POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GLASILO SIND I KATOV- SLOVENIJE LETNIK X, ŠTEV. 21. (320) Ljubljana, 18. maja 1951 em IZVOD 4 din Tekmovanie 940 tekstilnih brigad TITOVA ŠTAFETA 1951 Že pri sami organizaciji polletnega turnirskega tekmovanja v počastitev 10. obletnice OF so stremeli za tem, da so se vključile v tekmovanje vsi kolektivi. Ker je bilo razdobje tekmovanja sorazmerno zelo dolgo, od meseca oktobra 1950 do aprila 1951, število brigad pa zelo visoko, so razdelili to tekmovanje na več etap. V mesecu oktobru in novembru je tekmovalo za kategorizacijo preko 940 predilniških in tkalskih brigad iz vse Slovenije. Ta prva etapa je razvrstila vse enako močne brigade v kategorijo, nakar se je v mesecu decembru v drugi etapi tekmovanja razmeta še močnejša borba za prva mesta v posameznih kategorijah med enako kvalitetnimi predilniškimi kakor tudi tkalskimi brigadami, katerih število je znašalo preko 200. Brigade je komisija pri glavni direkciji tekstilne industrije dnevno ocenjevala in jih obveščala o doseženih uspehih. V zadnji etapi tekmovanja v mesecu marcu za naslov najboljše predilniške in tkalske brigade polletnega tekmovanja, se. je pomerilo med seboj 50 najboljših brigad, od katerih so si s težko borbo prislužile ta častni naslov brigada »Pav-, lin« iz predilnice Tržič in brigada • "Ravnohribe iz »Tiska;ninec v Kranju. Poleg tekmovanja brigad eo tekmovali med seboj tudi vsi kolektivi v podjetjih, od katerih je zasedel prvo mesto kolektiv MTT Maribor in si prisvojil v trajno last diplomo. Vsekakor je bilo to tekmovanje dosedaj najbolj izpopolnjeno in rodilo ogromne uspehe v celotni tekstilni industriji Še pomembnejše uspehe je prineslo posameznim kolektivom, ki so s tem tekmovanjem uspeli prekoračiti in izvršiti svoje planske naloge ne le v preteklem letu, ampak tudi v najbolj kritičnih mesečih v začetku letošnjega leta. za dvig storilnosti vseh brigad ter za čim uspešnejšo izpolnitev polletnega plana, bo zato prenesena organizacija in ocenjevanje brigad na sama podjetja, medtem ko bo kolektive ocenjevala po doseženih uspehi brigad glavna direkcija oziroma republiška ocenjevalna komisija. Tekmovanje brigad, in posameznikov v podi etrih kovinske industrije LRS Pred dnevi se je sestala tekmovalna komisija pri Republiškem odboru sindikata'kovinarjev za Slovenijo, da ugotovi rezultate četrtletnega tekmovanja med brigadami in posamezniki, ki so ga sprejela podjetja kovinske industrije Slovenije na predlog Centralne uprave. Komisija je ugotovila, da so nekatera podjetja resno proučila načrt tekmovanja, zato tudi uspehi v tekmovanju niso izostali. Najboljši so v tem tekmovanju prav gotovo »Litostroj«. »Utensilija« in »Eka«. V nekaterih podjetjih pa je pri delavskih svetih, upravnih odborih in sindikalnih podružnicah še vedno premalo zanimanja za pravilno izvedbo tekmovanja, kar se odraža'v netočnem pošiljanju poročil, ki so poleg tega še pomanjkljiva, Prav gotovo bi bilo delo komisije mnogo lažje in rezultati tekmovanja še boljši, ako bi ne bilo teh že tolikokrat poudarjenih napak, katere upravičeno vzbujajo nezadovoljstvo med člani kolektivov, ki se trudijo pri izpolnjevanju vsakdanjih nalog-in da bi dosegli večje uspehe. V vrsto podjetij, ki poročil sploh niso poslala, se uvrščajo nekatera izmed največjih v kovinski stroki, tako TAM, Emajlirana — Celje, Veriga - Lesce, Mariborska livarna itd., kar _ , v . ie še prav posebno obsojanja vredno, ker Za prav posebno požrtvovalne m naj- je splošn<) znan0| da ti kolektivi dosegajo boljše brigade so bile predvidene tudi ogromne uspebe Zaradi neodgovornosti denarne nagrade, katere so ze odobrene funkcionarjev teh podjetij pa so zaslužne s strani glavne direkcije v znesku 400.000 brigade in poeamez„iki izpadli pri prvem dinarjev m se bodo podelile zmagoval- četrtletnem ocenjevanju za najboljšo bri-nim brigadam posameznih kategorij. Bn- gado in za najb^ljšeža deiavCa v stroki. gadi »Pavlin« m »Ravnohrib«, pa prejme- Da . ihodnjem ocenjevanjll nc ta poleg denarne nagrade glavne direk- brometa Letna skupščina Republiškega odbora sindikata cestnega, rečnega in zračnega prome.ta je pokazala, da se večina podružnic še vedno ni dovolj resno lotila izvajanja sklepov KIL in XIII. plenuma CO ZSJ. To velja posebno za podružnice pri cestnovzdrževalnih delih in pri nekaterih okrajnih avtoprevoznih podjetjih, ki so po načinu svoje dejavnosti razbita po terenu, kar je tudi edini vzrok, da se podružnice še niso mogle prilagoditi novi obliki in vsebini dela. , Iz diskusije se je videlo, da je sindikat cestnega prometa v tej kratki dobi šestih mesecev, to je od njegove ustanovitve pa do danes, napredoval in dosegel tudi vrsto uspehov. Z največjimi uspehi se lahko ponašajo racionalizatorji, zlasti iz proizvodnje karoserij in sektorja servisa ter remonta, ki so s koristnimi predlogi z manjšimi racionalizacijami prihranili državi skoraj pol milijona dinarjev. V načrtih in tudi že v delu pa so nove naprave za izboljšanje delovnega procesa, ki bodo še v tem letu prihranile nad dva milijona dinarjev. Poseben poudarek je skupščina dala tudi izboljšanju življenjskega standarda delavcev pri cestnovzdrževalnih delih in vprašanju prevzgoje, zlasti političnoideo-loškemu delu. Za reševanje perečih problemov šoferjev je skupščina predvidela ustanovitev društva poklicnih šoferjev. Na skupščini so se delegati pogovorili tudi o izboljšanju delovne discipline. Nov korak k decentralizaciji je sindikat cestnega prometa storil tudi s tem, da je prepustil povprečno 50"/o pobrane članarine osnovnim sindikalnim organizacijam v uporabo, tako da bodo imele . dovolj finančnih sredstev, Žal pa finančno poslovanje ni na višini, zlasti v pobiranju in odvajanju članarine, ter bo treba tudi to važno vprašanje čimprej urediti. Z. V. Razvili so sindikalni prapor iPred nekaj dnevi je delovni kolektiv OZKZ in KZ v Kamniku svečano razvili svoj sindikalni prapor- V šestmesečne m tekmovanju na čast 10. obletnice OF je podružnica OZKZ v tekmovanju z ostalimi podružnicami v okraju zasedla tretje mesto. Ta uspeh je kolektiv vzpodbudil, da bo s še večjo vnemo tekmoval v šestmesečnem novembrskem tekmovanju, ki ga bo organiziral odbor OF okraja Kamnik. Tekmovale so tudi kmetijske zadruge okrajne zveze in se ves čas tekmovanja borile za prvo mesto- vendar je na koncu zmagala kmetijska zadruga v Zalogu ter si s tem častno priborila prehodno zastavico v trajno last. Letošnja revizija Invalidskih prejemkov bo izvedena po podatkih, prejetih v letnih priglasitvah za leto 1951. Obrazci za priglasitev so bili že razposlani v dvojniku preko okrajnih (mestnih rajonskih) Svetov za socialno skrbstvo vsem KLO in sicer le za one invalidske upravičence, ki prejemajo polne invalidske prejemke (razen za osgb-ne invalide I. do IV. skupine). Dolžnost krajevnih ljudskih odborov je, da s pomočjo množičnih organizacij, predaš®™ ZVVI in ZB, ob sodelovanju ljudskih ODKRITJE SPOMENIKA SVOBODE V nedeljo 13. t. m. je rajonski od’ Zveze borcev rajona II v Ljubil odkril spomenik, padlim žrtvam odnoosvoborlilne borbe iz let 1941 1945. Spomenik, katerega plastiko Revizija prejemkov vojaških vojnih lnvaI'dov Joni za socialno skrbstvo, ki jih morajo najkasneje do 1. julija 1351 dostaviti Invalidski upravi Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo I,RS. Le na ta način- bo mo goče odmeriti prizadetim tiste prejemke, ki jim po zakonitih predpisih dejansko prlpa-dajo. V si, ki bodo sodelovali pri izpolnjevanju priglasitev, naj se zavedajo, da vestno izpolnjevanje le-teh ni formalnost, ampak je nujno potrebno, ker med letom nastale spremembe v družinskem stanju, kakor tudi spremembe gmotnega značaja, vplivajo na odmero invalidskih prejemkov od 1. VII. 1951 dalje in bi se lahko zgodilo, da bi bila zaradi površno ali netočno izpolnjenih priglasitev gmotno oškodovana državna blagajna ali pa invalidski upravičenci. Za invalidske upravičence, ki prejemajo polovične invalidske prejemke, priglasitve za leto 1951 niso bile poslane. Zato naj sami javijo nastale spremembe, zaradi katerih menijo, da jim po obstoječih predpisih pripadajo polni invalidski prejemki, bodisi pristojnemu okrajnemu Svetu za socialno skrbstvo ali pa neposredno Invalidski upravi. Opozarjamo, da bodo tudi letos vsi oni, ki bi dali ali potrdili neresnične podatke in s tem oškodovali skupnost, pozvani na odgovornost. Anton Sigulin: Spomenik svobode je izdelal kipar Anton Sigulin, arhitektonsko pa ga je opremil arh. Glanz, stoji na križišču Celovške in Lito-strojske ceste kot simbol nove delovne sile in poleta v dobi gradnje socializma. Plastika — visoka dva in pol metra — stoji na dvometrskem podstavku, iz katerega se dviga zaščitna scena, s čimer je dobil spomenik s svojo šestin etrsko višino umetniško monumentalnost, saj je arhitekt čudovito spel plastiko in figuro v estetsko kompozicijo. Močna- delavska žena s ponosnim obrazom, vsa razgibana s korakom naprej in z dvignjeno desno roko živo prikaže v borbi doseženo svobodo, prsti njene leve roke pa se stiskajo v pest in pojo močno voljo, da bo svobodo obdržala in je ne bo več izpustila iz rok ..svobode, za katero so dali življenje naši borci, talci, interniranci, aktivisti in nedolžne žrtve. Kipar Anton Sigulin se je s tem kipom pokazal resnega oblikovalca, ki mu ne gre samo za zunanjo formo. zof«, da v trdi materiji oblikuje idejo, duha, čustvo ... Svečanost so počastili partijski funkcionarji, zastopnika Jugosloven-ske Armije, odred vojnih gojencev, zastopniki Glavnega in rajonskega odbora Zvezg borcev, zastopniki OF-AFŽ, mladine in široke množice ljudstva. DNEVI IGER IN PETJA Za desetletnico Osvobodilne fronte je v Sloveniji tekmovalo 265 igralskih skupin, od katerih je 20 prišlo v zaključno tekmovanje. Od teh dvajsetih je bila večina tako dobrih, da jih je Ljudska prosveta razdelila v tri skupine, in sicer: v stalne amaterske, vaške iU mladinske. Iz teh treh skupin pa je izbrala po eno najboljšo in jo povabila v Ljubljano, da nastopi v slavnostnih dneh. Prav tako je Ljudska prosveta povabila pet najboljših pevskih zborov, da sodelujejo v Ljubljani pri proslavah desetletnice naše borbe za socializem. Od igralskih skupin je bila povabljena v Ljubljano iz skupine stalnih amaterskih družin igralska skupina »Sindikalnega gledališča*. Kočevje, iz skupine vaških igralskih družin dramski odsek društva »Oton Župančič«. Žiri. in iz skupine mladinskih igralskih družin dramski odsek »Mladinskega društva Metalurške industrijske šole« z Jesenic. »Sindikalno gledališče« iz Kočevja je nastopilo s komedijo Carla Goldonija »Pri le.pi krčmarici« (»Mirandolino«) z režijo Janeza šmona in sceno Martina Korbarja. Kočevska igralska skupina dela nepretrgoma že od leta 1945; dala je že celo vrsto kvalitetnih predstav ne samo v Kočevju, temveč v vsem kočevskem okraju, s čimer je postala dramsko središče vsega okraja. Z letošnjo predstavo se je skupina predvsem odlikovala po odlični izgovorjavi, manj pa po dognanih likih, režija pa igri ni znala dati pravega komedijskega tempa in komedijske širine. V igri so se odlikovali predvsem Zupan. Šmon in Zalar. Društvo »Oton Župančič«, Žiri, je dalo J. B. Moliera komedijo »George Dandin«, ki jo je zrežiral Silvo Ovsenk, sceno pa ji postavil Božidar Horvat. Igralci in igralke so. zanje pretežko komedijo, vestno naštudirali in ji dali neko prisrčno vedrino in slovensko sproščenost; motil je igralec vi- »Bakonja fra Brne« »Jadran-film«, Zagreb, je v letu 1950 izdelal nov umetniški film, za katerega je scenarij napisal po romanu Sime Matavulja Fedor Hanzekovio, ki je film tudi sam zre-' žiral. Kamero je vodil že znani in odlični Oktavijan Miletič, glasbo, pa je komponiral Boris Papandopulo. V začetku filma je napis; »V Dalmaciji so bratstva, ki so v nepreirganem nizu dala po trideset, štirideset fratrov. Taka plemena imenujejo »Svete lože«. V sedemdesetih letih preteklega stoletja je živela v vasi Zvr-ljevu »Sveta loža« Jerkoviča, ki je do takrat dala dvaintrideset fratrov«. S tem se začne film, ki hoče prikazati, kako pride v samostan novi bodoči član, mladi dečko Bakonja, kaj vse vidi in doživlja, kako raste v samostanu in kaj spoznava, kaj se vsega nauči, ko opazuje življenje menihov, kaj nastaja v njegovi notranjosti, ko gleda pohlep, sladostrastje, požrešnost, zlagano pobožnost in hinavščino njegovih vzornikov, kako počasi dorašča, kako ga sreča ljubezen in zaželi, da iz samostana uide, pa mu Maša. sestra njegove izvoljenke Ovite, pove: »Prišel si, da mi poveš, da si se odločil iti iz samostana, ako ti dam Cvito za ženo. Ti bi to napravil, pa bi se pokesal že po nekaj mesecih. Ti ne veš, kako težko je živeti in koliko bo vredno zate, ako ti njo lepo poročiš z drugim, kot to delajo vsi. kakor so tudi mene poročili z drugim, da postanem Brnina — in tako bomo tudi Cvito poročili, da postane tvoja. Ne nori, moje dete. temveč hodi po starih, izhojenih poteh!« Vse to Je hotel film prikazati. Pa še več! Pred nami je hotel razgrniti sliko tedanjega dalmatinskega življenja, kmete, ki rede menihe. menihe, ki kmete izžemajo, sodišča, kjer kmete sodijo, kmečke napol tlačane, ki pri delu pojejo: »Lako ti je fratru i djaku. težko ti je jadnom težaku, j er on trudi od jutra do mraka pa on hrani fratra i djaka i sve druge od čara do mrava. jer im svojim žuljim hranu dava.« in razočaranje mladega človeka nad krivičnostjo, lažnivostjo in pobožnjakarstvom hinavske druščine, pri čemer pa propade in postane sam prav tak, kot so njegovi učitelji — menihi, kot je bil tudi njegov stric sam — fra Brne, Toda to se scenaristu-režiserju ni posrečilo. Ekspozicija, uvod v dejanje, v dramatično gibanje, v pogon dogodkov, v trenja značajev, je raztegnjeno v nad polovico filma, ornamentirano s tolikimi nepotrebnimi vložki za dosego lepe slike, da se vsebina izgubi izpred oči in da gledalec ne ve. zakaj vsi ti prizori, kaj pomenijo in kakšno vlogo naj bi igrali v dejanju. Dejanje je tako razvlečeno.' da preneha biti dejanje, namesto dinamike nastane statika, ki ji ne sledi ne oko ne razum ne čustvo — ne prime in ne zagrabi, zdi se. kot bi obračal liste albuma, polne čudovitih slik pokrajin, ljudi, sonca in senc. ki pa niso med seboj v prav nikakršni zvezi, lepe so, a niso žive. niso napolnjene z dramatično silo. nikakršne napetosti ni v njih in nikakršne nujne povezave, ki bi tirala ljudi v njih v logična, dramalska dejanja. Ves čudovit material, ki je v filmu, kakor: živa. prelep,-, pokrajina, dalmatinski običaji, narodna folklora, odlični igralci in slutena dramatična vsebina, ves ta material je nezgneten. neobdelan in kar vpije po dobrem scenaristu in pravem filmskem režiserjih ki hi iz njega napravil umet nino prvo vrste. Tako pa je ostal le material, kot bi razmetal skice sem in tja in čakal, da pride nekdo in jih poveže v skladno celoto, v filmsko umetnino. Igra fra Brne. Bakonje. vseh fratrov, Maše, Cvite in tudi vsega kolektiva je na visoki ravni, odlični so posnetki, tudi muzika je skladna — morda bo vse to pri nas doma odtehtalo slabo dramatičnost scenarija, nedognanost, neumetjg in plitkost reži je in popolnoma nejasen in nerazumljiv ton. comta, ki se ni znašel v svojem okolju. Režija je skrbela za živahen potek, scena pa je bila rešena naravnost odlično. »Mladinsko društvo Metalurške industrijske šole« z Jesenic je prišlo gostovat s komedijo A. T. Linharta »Matiček se ženi«, ki jo je režiral in sceno oskrbel Srečko Tič. Mladinci in mladinke Metalurške industrijske šole so pokazali tako globoko podoživljanje. da je predstava bila naravnost vzor odličnega prikaza Linhartove komedije. Matiček sam,' ki ga je igral Božo Pančur, baron in baronica, ki sta ju dala Ljubo Kokošin ek in Jožica Kolbel, hišna Nežka v interpretaciji Slavke Zupanc, Zmešnjava, ki ga je igral Janez Pristav, Žužek, ki ga je postavil Mrak Peter, Budalo v igri Smona Poldeta — to so bile dognane figure, žive in resnične, nenarejene, liki v skladu e duhom komedije in Linhartovim časom. Predvsem gre pa tudi priznanje režiserju, ki je iz teh mladih, talentiranih igralcev zgnetel enotno ustvaritev in ji dal čar svojevrstnega okvira in spretne scenske rešitve. Vse te igralske skupine so dobile diplome priznanja in pohvale za njihov trud in delo. V Ljubljani sami pa je . dobil enako diplomo dramski odsek Kuiturnoumetniškega društva »Ivan Rob«. Predstavil se je s tragedijo Ivana Mraka »Rdeči Logan« v režiji Milana Skrbinška. Tragedija, ki obdeluje snov iz življenja Indijancev v.letu 1774., ko je proti njim drvel plaz belcev z edinim namenom. da jih uniči in prisvoji njihovo zemljo, izdihava globoko človečnost in je umetniški protest proti iztrebljanju narodov s strani mogočnih in močnih. Režija Milana Skrbinška je dala vse prave poudarke, da je bila izluščena svetla ideja človeštva v človeku, igralski kolektiv pa je podal skladno ustvaritev, kateri je nemalo pripomogel igralec obeh glavnih vlog, guvernerja Wetz-la in Rdečega Logana, Ivan Mrak. Igralska skupina je s to igro gostovala širom po slovenski zemlji in je bila tako v kmečkih kakor industrijskih krajih, sprejeta s toplim razumevanjem in živim zanimanjem. Od pevskih zborov so bili povabljeni v Ljubljano mladinski ženski zbor društva »Jože Kerenčič« iz Maribora, mešani zbor društva »Stefan Kovačič«, Murska Sobota, moški zbor društva »France Prešeren iz Kranja, mešani zbor društva »France Prešeren« iz Celja in študentski mešani zbor društva »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Vsi zbori so pokazali veliko tehnično znanje, discipliniranost in dobro interpretacijo. kjer se je posebno odlikoval zbor iz Murske Sobote. Po celokupnem efektu ni med njimi velikih razlik, skoro pa je bil ljubljanski najmanj obdelan po zvočnosti in Avtor »Rdečega Legana« Mrak je igral tudi glavni vlogi v svoji drami interpretaciji, kar nam še posebno daje misliti na dognanost bivšega Akademskega pevskega zbora in na njega pevovodjo Fr. Marolta. Tako so slovenski režiserji in igralci, zborovodje in pevci zaključili svoje tekmovanje za desetletnico Osvobodilne fronte in so pokazali, da naša igralska in pevska kultura raste iz dneva v dan, kar nam vsem skupaj daje nove vere in novega veselja za bodoče delo. Predavanje indijskega profesor ja l’padyaya Te dn| se je v Ljubljani mudil kot gosi profesur Vpadyaya, predsednik združenja naprednih indijskih književnikov In direktor Indosrerlnje vzhodnega zgodovinskega Inštl tuta. V svojih dveh predavanjih, ki jih je imel v Ljubljani, je govoril o razvoju indijskih jezikov in o življenju Indijcev. Med drugim je orisal razvoj štirih narodnih skupin in povedal, da so književniki Indije razcepljeni v desno in levo skupino, ti pa spet vsaka v dve. Desničarji se cepijo na tiste, ki hi radi Indijo, kakršna je bila zmeraj, in tiste, ki žele nb takem stanju, je, le nekakšne reforme. Levičarji pa se de loma naslanjajo na Sovjetsko zvezo, drnci — močnejša skupina, kamor spada tudi prof. Vpadyaya sam — pa raziskujejo In tolmačijo Indijsko družbo po marksistični dialektični metodi, a čuvajo svojo nacionalno samostojnost. tako da hi kot samostojen narod in enak med enakimi po svoje pripomogli k socializmu na svetu. Sedanja književnost se bori z zaostalost o ljudstva, ki pa že. tudi najnižja kasta, casta nedotakljivih, katera Ima že 12 za stopnlkov v vladi dviga svojo glavo In zahteva svoje pravice. Hindujec, od koder je Izšel profesor sam, je 40 milijonov, a naklade njih knjig so največ 3000 Izvodov, prav tako je gledališka umetnost Še v povojih. Nas prav nič ne poznajo In še profesor sam je, prodno Je prišel sem, sklenil, da se ho najprej pogovoril z Vukom Karadžičem. katerega ime je poznal. — Obe predavanji sta Imeli prav lep uspeh. t LEPOTE SLOVENIJE u ameriškem stenskem koledarju Vse Invalidske upravičence, ki že imajo invalidske izplačilne knjižice, oziroma, ki jih bodo prejeli do 1. junija t. 1., opozarjamo. da morajo na Izrecni nalog Sveta za ljudsko zdravstvo In socialno politiko vlade FLRJ te knjižice bodisi po pošti ali osebno predložiti pristojnemu okrajnemu . (mestnemu, rajonskemu 1 svetu za socialno skrbstvo zaradi vpisa naslednjih klavzul na hrbtni strani obvestila o obremenitvi za julij 195T: »Priglasitev za leto 1951 je vložena« odnosno: »Oproščen priglasitve za leto 1951«. Prvo klavzulo bodo okrajni (mestni, rajonski) Invalidski referenti vpisali v invalidske izplačilne knjižice onih invalidskih upravičencev. ki prejemajo polne invalidske prejemke in so dolžni Izpolniti letno priglasi-tev za leto 1951, toda šele, ko bo priglasitev okrajnemu svetu za socialno skrbstvo dejansko dostavljena. Drugo klavzulo pa vpi-šejo v knjižice onih. ki prejemajo polovične Invalidske prejemke In v knjižice invalidov I. do IV. skupine. Invalidski referenti lahko takoj začnejo z vpisovanjem teh klavzul, toda prve le, kot že rečeno, čim so prejeli pravilno Izpolnjeno letno priglasitev za leto 1951. Invalidski upravičenec, ki ne bo imel vpisane v invalidski Izplačilni knjižici ene izmed klavzul, ne bo mogel dohiti invalid nine za mesec julij in nadalje. O vsem lem so Narodna banka, njene podružnice in izplačilne pošte že obveščene. Zato naj vsi invalidski upravičenci v lastnem interesu poskrbijo, da bodo njihove prijave pravo časno, to je najkasneje rto srede julija, iz polnjene in njihove Izplačilne knjižice pred ložene okrajnim svetom za socialno skrbstvo zaradi vpisa zgoraj navedenih klavzul. Popolnoma slučajno mi je prišel v roke zanimiv tisk, ki ga doslej še nisem zapazil zabclelenega v slovenski bibliografiji. To je stenski koledar, izdelan pri ameriški založbi Roehl Calendar Co. v Jolietu v državi Illinois. Ta stenski koledar je prinesel v šolo dijak I. razreda litijske gimnazije Kres iz Zgornjega loga \ad Litijo, poslala pa mu ga je teta iz Amerike. Seveda je pritegnil našo pozornost, ker prinaša prav čedne, umetniško izdelane slike iz Ljudske republike Slovenije Ta stenski koledar za leto 1951 je izdelan v bakrotisku. Je precej velikega formata, v višino meri 17 centimetrov, v širino pa 31 centimetrov. Papir je tako imenovani umetniški papir Napisi mesecev in nedeljski datumi so v rdečem tisku, ostalo je izdelano v temni sepia barvi. Na zgornji polovici vsakega lista so po štiri slike v velikosti razglednic, spodnji del lista pa je namenjen koledarskim zabeležkam. Dnčim so besedila pri posameznih motivih v slovenskem jeziku, je ostalo koledarsko ■besedilo v angleškem jeziku. Tako imamo pred seboj zanimiv dvojezičen slovensko-angleški tisk. Vsak mesec ima svoj list- Pri. vsakem mesecu so objavljeni posnetki, ki odgovarjajo letnemu času in razpoloženju. Tako na —-'... so na januarskem listu zimski mo- Pokljuke. Vršiča in Mrzlega studenca Triglavom v ozadju tčr naš zimskošportni paradiž listu je prikazano Rateče-Planica. Na februarskem ' ' ' mvrsrslrtžen _ spet zimsko razpoloženje v naših krajih \a vseh. slikah so zimske bele poljane, med njimi seveda spet Triglav z domom na Kredarici. Simbol OF Triglav je tudi simbol naših rojakov preko velike luže. Izbira slik je prav posrečena, urednik tega koledarja, ki pa ni zabeležen, je gotovo naš domačin, saj je prikazal v sliki domala vse važnejše predele in kraje iz LRS, v glavnem Gorenjsko, potem pa se seveda tudi Dolenjsko (Pleterje in št. Jernej, Kostanjevico ob Krki, Loški potok), pa Štajersko (Maribor, Sv. Urban tudi primer tivi s Mariboru itd.). Seveda pa prevladuje renjska, ki ima za naše rojake-izseljence pač največ vabljivih privlačnosti, kakor na primer narcisna polja na Golici, življenje pastirjev na gorenjskih pašnikih, pa tudi omiljeni motiv gorenjsko dekle s starinsko avbo na cvetočem travniku z besedilom: >'Rožic nabrale bom . .« Slovensko besedilo je skrbno sestavljeno. Umetniško izdelan koledar z motivi iz slovenskih krajev razveseljuje mnoge naše rojake v ZDA skozi vse leto in je posrečena propaganda za našo LRS in nje naravne lepote. Škoda, da niso pri posameznih posnetkih zabeleženi niti avtorji niti urednik koledarja J. Z. Doa nova POČITNIŠKA DOPIOVA Kai Prinaša letošnja moda Priroda je zopet vzbrstela v vsej svoji ozeleneli in cvetoči lepoti. Krasno majsko jutro me je zvabilo od doma. Na grdi jeseniški postaji, ki je ostala od vojne porušena, sem bil z ostalimi potniki vred še slabe volje. V sedel sem se na bohinjski vlak in odpeljal. Ko smo se tretjič ustavili, sem izstopil. Nad blejsko kotlino leži prijazna vasica Podhom. Od tu se razprostira lep razgled na vse strani. Žarki jutranjega sonca, vzhajajočega izza Stola, se lomijo nad gladino blejskega jezera. Ozrl sem se na desno stran kotline. Stol, Begunjščica in Zelenica so pokriti s snegom. V očeh me je zaščemelo. Presvetlo blešči svetloba snega, ki ga obseva sonce. Nehote sem zasukal glavo. Očem je odleglo ‘na temnozelenih barvah smrek Jelovice, ki se razteza mimo Radovljice daleč tja do škofjeloških hribov. »Prosim vas, tovariš, kje pelje pot na Mcžakljot* sem vprašal mladega kmeta, ki je nesel v velikem objemu seno živini v hlev. tKar naravnost skozi našo vas, v Gorjah čez graben, potem pa na levo v hrib,s mi je odgovoril s svojo prijazno gorenjsko besedo. »V dveh urah prispete na vrh, če boste ,polegnaloi šli.* Pot me je peljala mimo dehtečih cvetočih sadovnjakov. V Gorjah sem zavil po mostu preko bistrega potoka Rodovne. Iznad senožeti so se dvigale kot tančica rahle meglice. Žvižganje kosov in žvrgo-lenje drugih ptičkov se je mešalo s. tol-kajočimi glasovi žoln, vmes pa so se prešerno oglašale kukavice. Kakor prijetna ptičja orkestralna glasba. Velike preproge, vezene s pomladnimi podleski, rastočimi po baržunastem mahu na jasah v gostih gozdovih smrek in bukev, so me zvabile. Po dveurni hoji sem se vsedel na ob potoku zloženo hlodovino. Vonj smole in gozdnih cvetlic v čistem gozdnem ozračju sem globoko vdihaval. Košček suhe slanine, ki sem jo kupil v trgovini državnih posestev, mi je z domačim kruhom šel v slast. Po rebrih on- ZA IZDELAVO BATERIJ UPORABLJAMO DOMAČO MANGANOVO RUDO Znano je, da smo pri nas manganovo rudo, ki jo potrebujemo za izdelavo baterij in galvanskih členov, poprej vedno uvažali. Po ' osvoboditvi smo dobivali to rudo največ iz Rusije in kasneje iz Holandske. Z blokado s strani vzhodnih držav pa so se težave glede nabave te rude pri nas močno zaostrile: Tehnični vodja Škofič Anton, iz tovarne baterij >Zmaje v Ljubljani, je zaradi tega sklenil v bosanskem rudniku mangana čevljanoviči pri Semizovcu poiskati potrebne vzorce rude, da bi jo v laboratorija preizkusil, če bi bila za baterije uporabna. Po analizi instituta za analitsko kemijo univerze v Ljubljani in po njegovih lastnih izkušnjah iz prakse je ugotovil, da je glede mangandioksida naša manganova ruda le za 19% slabša od najboljšega inozemskega mangana. To sicer delno vpliva na trajanje uporabnosti baterije, vendar pa prinaša našemu gospodarstvu še vedno ogromne koristi. Z uporabo domačega manganovca so samo v tovarni »Zmaje prištedili lansko leto nad pol milijona deviznih dinarjev. To iniciativo so prenesli tudi v tovarno »Croatia« v Zagrebu, kjer so v enem samem letu prav tako prištedili 1,600.000 dinarjev. kraj potoka, med grmovjem, komaj sto korakov proč, sta se pasli srnici. Preko smrek je zafrfotal divji petelin. Kako lepo je tod okoli. Ko sem hodil še dobrih deset minut, sem zagledal nad smrekami ogromno, še nedograjeno stavbo. V pritličju je zidana z opeko, v vrhnjih nadstropjih pa zgrajena iz lesenih, lepo obdelanih hlodov. Par korakov proč pa stoji druga, manjša, že popolnoma dograjena. Obe stavbi je prevzel v upravljanje Sindikat metalurških delavcev jeseniške Železarne od rektorata ljubljanske univerze. Manjša s petindvajsetimi posteljami bo dana v uporabo že sredi julija. Večja, ki bo dograjena in opremljena do začetka zimske sezone, bo sprejela v sobah z eno, dvema in tremi posteljami 42, na skupnih ležiščih pa 50 gostov. Dva počitniška doma sta to. Postavljena sredi gozdov na vrhu Možaklje, od koder so možni izleti na bližnjo Pokljuko in daljno okolico, tja daleč jia triglavsko pogorje, bosta nudila mladim in starim, ki bodo prihajali na oddih, zmogljive in krasne ture. Na pobočjih so lepi smučarski tereni. Upravni odbor domov bo skušal ustvariti v domovih tako življenje, ki bo nudilo gostom vse, kar bodo potrebovali z.a oddih in okrepitev zdravja• Mežaklja in bližnja Pokljuka sta bogati tudi po gozdnih sadežih. Borovnic, malin, gob in raznih zdravilnih zelišč je malokje toliko, kot v tem predelu predgorja naših Julijcev. Tudi zaradi tega bom hodil še na Mežakljo. Ko sem se proti večeru vračal s predsednikom Upravnega odbora _ jeseniške Železarne tov. Lojzom Božičem in s tremi jeseniškimi fizkulturniki, ljubitelji planin, v dolino, nam je tov. Lojze Božič razlagal načrte okoli dograditve drugega doma. tče bomo imeli dovolj pomoči in razumevanja vseh, ki morajo imeti razumevanje za to stvar, bo drugi dom služil v začetku zimske sezone že svojemu namenu.* Dom bo r.a razpolago vsem, ki si bodo želeli oddiha v tem delu prelepe Gorenjske. — F. C. Nekaj o prehrani človeštva Mnogi naši bralci so še pred nenavadno sušo, ki je letos prizadela našo državo, mislili, da je vprašanje hrane in pravilne prehrane prebivalstva preprosta in na videz lahka naloga. Temu pa ni tako. Čeprav sta že dve tretjini svetovnega prebivalstva poljedelski, dela pre-prehrana strokovnjakom mnogih narodov in državo občutne preglavice. Eden glavnih vzrokov za današnjo krizo v prehrani je nazadovanje poljedelske proizvodnje, ki se je v drugi svetovni vojni pokazala dosti občutnejšo, kakor v prvi. To velja ne samo za Evropo in za evropski del Sovjetske zveze, marveč tudi za velike površine Daljnega vzhoda. Zaradi tega so države, ki so pred vojno z lahkoto krile svoje, potrebe v živilih, po vojni zašle v težave: pokrajinam pa, ki so že poprej trpele pomanjkanje hrane, je začela groziti lakota. Posebno resno so to nevarnost občutili azijski narodi, ki štejejo več kakor polovico svetovnega prebivalstva. Zdravniki, ki proučujejo prehrano, so dognali, da bi človek moral prejeti s hrano najmanj 2550 kalorij na dan. V resnici je ta minimum manjši. Svetovno povprečje, ki je bilo pred vojno okrog 2400 kalorij, je danes morda le še 2200 kalorij. Prepad med dobro hranjenimi in slabo hranjenimi deželami pa je še mnogo večji: tako dobivajo prebivalci Argentine, Avstralije, Danske, Irske, Kanade, Norveške, Nove Zelandije in Zedinjenih držav Amerike povprečno 3000 kalorij na dan, medtem ko odpade na prebivalce Daljnega vzhoda (izvzemši Siam) in vse Afrike (razen Južnoafriške unije) komaj 2000 kalorij na dan. Prebivalci Bližnjega vzhoda dobijo okrog 2500 kalorij, ostale dežele v Evropi pa 2300—2900 kalorij na dan. Ker zadeva zboljšanje svetovne poljedelske proizvodnje, moramo reči, da smo v splošnem šele na začetku. Izvedenci so mnenja, da bi se življenska raven lahko dvignila le tedaj, če bi se zaloge hranil povečale zdaleč hitreje kot prirastek ljudi. Medtem ko raste prebivalstvo za 1 do 2.5%, bi morala proizvodnja živil poskočiti za 2 do 3.5%. Ameriški strokovnjaki za poljedelstvo so izračunali, da je od vseh 37.7 milijard akrov zemeljske površine doslej obdelanih Pomembna mehanizacija proizvodnje v tovarnah „Zlatorog“ V Tovarnah »Zlatorog« v Mariboru so te dni zabeležili nov uspeh v mehanizaciji proizvodnje po zaslugi ra-cionaliizatorja tov. Ivana Grizolda, ključavničarskega mojstra iz te tovarne* ki je iznašel in izdelal avtomatski polnilni in zapiralni stroj za kozmetične mase v tubah. Sličen stroj je tovarna imela v času okupacije, vendar so ga bivši lastniki pred zlomom Nemčije z mnogimi drugimi stroji vred odpeljali v Avstrijo. Tov. Grizold je, d asi ravno načrti stroja v podjetju niso obstajali, sam izdelal kompletne konstrukcijske načrte stroja, po katerih so bili odliti posamezni deli, nato pa je tudi sam izvršil vso precizno obdelavo in sestavo stroja, ki je že v pogonu ter brezhibno deluje. Po svojem izgledu, kakor tudi preciznosti izdelave stroj ne zaostaja za izdelki inozemskih tvrdk. Vsebuje pa mnogo izboljšanja nasproti prejšnjemu stroju. Delo s tem strojem je zelo enostavno. Ena delavka napolni in zapre z njim v 8 urah i 1.000 tub. Avtomatsko zapiralo vtisne pri tem na vsako tubo tudi datum proizvodnje, kar je zelo važno pri kakovostni kontroli izdelka, S tem strojem je dosežen v delovni fazi polnjenja in zapiranja tub 25%-ni prihranek na delovni sili, saj so odpadle 3 delavke, ki so prej z ročnimi stroj- čki zapirale tube. Obenem pa je tov. Grizold prihranil državi znaten znesek v devizah, katere bi brli morali izdati pri nakupu stroja v inozemstvu. Tov. Grizold je stroj izdelal pretežno s prostovoljnim delom zraven svojega rednega opravila ter je žrtvovali zanj tudi marsikatero nedeljo, a premnogo noč je prečni in pretehtal nad načrti. V izdelavo stroja je poleg svoje strokovne sposobnosti vložil mnogo ljubezni in truda. Svojo obvezo, da bo stroj stavljen v pogon do 10. obletnice ustanovitve O F, je tudi častno izpolnil. In ko je stroj v enakomernem ritmu pričel metati iz sebe prve napolnjene tube s kozmetično kremo* le okrog 4 milijarde akrov; lahko bi pa se obdelalo 11 milijard akrov. Danes je na svetu okrog 2.3 milijarde ljudi. Doslej je obdelanih le 1.5 akrov zemlje rta osebo, namesto 5 akrov, ki so po klimatskih prilikah sposobni za obdelavo. Samo v Afriki, Južni Ameriki in na nekaterih velikih otokih bi se lahko usposobilo še 1 milijardo' akrov za proizvodnjo hranili. Na doslej obdelani zemlji bi se lahko proizvodnja živil močno dvignila, če ne bi poljedelci v mnogih krajih obdelovali zemljo še z zastarelim ročnim orodjem in slabim načinom obdelave. Mednarodna organizacija za prehrano in poljedelstvo (FAO) je mnenja, da bi se glede na izboljšanje prehrane na svetu morala do leta 1960 povečati proizvodnja sladkorja za 12%^ žitaric za 21%. korenske in gomoljaste zelenjave za 27%, masti in olja za 34%, mesa za 46%, stročnic iti oreh as ti h plodov za 80%, mleka za 1C0%, sadja in povrtnine pa za 163%. Z izdatno zboljšano obdelavo dosedanjih obdelanih površin, bi to zahtevo najbrž lahko izpolnili. V zvezi s povečano proizvodnjo živil bo pa seveda treba rešiti tudi še vprašanje predelave in konzerviranja, vskladi-ščanja in' razdelitve hranil. Dr. M. Kalin. Vsaka tovarišica se prav rada čedno in okusno oblači, pa naj je to dekle ali žena. Obleke delajo marsikateri preglavice, posebno še v pomladnih in poletnih mesecih, ko je čas izletov in dopusta. Marsikatera se sprašuje, kako bi prekrojila staro obleko ali pa iz novega enostavnega blaga dala sešiti okusno, moderno obleko. Rada bi nekaj lepega, pa ne ve, kaj je v modi Da olajšamo tovarišicam te razumljive skrbi, dajemo kratka napotila o modi letošnjih pomladnih in poletnih oblek. Dolžina oblek bo srednja, ne pretirano dolga in ne prekratka; rokavi bodo predvsem kimono, zelo kratki, pri večini oblek samo podaljšek ramen. Krila ozka, v pasu nabrana ali z neizlikanimi gubami. Obleke bodo krasili številni gumbi, čipke, posebno na ramenih in prednjem zgornjem delu in z volnenimi nitkami prepleteni široki šivi v kontrastnih barvah. Prevladovali bodo mali (bubi) sto. ječi ovratniki. Letošnja moda je taka, da bo zadovoljila skromne in izbirčne okuse. Deset praktičnih nasvetov Potemnelo srebrnino očistiš, če jo umijes v krompirjevi vodi in jo potem dobro izbrišeš. ■ Duh po ribah preženeš z jedilnega pribora, če ga takoj po uporabi očistiš najprej z navadnim pepelom, nato pa umi ješ s to-plo vodo. - Mastno steklenico napolni do polovice z vodo v katero si zmešala nekoliko žaganja. Steklenico nekajkrat dobro potresi, 'potem pa izmij: maščoba bo^izginila. Ogledala najlepše očistiš z namočeno nastrgano kredo. Kadar sije sonce na okna jih ne umivaj z milom in vodo, ker postanejo motna. ZANIMIVOSTI SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE MORSKIH SELIVK Stoletja se je svet ukvarjal z vprašanjem, kam zginjajo odrasle jegulje, ki v določeni letni dobi zapustijo reke. kjer žive ter odhajajo na morje, odkoder se več ne vrnejo. Starogrški filozof Aristotel skrivnosti jegulje ul znal razrešiti. Povedal je samo. da jegulja izhaja »iz notranjosti sveta«. Bunijam Plinij je celo. tolmačili, da se jegulja drgne ob skalovje In.da potem iz oluščenih končkov nastajajo nove mlade jegulje. Drugi zopet so jeguljo celo šteli med bogove ali govorili, da nastaja iz rose majskega jutra, ali pa iž konjske dlake, ki pade v vodo. Verjetno, da skrivnosti niti do danes ne bi odkrili, če ne bi danski biolog Schmidt vse svoje življenje žrtvoval preučevanju jegulj. 25 let je ta Danec križaril po vseh morjih in iskal zibelko jegulje. N,a svetu obstoji 5 vrst jegulj. Najbolj znana je evropska jegulja. Vsako leto prihaja v reke Evrope ogromna množina mladih jegulj, dolgih komaj 6 cm. Te mlade jegulje tvorijo množino majhnih ribic, ki potiskajo druga drugo In se družno borijo s tokovi, slapovi in drugimi ovirami. Ko pridejo v svoje stalno prebivališče, menjajo jeguljice svojo zunanjost ter spremene barvo hrbta v temnozeleno, boke in trebuh pa v rumeno barvo. Zaradi tega Jim pravijo tudi rumene jegulje. Ko je jegulja preživela nekaj let v sladki votli in zrasla vsako leto za 6 do 8 cm.. pa občuti nezadržen gon po razmnoževanju. ... Samec jegulje je star 8 do 10 let in dolg približno 25 do 50 cm, samice pa so staro čez 10 let, dolge pa 40 do 100 cm. Pod vplivom nagona za razmnoževanje izpremeni samica barvo hrbta v temnočrno. boke in trebuh pa v srebrnobelo barvo. Postane zelo požrešna ter se začne pripravljati na pot. rlo drStilnice. ki je včasih dolga 5 do 7000 kilometrov. Ko pride jesen, se jegulje začno pripravljati ra ženitno potovanje. Nemirno iščejo tedaj pot iz sladke vodo in zapuščajo male jeguljice. ki še morajo nekaj let čakati svoj čas. Klic dolžnosti je pri jeguljah celo tako močan, da samotarske jegulje zapuščajo svoja prebivališča in se ponoči. po rosi, selijo v reke. Ko pade prvi jesenski dež. se začne ponoči selitev jegulj. To je obenem tudi najugodnejši čas za lov. Drstilnice jegulj je Schmidt našel v za-padnem delu Atlantskega oceana, južno od otočja Bermudov Tja odhajajo prav vse jegulje na svetu. Med potjo ne jedo. ampak se hranijo iz rezerv, ki so jih v telesu nabrale v 10 letih. Ko pridejo jegulje v drst linico. izvržejo jajca in seme. Ker jih je potovanje in drstenje tako izčrpalo, da nimajo več moči za povratek, je njihova usoda pogin. Poginejo vedno tam. od koder so pred 10 leti začele triletno potovanje v naš Jadran in druga morja Evrope. Jegulja se drsti v zelo velikih globinah, okoli 400 morda celo 1000 m, ker je v njih primerna temperatura (20 stop. C), ki jim prija. Jajca, ki so jih jegulje izvrgle, prenašajo morski tokovi. Iz njih se izležejo majhni leptocefali, listnate oblike in povsem prozorni. Ti leptocefali s pomočjo golfskega toka potujejo obenem s številnimi bilkami in majhnimi živalicami. ki jim pravijo planktoni. Za potovanje do sredine Atlantskega oceana porabijo te bodoče jegulje vse leto, dve leti pa da pridejo_ do evropske obale. Ob obali leptocefali menjajo obliko in se spremene v rdečo prozorno jeguljo, ki je dolga okoli 6 cm. Šele, ko so stare tri leta, začno jegulje iskati pot v evropske reke. v katerih potem sedem let zbirajo hrano za tri leta trajajoči povratek v pogubo. Biologi pravijo, da je odkritje skrivnosti jegulje eno največjih odkritij tega stoletja. ELEKTRIČNO KONSERVIRANJE Elektromagnetne valove uporabljajo tudi v prehrambeni industriji. Precej živil vsebuje veliko vode. Če hočemo ta živila hraniti dalje časa. moramo izsušiti iz njih vlago. To vodo lahko odvzamejo tudi z elektromagnetnimi valovi, podobno kot pri sušenju lesa. Z uporabo elektromagnetnih valov za konserviranje živil, živila obenem tudi lahko steriliziramo, t. j. uničujemo klice, ki lahko izzovejo gnitje. V nekaterih primerih se s takim posto-pkom celo izboljša okus kon-serviranih proizvodov. Če se konserve nahajajo v steklenih posodah, potem vsebino lahko konserviramo skozi steklo. SVINČNIK TOPLOMER Iznašli so novo sredstvo, s katerim je mogoče ugotoviti, ali je predmet, katerega segrevamo zaradi toplotne obdelave, ,ze dosegel določeno stopnjo toplote. Načm je zelo enostaven. Dovolj je, da predmet, preden ga izpostavimo ognju, označimo s posebnim svinčnikom, katerega, črte se topijo in pretvarjajo v vidno sled oziroma menjajo barvo. kadar je dosežena potrebna toplota. — Takšni svinčniki so izdelani za vse toplote od 50—873 stopinj Celzija. Že dolgo sta poznani dve zmesi za te svinčnike: biodit baker in živec, ki med 60 do 70 stopinjami Celzija preide iz sive na rdečo barvo, in blodit srebro ter živec, ki med 90 in 100 stopinjami preide od odprte rum en en a temnordečo barvo. Pri ohlajevanju dobivajo ti proizvodi ponovno prvotno barvo. Obstajajo tudi takšni svinčniki, ki lahko označijo dve ali več razlik — dviga ali padanja — toplote. Takšno označevanje nam omogoča, da spremljamo ves potek dela in kontroliramo razne stopnje toplote, opazujoč barvo samo ene črte takšnega svinčnika. V luknje, kjer so se žeblji že razmajali, zabijaj žeblje tako da najprej v luknje natlačiš nekoliko ovlaženega papirja, potem pa vanj zabiješ žebljičke. Če te moti ura, ki premočno tiktaka, jo povesi pod kozarec; to bo oglušilo njen zvok. Če se bojiš, da bi muhe pon es na žil e pozlačene okvirje slik in ogledal, jih namaži z vodo v. kateri si vrela 2 do 3 glavice čebule. Voda mora nekaj minut vreti, ko vržeš vanjo 3 čebulne glavice; potem naj voda še z čebulo vred nekaj minut vre. N"ato vodo odcedi in s čopičem pomaži vse tiste predmete, za katere se bojiš, da bi jih mrčes onesnažil. S to vodo lahko namažeš tudi lestence. Vroče jedi napolniš v steklene kozarce, sklede in krožnike tako. da o vi ješ steklo zunaj vse do roba z mokro krpo. Steklo tedaj ne bo počilo. Zarjavele železne ponve obdrgni z vročo soljo, pa bodo kmalu čiste. Prav tako očistiš s soljo tudi srebrn pribor, če posodo za mleko pom i ješ s slano vodo, preden vli-ješ vanje mleko, se lahko zaneseš da ti ne bo skipelo in ne pustilo maščobe ob straneh. BOSTE TUDI VI SPREGLEDALI MAT? K. W. Mulford z washingtonske univerze in F. Herbert sta na nekem moštvenem turnirju v Ameriki pred kratkim pripeljala partijo v naslednji položaj m m mm ■ ■ mm *......BL......* flf Beli (Muldorf) je v zadnji potezi odigral Kf2 in tako spregledal enostaven mat v treh potezah. Boste tud! vi mat spregledali kot ameriški mojster ali pa boste znali kot črni na potezi matirati v treh potezah? Za rešitev pa res ne smete porabiti preveč časa — je povsem lahka. NOVA RAZISKAVANJA Angleški^ učenjaki bi radi odpravili po manjkanje žvepla na svetu. Zato bodo po skušali aktivirati »proizvodnjo« nekih mi krobov, ki žive v afriških jezerih. »Skladi sce« žvepla teh mikrobov je v sulfidih, k jih proizvajajo. ^Če bodo učenjaki uspeli bodo pridobljene velike količine ceneneg; žvepla. Zamisel ni neizvedljiva, saj ima h svoje predhodnike: mikrobi penicilina nz primer pod vplivom žarkov »proizvajajo stokrat več penicilina kot pod naravnim pogoji. Prvonagra$enec naše nagradne križanke nam piše Ivan Grizold je sestavil avtomatski polnilni in zapiralni stroj za kozmetične mase v tubah je tov. Grizold ponosen iin ganjen izjavil, da "je najsrečnejši dan v njegovem življenju. — Tov. Grizold si je z izdelavo opisanega stroja pridobil pravico do naziva racioinalizator j a. STRAN ★ 18. V. 1951 Bil sem službeno na terenu. Sedel sem v pisarni podjetja, ko je naenkrat zazvonil telefon. Dobil sem naročeno zvezo. Še preden sem utegnil povedati, kaj želim, že je tovariš na drugi strani žice — spoznal sena ga po glasu — začel: »Halo, halo, ali sliši«? Si ti Kleč? Ali slišiš? Si že prečital .Delavsko enotnost6!? Hitro jo poišči tam v pi-sarni, prav gotovo jo že imajo. Sicer pa ti čestitam, kar preberi, boš že videl!« Nisem se mogel znajti, kaj hoče povedati, dokler -ni končno dejal: »Da, dobil si prvo nagrado! Nekdo iz Trbovelj je dobil drugo in še. . .« Nisem mu verjel. Pogovorila sva se potem o službenem poslu, nato pa sem mimogrede le povprašal za »Delavsko enotnost«. Ni še -prispela. Ostalo je zato pri telefonskem razgovoru. Sam pri sebi sem sicer med delom še tu pa tam pomislil na križanko in na pi vo nagrado ter na telefonski razgovor; pa le mimogrede, kakor na nekaj, kar ne more biti .... Prijetna stvar je že 10 dni brezplačnega dopusta, dve knjigi ali vsaj ena knjiga, toda kako je mogoče, da bi bil med temi prav jaz. Križanko sem sicer verjetno pravilno rešil; mesto v zapadni Sibiriji sva našla skupno s tovarišem Tonetom v »Gospodarski geografiji sveta«, naš mednarodni šahovski mojster s svojimi začetnimi črkami pa je ostal še nekam dvomljiv. Nisem namreč šahist. vendar pa so me ostale besede, zbrane v smiselno celoto, prepričale, da je rešitev pravilna. To pa Še zdaleč ni bilo zagotovilo, da bi za to rešitev bil nagrajen. Na srečo nisem nikoli računal in tudi danes ne računam; seveda pa sem pri tem pozabil na to, da na njo računajo drugi in kar je posebno važno, da so v redakciji »Delavske enotnosti« ljudje, ki imajo srečne roke in so izžrebali glavni dobitek prav tistemu, ki se je tega menda najmanj nadejal. Doma so potrdili, da je telefonsko obvestilo resnično. Šele tu sem se na lastne oči prepričal, da je vse to res ko sem prečita! »Delavsko enotnost«. Drugi dan so mi mnogi čestitali, imeli so me za srečneža ali človeka dobre roke, kakor so dejali. Hoteli so že vedeti, kdaj bom šel na dopust, kam mislim iti. ali sem že dobil nakaznico, skratka, hoteli so vedeti več, kakor sem jim sploh o tem mogel povedati . . . Nekdaj sem zelo na veliko reševal križanke. Kupil sem si celo leksikon, da bi bil kos številnim problemom, ki so bili v križankah. Marsikdaj sem stvari pravilno rešil, mnogo časa sem porabil, preden sem pr j šel do pravilnih rešitev. Vendar mi ni bilo nikoli žal za ta čas, saj sem pri tem tudi mnogo pridobil. Še nikoli pa se ni zgodilo, da bi bil dobil kakršno koli nagrado, kaj šele, da bi me doletelo kar prvo* priznan je — tako prijetno darilo! Ob podelitvi te nagrade se pridružujem mnenju in željam vseh tistih reševalcev kri -. zank, ki so povedali, da si takih in podobnih križank še želijo, ker niso samo za razvedrilo. temveč tudi za vzgojo, širjenje ob- zorja, za pridobivanje in utrjevanje splošnega znanja. Snovi za take križanke in podobne probleme imamo dovolj, požrtvovalnih ljudi za sestavljanje pa verjetno tudi ne bo manjkalo. Mi pa bomo pri reševanju in iskanju bese-d prelistali marsikatero knjigo, časopis m revijo. Med iskanjem bomo našli tisto, kar bomo iskali, pri tem pa zasledili tudi mnogo drugega koristnega, kar smo pri rednem pregledovanju ali čitanju prezrli. Kakor doslej, bom tudi v bodoče reševal križanke, ker je to zabavno in koristno. Svojega mnenja o »srečnem naključju« pa kljub temu ne bom spremenil.. Takih trenutkov pri iskanju je malo pridobljeno znanje pa ostane — to pa je tudi najbolj bogata nagrada, ki odtehta vse druge. Pozdravljam samo zamisel redakcije, ki je izbrala tak način vzgoje in želim vsem reševalcem v bodoče enakih uspehov, kakršnega sem bil to pot deležen, Kleč Franc. Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Tone Seliškar — Uredništvo telefon 45-38 in uprava telefon 49-70. Masarykova 14-11, v Ljubljani — Izhaja vsak petek — Mesečna naročnina din 15.—, četrtletna din 45.—. polletna din 90.—, celoletna din 180.— Štev. ček. položnice 604 90321-4 — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani, Kopitarjeva 6