anton Puškarič, Stara 1, 69000 Murska Sobota, 2. Milena Čibej, Ob Sušici 5, 68350 Dolenjske Toplice, 3. Ivanka Heferle, Trg 1. maja 6, 66330 Piran Nagrade bomo poslali po pošti. Delavska enotnost List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnicj, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo • Izdaja ČGP Delo - tozd Delavska enoti.-»st. 61000 Ljubljana, Celovška cesta 43. poštni predal 313-VI, telex 31 787 • Glavni urednik: Franček Kavčič • Odgovorni urednik: Marjan Horvat • Člani uredništva. Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev); področni uredniki: Andrej Agnič (posebne naloge, fotografija), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosi), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Emil Lah (mednarodni ekonomski odnosi in politika), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem. rekreacija, šport in oddih), Igor Žitnik (znanost, kultura in izobraževanje). Sašo Novak (urednik, politični sistem, sindikati). Remigij Noč (urednik - drobno gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu), Brane Bombač (oblikovalec), Jožica Anžel, Meri Jurca, Iča Putrih (tajnice), Sonja Seljak (redaktorica-lektorica) • Vršilec dolžnosti direktorja tozda Milan Živkovič • Telefoni vršilec dolžnosti direktorja tozda 322-778. glavni urednik 313 942. odgovorni urednik 313 942 • Naročniška centrala. Titova 35. 321 551 • Uredništvo Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij, Ljubljana, Celovška c. 43, 318 855 in 321 651 • Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združenega dela. Ljubljana, Celovška c. 43. 323 951 • Marketing, Celovška cesta 43, 320 403 • Računovodstvo. Ljubljana. Titova 35, 310 923 • Žiro račun 50102-603-41502 • Založba 311 956 • Knjigarna galerija, Ljubljana, Tavčarjeva 5, 317 870 in 312 891 • Posamezna številka Delavske enotnosti 300 din • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo • Poštnina plačana v gotovini • Tisk ČGP Delo. tozd Tisk časopisov in revij. Ljubljana. Titova 35 • Časopisni svet Delavske enotnosti: Albert Vodovnik (predsednik), Meta Benčič, Franc Berginc, Andrej Coklin, Silvester Drevenšek, Ivo Grilje, Vlado Haas, Ivo Janžekovič, Niko Klavžar, Rajko Lesjak, Mira Maljuna, Slavko Peklar in Nada Serajnik. _________________J Delavska enotnost U Ljubljana, 8. aprila 1988 Igor Ponikvar Zakaj sem petindvajset let govoril isto »V vsakem boju, vsaki revoluciji, so bili dezerterji. Bili in bodo. To, da danes nekateri tovariši zapuščajo naše vrste, ni nič nevsakdanjega. Eni so utrujeni, drugi so klonili pod težo bremen, gre za človeške stiske, ki so v kriznih časih na videz težko rešljive. Jaz ne spadam med takšne ljudi. Boril sem se in se bom do konca...« Ob vstopu v pisarno je bilo takoj videti, da gre za resno reč. Tobačni dim seje navzlic odprtemu oknu spuščal vse nad mizo. Nič, niti najmanjša stavar ni kazala, da Igor odhaja. Obe mizi sta bili enako založeni s papiiji, knjigami. Na eni strani dolge mize je za kupom časopisov sedel on, Igor Ponikvar, na drugi Stane Kokelj. Odrineta mi stol, kar je pomenilo, naj prisedem. Obravnavata »dnevne dogodke«: sinočnji govor Milana Kučana in istočasno prepletata vsebino članka Lazarja Drakule, ki gaje objavil v Ninu kot odgovor Josipu Vidmarju na račun njegove misli, »da smo Slovenci gospodarsko izkoriščani.. .«. »Dragi moji, to je potrebno skrbno analizirati. Poglej hudiča,« pravi Kokalj, »Drakula dokazuje, kako Slovenci izkoriščamo nerazviti Jug, na prvi strani Dela, kjer je prevod tega članka, pa objavljamo podatke o tem, kako Slovenija zaradi vse večjih obveznosti komaj diha, kako smo skorajda dotolkli naše gospodarstvo ...» »To je to, o čemer sem vedno govoril. O tem, da govorimo drug mimo drugega, »pravi Igor. »Revolucija ni končana, ko pospraviš muškete. Treba je sesti in se pošteno pogovoriti...« »Vse skupaj je zakuhala Mladina...« »To ni tako enostavno...« »To govoriš že dvajset let. Ejga, a ti ni predvčerajšnjim neka delavka v bolnišnici rekla, da že petindvajset let govoriš isto?« »Res je to rekla. Vendar je tudi res, da je bila ta delavka mlada in me ni mogla slišati, da bi ji jaz to isto govoril...« Nisem vprašal, kaj je rekla delavka. Poznam Igoija prav iz teh časov. Tega četrtstolet-ja. Po tistem, ko je v Mariboru slekel partizansko uniformo Zidanškove, ko je opravil tečaj za učitelja in bil učitelj v Preddvoru pri Kranju. Tam ga je odkrila Lidija Šentjurc, tedanja ministrica za prosveto. Ko je Lidija prevzela ministrstvo za komunalo, seje Igor znašel še s štirimi učitelji spet v njenem ministrstvu, zdaj kot načelnik oblastnega ljudskega odbora v Mariboru. Nato kot preiskovalec okrajnega javnega tožilstva v Gornji Radgoni, pa okrožnega tožilstva v Celju in sredi petdese- tih let kot tajnik občine v Vojniku. Po razpadu okrajev je postal direktor Delavske univerze v Celju. Od tam je šel na sindikate. »Ni res. V sindikatu sem delal od prvega dne. Ko sem vstopil vanj, sem moral podpisati pristopno izjavo. Tako je bilo takrat. Vsi smo dobili tudi izkaznico. Z vsakim so se pogovarjali. Torej to, kar danes pogrešamo, kar danes v sindikatih nimamo urejeno ...« Vpili so name, žvižgali, vendar hodim pokonci Igor Ponikvar, Kamničan, spada med najbolj nevsakdanje sindikalne aktiviste Celja. Za svoje delo je prejel vrsto najvišjih priznanj in - kritik. Ko človek tako razmišlja, gre za povsem razumljive razloge. Za vzroke, ki so vsakdanji, nepredvidljivi in nikoli do konca racionalni. Igor Ponikvar sije oprtal tisti del sindikata, ki je nenehno na očeh: družbene dejavnosti. Torej sindikat, v katerem so »oni, tam zgoraj«, uradniki, družbenopolitični delavci, prosveta in zdravstvo. Ko je bil med delavci v proizvodnji, so mu ti metali pod noge parole, da »se grebe za one tam zgoraj«, ko je ščitil delavce njegovega sindikata, so mu ti očitali, da jih premalo varuje, da so nenehno za proizvodnimi delavci, da njihovo delo ni prav vrednoteno. In Igor je hodil s sestanka na sestanek, iz osnovne organizacije v osnovno organizacijo, treskal po mizi, grizel ustnik pipe, te najzvestejše spremljevalke, ki je venomer ob njem. In zdaj smo pri tistem, kar mu je neka delavka spet očitala. Gre za njegovo stališče, ki ga vse svoje življenje tako trmasto in vztrajno zagovarja: »Tovariši, rešitev je samo v tem, da je treba več in bolje delati... In seveda žvižgi. Pred dvajsetimi leti mu niso žvižgali. Najprej zato, ker si niso upali, in tudi zato, ker je bila ta enačba sprejemljiva in »zvezda vodnica«. Nihče ni govoril o barvi te misli, nihče dvomil, da nekje na koncu te misli res ni - komunizma. Živeli smo tako in upali in verjeli. Več smo delali, bolje smo delali in čakali, kdaj bo tisti »jutri«. Ko je že skoraj napočilo »tisto ju- tro«, neverjetno in nikakor razumljivo, puf, namesto naprej, smo začeli drseti nazaj, globlje in nezadržno. Igor pa venomer: »Tovariši, rešitev je v tem...«. In nato prvi žvižgi. Medklici, kletvice... »Pišeš lahko kar koli, samo nikar me v časopisu ne zmerjaj z »VI«. Jaz nisem noben »VI«, in če se lahko zmerjava s »TI«, priznaj, da sva si že marsikatero povedala v brk, ne boš v časopisu mene tituli-ral z »VI«. V sindikatu smo tovariši ali pa nismo...« — Dogovorjeno. Torej, kaj je s tistim: »Tovariši, rešitev je v tem«...«... »To je to, kar trdim ves čas. Rešitev je samo v tem, da več in bolje delamo. Da v okviru dohodka vodimo politiko, za katero smo se dogovorili. Najlažje je prodajati bučnice in reči: »Tovariši, vse okoli nas je razredni sovražnik, vse naokoli so subjektivni vzroki, ki so, kot sami vidite...«, larifari, demagogija...« —Toda, kako se človek počuti, ko ti nekdo žvižga, ko ti očita nekaj, za kar nisi kriv... »Sam dobro veš, kako je to. Vse v tebi se lomi, upira, ti pa na videz umirjen skušaš dopovedati, daje rešitev samo ta... Očitali so mi marsikaj, marsikdo. V osnovni organizaciji so mi govorili, da sem jaz od »zgoraj« in me hip za tem klicali, da »sem. njihov«, da jaz vem, za kaj gre in da zadeve najbolje poznam. Treskal sem levo in desno, od občinske do republiške skupščine do zveznih plenumov in kongresov. Eni so me trepljali po ramenu in govorili, kako sem prav rekel, drugi, da mi vsega tega ni treba »tam« govoriti. Naš razvoj je šel burno pot. Svojo pot. Mimo smernic, mimo planov. Pot, ki jo utira življenje. Tega nekateri še danes ne razumejo in ne morejo dojeti. Zato je tudi tako, kot je. Trdo se oklepamo smernic in teorij, namesto da bi hitro in tudi zato učinkovito ta tok preusmeijali. Naj zdaj povem nekaj, česar ne bom nikoli pozabil. Na nekem kongresu sem dobro oborožen s podatki začel svojo razpravo. Priznam, redkokdaj se za govorniški oder spravim nepripravljen. In tako svoj govor odrecitiram, nastalo je nekaj tišine, zatem pa burno ploskanje. V odmoru se srečava s Francetom Popitom. In mi pravi Popit. »Dobro si to, Igor, rekel. Samo, veš, jaz ne bi ropotal s podatki, kako je v DRUGIH republikah. Govoril bi o podatkih, kako je s temi rečmi v Sloveniji. Veš, najprej moramo očistiti svoje dvorišče...«. Poz- neje sem o tem dosti razmišljal. Tako tudi zdaj, ko smo Slovenci na koncu jezika skoraj vsem v državi.« — Mar ni nerazumljiva ta vsesplošna gonja... »Ne. Nasprotno. Še kako lepo je to razumljivo. Na dlani je, da se ne znamo - pogovarjati. Mi čez Sotlo bum v glavo, oni nazaj čez Savo bum v našo glavo. To ni pogovor in ne dogovarjanje. Mi tresk v Beograd, kako nam odžira samoupravljanje in že skoraj o vsem administrira, oni nazaj, kako se ne držimo dogovorov in je zato tako... Nikoli na glas ne Igor Ponikvar priznamo, da nismo znali, ne znamo ali nočemo zapolniti mrtvega hoda, ki nastaja v vsakem procesu. Denimo ob kakšnem zakonu. Ne, mi rajši iščemo luknjo, skozi katero se bomo izmuznili.« — Ti si neomajen zagovornik samoupravljanja, samoupravljanja pa je vse manj. To danes potrdi vsak delavec. Vsak sindikalni aktivist... »Potrdi pa tudi to, da naši delegati niso oboroženi z znanjem, da v sindikatu nismo uspeli seznaniti delegatov z našimi stališči in jih oborožiti, da bi bili v razpravah in pozneje pri glasovanju lahko proti predlogu administracije. Zakaj sindikatu očitajo, da mu ni uspelo marsikaj. Mislim na te vsesplošne in znane razmere. Toda to ni res, da bi bil sindikat »za«! Ne, enostavno niso poslušali! Kdo odloča? Skupščina! Torej...« — Vendar ne boš trdil, da je sindikat naredil vse, kar bi moral in bi lahko... »O čem sem ravnokar govoril? Hočeš spet ono, o tem, da moramo bolje... Poleg tega pa smo tako naravnani in to je tudi prav, da namreč več govorimo o tem, česar nismo, kot o tem, kar smo naredili, kar nam je uspelo... Tako ženemo stvar naprej, razvoj mi-slenosti o nas samih, o našem »jutri«. Omogočil jim je, da so za£, vali vračilo svojih prispeva; za skupne potrebe. Toda j11' če ni pomislil na to, kaj.šj ; financiranjem najvitalnejši 2» inidiiuiičilijem | delov našega normalnega n Ijenja. Šolstva in zdravst'1 — Ta »jutri« ni kaj obetaven. Vzemiva samo predlog ZIS o podaljšanju delovne dobe... »Zamisel je sprožila precej negodovanja in za ta čas neprimernega razbuijanja. Jaz sem proti. Toda obenem moram povedati, da sem tudi za. Vzemiva šolajočega se človeka. S petindvajsetimi naj bi končal študij, potem leto dni vojaščine, seštej, in zlahka ugotoviš, koliko bo star po 40 letih dela... Toda vsa reč seveda ni tako enostavna in za vsako okolje enako zanimiva. Kajti, na drugi strani ostajajo nujno še bolj priprta vrata za mlade, ki bi se radi zaposlili. In kdo bo jutri pomagal ali kar sam vlekel ta voz iz krize? Mar bomo mirno gledali, kako nam prav ta, za drage dinarje izšolana mladina, pospravlja kovčke in odhaja v tujino! Objektivno vzeto je res, daje v tej naši ljubi domovini preveč akcija na horuk. Poglejva, o čem je sindikat dvigal glas lani, opozarjal letos! In potem mi kdo reče, kaj boš ti s tvojim sindikatom...« Tako je to...« - Napovedane so vSe plošne stavke... j »Z njimi nič ne rešimo. I®, srečnejši bi bil, če bi se dan,: našel v republiki nekdo, k1,? našel denar in rekel, tovaP’ rešeni smo. Prvi bi mu K skal. Toda takoj zatem bi ^ teval njegovo odgovornost ^ to, ker je v tej naši družb'" denar nekomu odtegoval — Zanimivo je, da se r nas začnemo ukvarjati s P1; blemi, ko so ti dosegli že v lik razmah... »To je zato, ker normalrKH povsem človeško, težave od11 varno. Življenje pa teče svd pot. Potem trčimo obnje, ^ so že komaj premagljive- *' takrat smo spet sindikalni % tivisti tisti, ki nosimo prvi H skorajda edini svoje galve,11 pranger...« — Ti zdaj odhajaš. Še ^ pust in se boš postavil v n sto za pokojnino. Kaj zap11 čaš nasledniku? J »Pošteno povedano, nli preveč rožnatega.« J — Da nama ne bi očitali, da spet nakladava: sam si sodeloval v vrsti akcij, ki so nekako uspele uskladiti naše razlike. Deniva, v tvojem sindikatu. »Ta pogovor je premalo, da bi lahko naštela vse, kar smo dosegli in seveda prekratek, če bi hotela napisati vse, kar še moramo narediti. Toda, poglejva zadnji primer. V sindikatu naše dejavnosti smo decembra predlani uspeli zmanjšati razliko osebnih dohodkov delavcev družbenih dejavnosti z dohodki delavcev v proizvodnji. Tako tudi v zdravstvu. In zadovoljni smo vstopili v lansko leto. Medtem so bili sprejeti intervencijski zakoni in vse se je ponovno zaostrilo. Najbolj nemoralna stvar, s katero se srečujemo zdaj, je socializacija izgub. Vsi trdimo, kako so naši zakoni neumestni, slabi, da — Za upokojitev si ~ . možnost že pred leti, veno31 si ostal. J »Da. Odrekel sem se b°! čevskemu stažu, ker se rnij. zdelo, da zaradi vprašanj V smo jih takrat temeljito na»“ li, ni pošteno umakniti se. P. devo sem skušal izpeljati o konca. Ko je že kazalo, da srt1 vsaj nekaj stvari rešili...« i — Nekateri, tudi nekdarti borci, so vrgli puško v ^ ruz°. J »To niso enostavne reči. W tega ne bi posploševal. Žal rti točnih podatkov o tem, zak* tudi nekdanji borci zapuščaj, naše vrste. Jaz ne spadart' med tiste, ki bi dezertirali. • - j — Med ljudmi Ima izredfl3 velik in negativen odniev prav podatek o tem, da nas« vrste zapuščajo tudi ljudjft| ki so bili do nedavnega a3 sila odgovornih položajev j »Jaz se bom za svojo knjižjj '3^ kvarijo napore, glej, ta zakon pa hvalijo. Jasno je, zakaj. co boril in mi jo bodo mor: odvzeti. Toda v boju. Niko11 nisem dezertiral... Janez Seve' - m ČLOVEK — DRUŽINA — DRUŽBA za vsako družino, zbirka za razmišljajoče. Delavska enotnost Ljubljana, Celovška 43. LIPE SVEDER: KLIC V SILI