Štev. 2*1. ?.eto X., ?XVII.)
■ mmi mirni Mlin ii i'ninrnn ..... "
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje io praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostsvljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku i Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljaui / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRI
99
Mali Beograd Pomembni sklepi Gos^o-
Tako je avstrijski ‘nacionalni šovinizem v posmeh in omalovaževanje krstil naše staroslavne Ruše, ki so tamkaj padale Ista 1914. žrtve tega šovinizma, ki so jih Popeljali v graške zapore, kjer so skozi Mesece prenašali vsa trpljenja in bolehne. ki jim jih je prizadjal zlohotni avstrijski režim. Toda za naše Ruše je da-ftes ta naziv izraz ponosa in samozavesti ter spomina na svetlo dobo, ko se je neustrašenost in* zvestoba jugoslovenski 1(ieii prekaljevala k zmagi in svobodi.
Včeraj je izšla v mariborski Podravki tiskarni mična, skoro 100 strani obsegajoča knjiga, opremljena s številnimi z£odovinskimi slikami iz predvojne doke, v kateri je zbral urednik inž. Tržan Vse gradivo, ki se nanaša na nacionalno Pomembno delovanje ruške podružnice Slovenskega planinskega društva ob 35-'etnem jubileju plodonosnega nacionalnega in planinskega delovanja. To delo fe šlo v dobi 351etnega delovanja v smeri nacionalne obrambe in učvrstitve narodne misli na našem Pohorju ter ob naših severnih narodnih mejah. Petintrideset let ni v poedinčevem življenju bogve kako važna obletnica. Toda v delovanju organizacije, ki are s ponosom nazaj na dobo težkih preizkušenj, katere pomembni dokumenti se lahko pozabijo ali zabrišejo, je to obletnica, ob kateri je treba Pribiti nekatera dejstva, ki spajajo ta društveni jubilej z vročimi nacionalnimi borbami v Rušah, našem malem Beogradu, predvojni čvrsti in trdni postojanki tedaj preganjenega slovenskega življa ter nacionalnega domoljubja.
Drugi namen, ki ga zasleduje pravkar l2;iŠla jubilejna knjižica s pestrim, dragocenim gradivom pa je, kakor zatrjuje Urednik v svoji uvodni besedi, dati pričanje onim, ki so požrtvovalno delovali 2a idejo planinstva in potom nje v tesni 2vezi za enakopravnost slovenstva na V°horju in vsem področju bivše Spodnje štajerske, zlasti pa dati priznanje vzornemu rodoljubu Davorinu Lesjaku, idealnemu in požrtvovalnem nestorju slovenskega obmejnega planinstva, ki je s svo-}’m delom položil temelje turizmu in tujskemu prometu na Pohorju.
Ob vzniku sedanjega stoletja, Ista 1901., ko je ponemčevanje in germanski naval najsrditejše pritiskal Ob naše slo-vetiske domove, so neustrašeni nacional-n° zavedni možje v Rušah ustanovili ‘Podravsko podružnico SPD«. Po treh ‘etih je že stal vrh Pohorja prvi razredni stolp, »Zigertov stolp«, leta 1907. Da se je otvarjala pri Sv. Arehu prva Planinska koča na Pohorju, ki je bila od-‘ei zbirališče zavednih obmejnih planin-Cfiv narodnjakov. Ruška koča!
^ostala pa je naša ruška postojanka granitna podružnica, kakor jo upraviče-J10 označuje v navedeni izišli publikaciji avnatelj dr. Josip Tominšek, ki je v za-etku tega stoletja domorodno zajela in ;az2ibala ter k zavesti dvignila vse šta-|ersko Podravje, z očmi uprtimi na vso
to
Ul,
ti,„
in
°bmejno pokrajino tja proti Maribo-dravinjskemu Boču in proti valovi-ter pesniškim Slovenskim goricam, rtov stolp in Ruška koča sta glasno
v' v'dno s pohorskih vrhov oznanjala naokoli njeno delo ter izpričevala hJstv°. da prebivajo tukaj Slovenci, ki s ceio svojo zemljo, svojo pokrajino in planine pred svetom uveljaviti. <WPOnosom 'n z zavestjo notranje ra-lahko aro ruški prvoboritelji na to
darskesa sveta Male antante
BUKAREŠTA, 21. oktobra. Ob zaključku seje Gospodarskega sveta Male antante se je izdal sledeči komunike: »Po pričetku plenarnega zasedanja so se izbrali sledeči odbori: 1. Odbor za trgovino, 2. odbor za gospodarsko sodelovanje držav Srednje Evrope, 3. odbor za redakcijo. Odbor za trgovino je sklenil, da se pogajanja za sklenitev sporazuma o trgovini in plovbi med Rumunijo in Jugoslavijo, ki naj bi zamenjal sedanji gospodarski sporazum, pričmo novembra 1936. Glede ukinitve viZov je Romunija sklenila dva sporazuma, in sicer prvega z Jugoslavijo, drugega s Čehoslovaško. Ti sporazumi stopijo v veljavo 1. januarja 1937. Tudi so se izdelali načrti o koloboraciji izvoznih zavodov, o normalizaciji, železniški kooperaciji ter sodelovanju na polju medicine in socialne medicine. Glede plovbe na Donavi se je sprejel program, ki se tiče uporabe osebja podjelij ene države na teritoriju ostalih dveh držav, nadalje oprostitve carinskih formalnosti, ukinitve dvojnih priklad itd. Na polju poštno telefonskega prometa so se napravili sledeči važni sklepi: Stvorila se je poštna unija in uniia za telekomunikacijo med državami Male antante, Grčije in Turčije. Predvideno je zmanjšanje telegrafskih taks. Tudi se predvideva emisija znamk v vsaki od treh držav s posebnimi emblemi Male antante. Emesija teh znamk se pričakuje s 1. marcem 1937. Nadalje se predvideva skupna udeležba na pariški svetovni izložbi leta 1937, razen tega pa se bo Romunija udeležila s svojimi proizvodi praškega velesejma. — Glede sodelovanja emisijskih bank se bodo guvernerji v novembru drugokrat sestali v Pragi. Koncern tega leta se predvidevajo sestanki ekspertov za letalstvo. Med Čehoslovaško in Jugoslavijo se je sklenil v Pragi sporazum o so socialnem zavarovanju in so se dosegli tudi važni sklepi na polju železniškega prometa. Končno se predvideva tudi kongres trgovskih zbornic Male antante, ki bi se naj vršil meseca febr. 1937 v Jugoslaviji. Prihodnje zasedanje Gospodarskega sveta Male antante se je določilo za 15. februarja 1937.
VViO^Cr wfr V	V	i»
PARIZ, 21.
oktobra.
Včeraj je bila daljša konferenca med predsednikom vlade Blumom, zunanjim ministrom Del-bosom vojnim ministrom Daladierbm in šefom francoskega generalnega štaba ge neralom Gamelinom. Na konferenci se je obravnaval položaj Francije po proglasitvi 'belgijske nevtralnosti. Kakor se doznava v dobro poučenih krogih se je napravil sklep, da bo Francija, ki ne more več v slučaju napada računati na belgijsko podporo in ker se francosko belgijski generalštabni razgovori ne morejo nadaljevati v dosedanji smeri, po-
daljšala pas utrdb ob francosko nemški meji od luksemburške meje vzdolž belgijske meje do Rokavskega zaliva. V kakšnem stilu sc bodo zgradile utrdbe, še ni znano, ker niso načrti še do podrobnosti izdelani. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da se 'bodo v tem slučaju po belgijskem vzoru ustvarile poplavne naprave, ki bi v slučaju napada povzročile preplavo velikih kompleksov in tako o-nemogočile prodiranje sovražnika. Francoska vlada hoče postaviti ta utrdbena dela v službo svoje delovno skrbstvene politike.
UlmsoSUd o&im Mesmfe
RIM, 21. oktobra. Predsednik vlade Mussolini bo 30. t. m. posetil Milan. Temu njegovemu posetu se pripisuje precejšnja važnost, zlasti, ker bo dva dni preje, to je 28. t. m. proglašeno italijansko cesarstvo in bo Mussolini dobil na-
slov celikega cesarskega kancelarja. Kakor se doznava bo Mussolini zatem posetil Napolj, koncem novembra pa name rava v Libijo. Ne izključuje se, da bo Mussolini ob tej priliki obiskal tudi Abe-sinijo.
PARIZ, 21. oktobra. V Barceloni je proglašena splošna mobilizacija od 18. do 40. let. Katalonska vlada se pripravlja na dolgo borbo, ki jo bo vodila potem, ako bi padel Madrid. Havas poroča: Sov
jetski krogi v Londonu smatrajo kot p-re uranjene vesti, da se je vlada v Moskvi odločila za polno svobodo v španskem vprašanju ter da se namerava umakniti in odbora za, nevmešavanje.
Mesimki krniti, se
RIM, 21. oktobra. V nekem poročilu iz j pri zavzetju Samare trčila divizija gene-Addis Abebe se zatrjuje, da je v borbi | rala Gelosa na oster odpor abesinskih
obletnico svojega dela, ki naj se po mlajši generaciji nadaljuje ter izgrajuje za novi rod, ki prihaja. Največje zadoščenje pa bo imel nestor naših obmejnih planincev, zaslužni župan in prvoboritelj našega »Malega Beograda« Davorin Lesjak, ki načeluje ruški narodni in planinski postojanki neprekinjeno od njene
ustanovitve in čigar zasluga je, da je vse tegobe časa in vse prelome ter izpre-membe v svetovnem in domačem položaju obšla ruška postojanka brez vsakršnih pretresljajev in brez nevarnih posledic ter da je bila ves čas sveta! vzor vsem ostalim narodnim planinskim postojankam.
čet,/ki jih je vodil dedžas Abai. Abesinci so bili dobro opremljeni, imeli so dobre puške in tudi nekoliko topov tipa Oerli-kon. Italijanske čete so se morale srdito boriti, tako da je na bojišču obležalo več sto mrtvecev. V borbah pri Duhamu. ki so se nedavno vodile z abesinskimi vsta-ši, so italijanske čete rešile suženjstva Abebuja Jas-uja sina pokojnega abesinskega cesarja Lidža Jasuja.
NOVO PREDSEDSTVO V SENATU IN SKUPŠČINI.
Pri včerajšnjem otvoritvenem zasedanju senata in .skupščine so bile predsed-stvene volitve in je bil v senatu izvoljen za predsednika dr. Mažuranič z 48 glasovi kot kandidat vladnega delovnega kluba, kandidat senatnega kluba JNS dr. Tomašič pa je dobil 39 glasov. Za -podpredsednika senata sta bila izvoljena vladni kandidat Milan Simonovič s 46 glasovi in kandidat JNS dr. Miroslav Ploj s 44 glasovi, dočim nista bila izvoljena vladni kandidat dr. Karamelrrnedovič S 43^ glasovi in kandidat liste JNS dr. Uroš^KruIj z 41 glasovom. . V narodni skupščini je bil izvoljen zi\ skupščinskega predsednika dosedanji predsednik Stevan Čirič s 196 glasovi; dočim je kan didat liste JNS Ilija Mihailovič dobi! 56 glasov, kandidat Baričevieevičevega klit •ba Milan Vukičevič .10 glasov, ostalih 33 glasovnic pa je'bilo praznih. Pri volitvah tr,eh: podpredsednikov je bilo oddanih 295 glasovnic ter so bili izvoljeni Franjo Markič s 192 glasovi, Vojko Cvrkič s 179 glasovi in Radislav Vučetič s 186 glasovi Za tajnike so^bili izvoljeni dr. Andrej Veble, Todor Živkovič, , Dragan Damic, Dragomir Siojadinovič in Murija Pozde-rac.
SMRT SENATORJA JOČE STANKOVIČA.
^ Član senatorskega kluba JNS Joca Stankovič, vpokojeni vseučilišni profesor in klubov častni podpredsednik, je umrl. Navzlic visokim letom je vse štiri zadnje dni bil neprstrgoma v senatu in je po vrnitvi domov umrl. Bil je velezaslužen mož in jugoslovenski politik-
SENATORSKI KLUB JNS si je izvolil za predsednika Dako Popoviča, za podpredsednika pa senatora Iv. Puclja.
UREDITEV DELOVNEGA RAZMERJA
V GOSTITELJSKI OBRTI.
V ministrstvu za trgovino in industrijo se pripravlja uredba.o ureditvi plačilnega in delovnega razmerja pomožnega osebja v gosuteljski obrti. Uredba sama pa se ne spušča v vprašanje sklepanja kolektivnih pogodb z delodajalci, ker se bo to vprašanje itak uredilo z uredbo o minimalnih mezdah, ki v smislu informacij v kratkem izide.
SRAČJE GNEZDO IN OBČINSKE VOLITVE.
Neki tuk. list piše: »Slovenec« spravlja vse, ki niso z njim, v sračje gnezdo. Sračje gnezdo pa.ni tako napačna stvar, kakor bi si človek prvi hip mislil. Ce bi nas »Slovenčarji« spravljali v vrabčje gnezdo, bi mi protestirali, ker vrabec ;e prenavaden ptič, ki je že kar v nadlego ljudem. Ampak, sraka, to pa ni kar tako navadna ptica. Saj narodna pravljica pripoveduje celo, da bo sraka obudila kralja'Matjaža, ki^spi zdaj pod Peco. Ptica s: tako čudežno močjo bo še tem laže prebudila narod, ki živi okrog Pece. Zato kličemo: živijo sračje gnezda!«
VvOlv
Pred gledališko sezono studenške sokolske dramske družine
Studenški sokolski dramski odsek stopa v 12. leto svojega plodonosnega delovanja. Leto za letom prireja v Sokolskem domu redne gledališke predstave, ki jih Studencam polnoštevilno obiskujejo, ter s tem dokazujejo, da čutijo potrebo po duševnem razvedrilu. Odsek, ki je v veščih rokah br. Mlakarja, se pa tudi potrudi, da uprizarja primerne komade, ki niso le veselega značaja, temveč imajo šudi svojo literarno vrednost. Bratu Mlakarju, ki je izboren režiser, je uspelo v teku da je vzgojil lepo število igral-cevj M daleč presegajo odrsko stopnjo običajnih diletantov. V teku let so pridobili posamezniki že tako rutino, da bi lahko nastopali na vsakem odru. Tudi v letošnji sezoni bomo vftdi na novo urejenem odru vse stare znance. Program •etošnje sezone je zelo pester, predvsem
pa so na repertoarju veseloigre. Pripomniti moramo, da so to samo komadi, ki se igrajo z velikim uspehom v vseh gledališčih. Veseloigra tudi ljudem najbolj ugaja. Človek, ki ves dan težko dela, se bori za vsakdanji kruh, si želi v gledališču razvedrila, da se lahko od srca nasmeji in pozabi za trenotek na vsakdanje skrbi. Poleg teh so na programu' tudi ljudske igre. Življenje na vasi, kmet-1 ski tipi zelo ugajajo. Brat Lintner pri-1 pravlja presenečenje. Kakor se je igrala vsako leto na studenškem odru po ena opereta, saj je menda studenški sokolski oder edini diletantski oder, kjer se redno uprizarjajo tudi operete, se bo uprizorila opeireta tudi v letošnji sezoni. Pričakujemo, da bo tudi letošnja sezona plodo-nosna in da bodo Studenčani tudi v novi sezoni rad prihaja v Sokolski dom.
Hjt m kaše meje . . .
Ob kongresu naše emigracije
Prve dni oktobra je imela naša emigracija v Zagrebu v dvorani Obrtnega zbora svoj vsakoletni kongres. Kongresu je prisostvovalo 60 delegatov z 78 pooblastili vseh emigrantskih organizacij v Jugoslaviji. Kakor predkonferenca, tako je tudi sam kongres dokazal, da se je delo emigrantskih organizacij ustalilo in da se je iz vsega dosedanjega dela izkristalizirala enotna osnova, po kateri bodo emigr. organizacije delovale odslej naprej v složnem in skupnem delu ter obravnavanju vseh političnih in socialnih vprašanjih.
Kongires je otvoril in vodil zvezni predsednik g. dr. M. Čok, ki je uvodoma pozdravil delegate ob spominu na vse naše narodne mučenike, katerih spomin so počastili vsi navzoči s trikratnim »Slava«. Ker je bila istega dne v Ljubljani komemoracija za pok. Miho Habi-hom, se je poslala iz kongresa spominska brzojavka g. dr. J. Fellacherju. Dr. Čok je nato v izčrpnem in z zgodovinskimi argumenti ustvarjanja emigr. organizacij podprtem govoru očrtal ideološko 'bazo emigrantskega pokreta in njega pacifistično ideologijo. Očrtal je zvezino delovanje od zadnjega kongresa dalje na socialnem, publicističnem in kolonizacijskem polju. Poleg številnih drugih perečih vprašanj se je dotaknil tudi vprašanja zaposlitve emigrantov v naši državi. Zveza je posvečala prvenstveno in največjo pažnjo raznim socialnim in podpornim akcijam. Dotaknil se je tudi dela
publicistične propagande ter najbolj perečega vprašanja kolonizacije emigrantov v Jugoslaviji. Svoj govor je zaključil s pozivom, da morata vladati v srcih emigrantov pravi duh in prava ljubezen ter pripravljenost na žrtve in medsebojno pomoč. Po podanem poročilu g. dr. Čermelja in socialnem referatu po tov. Višnjevcu se je razvila debata, v katero so živahno posegali navzoči delegati. Med predlogi, ki so jih delegati iznesli, je najvažnejši predlog, da naj emigracija ustanovi v Beogradu centralno pisarno in azfl, kjer bodo lahko dobili begunci prvo zatočišče, streho In kruha. Na kongresu se je zlasti povdarjala potreba, da doseže ta pokret Čimveč simpatij v vsem jugoslov. narodu in ki naj vzgoji ves narod za cilje emigr. organizacij.
Pri volitvah je bil izvoljep novi odbor z dosedanjim predsednikom dr. I. M. Čokom na čelu. Med novoizvoljenimi odborniki je tudi predsednik mariborskega društva »Nanos« g. Mairino Kralj. Lepo uspeli kongres je zaključil zvezni predsednik g. dr. Čok it» pozval vse navzoče delegate k složnemu in skupnemu delu, ki naj dvigne vse emigrantske organizacije na višino emigrantske moralne energije ter idealnega-in značajnega dela. Z letošnjim kongresom so postavljeni temelji za nadaljnje delo, s katerim hoče emigracija dokazati, da je složna na braniku v korist emigrantov in vseh naših bratov preko meja.
škodljivim vplivom. Apeliramo na merodajno oblast, da pospeši našo nastavitev. če je radi proračunskih nemožnosti nemogoča, naj nas nastavi oblast iz sredstev bednostnega fonda. Sredstva, ki bi se porabila za naše prejemke, bi bila bogato naložen kapital za narodno prosveto. V dravski banovini manjka 200 učiteljev in obstoja zato nujna potreba, da se takoj bodisi iz sredstev državnega proračuna, bodisi iz sredstev bednostnega fonda postavi 200 brezposelnih učiteljev in učiteljic.
2. Narodna prosveta zahteva, da se stalež učiteljstva poveča ter s tem omogoči 790 brezposelnim abiturijentom eksistenca. S postavitvijo teh bi ljudska izobrazba ne trpela radi pomanjkanja učnih moči.
3. Postavitve učiteljev naj se vrše zgolj iz socialnih vidikov. Postavijo naj se v prvi vrsti abiturijenti in abiturijent-ke iz let 1931, 1932 in 1933 in pozneje po vrsti drugi, pri čemer naj se upoštevajo socialno šibkejši pred bolje situiranimi. Na postavljanje učiteljev(ic) novincev naj ne vplivajo nobeni drugi socialni oziri.
4. Poleg proračunske nemožnosti, ki se navaja kot glavni vzrok za nastavitev novincev, so gotovo glavna ovira pri tem tudi oni učitelji, ki so že dosegli svojo službeno dobo, a se ne upajo prositi za upokojitev, ker obstoja pri sedanji praksi
urejevanja njihovih pokojninskih prejemkov nevarnost, da morajo brez sredstev čakati po več mesecev na končno ureditev. Radi tega se obračamo na pristojno oblast z nujno prošnjo, da se uvede v smislu obstoječih zakonov v tozadevno administrativno prakso ekspeditivnejša likvidacija pokojninskih prejemkov. Preko 100 novincem bi bil na ta način omogočen takojšen nastop službe.
5. Učitelji, ki so odslužili kadrski rok ter prekinili zato svoje službovanje radi vršitve svoje državljanske dolžnosti, morajo čakati vedno skoraj leto in več na zopetno namestitev. Opozarjamo pristojne oblasti na to dejstvo ter prosimo, da se uredi to vprašanje čim preje tako, da se bodo mogli po odslužitvi roka v stalnem kadru takoj vračati na prejšnja službena mesta.
6. Za vse one abiturijente, ki bi kljub predlaganim možnostim morali še čakati na nameščenje, pa želimo, da bi se jim prirejali razni praktični tečaji, ker bi mogli svoje zgolj teoretično znanje ohraniti in s prakso izpopolniti. Pri vseh teh predlogih nas vodi moreča skrb za naše telesno in moralno zdravje, za dobrobit naroda, kateremu smo z veseljem pripravljeni žrtvovati svoje mlade moči. Prepričani smo, da ne bosta preslišana niti naša prošnja po delu in kruhu, niti klic našega mladostnega optimizma.
A	unfitvoM	v	Hdsaltik
Klic brezposelnih učiteHev
Prejeli smo s prošnjo za objavo: Na širši seji brezposelnih učiteljskih abituri-jentov v Ljubljani smo sklenili, da predlagamo predstavnikom oblasti in naši javnosti sledečo resolucijo:
1. V dravski banovini je 790 brezpo-; selnih učit. abiturijentov, ki čakamo v j nevzdržnem socialnem položaju na na-: mestitev po več let in v tem brezdelju, postajamo vedno bolj neodporni raznim
Bliža se dan občinskih volitev. Treba je, da se povrnemo še nekoliko k listi našega starega zaslužnega župana g. Ce-rinška Ivana. Kot podžupan kandidira na njegovi listi g. F1 u h e r Ivan iz Sv. Petra pri Mariboru. Sv. Peter rabi tega moža kot podžupana, ker je obenem starešina občine Sv. Peter. Je to bivši dolgoleten župan pri Sv. Petru, značajen in pošten mož, ki si je stekel veliko zaslug pri ureditvi cest v Sv. Petru in pri socialni pomoči našim revnim občanom. Je tudi zaslužen organizator gasilstva pri Sv. Petru ter njega načelnik. Vnet, marljiv in požrtvovalen dosedanji blagajnik g. Edo Vaupotič pa fungira kot član uprave. Slednji si je pridobil mnogo zaslug za ureditev notranjega ustroja občinske pisarne, tako da se mirno lahko trdi, da ima občina Košaki najbolj vzorno urejeno občinsko pisarno. G. podpolkovnik je bil eden izmed prvih v vrstah za osvoboditev Maribora in njega okolice ter s tem tudi Košakov, in ako g. generala Maistra in njega ne bi bilo, bi tudi naše lepe občine Košakov ne bilo. Nadalje kandidira na tej listi narodni poslanec g. Janžekovič, ki je največji davkoplačevalec občine in ki se mnogo bavi z vprašanji kmetijstva in je že mnogo storil v pomoč našemu kmetu ter je bil radi tega pred nedavnim odlikovan s Karadjordjevičevo zvezdo.
Gospod Ulb pa je organizator in zastopnik našega trpečega viničarja, ki je vedno zastavil vse sile in vse storil, da se tudi tem našim trpinom, katerih je v naši občini največ, čimbolj pomaga. Pravijo in pišejo, da spada ravno v občino Košaki šolan človek. Stara tradicija Slo-
vencev pa je bila, da so,bili in so še — hvala Bogu! — preprosti župani možje iz naroda, priljubljeni in umsko izobraženi, ki ne poznajo nobenih razlik v stanu in ki so dan in noč na razpolago svojim soobčanom. Tak mož pa je nosilec naše liste g. C e r i n š e k. On ne pozna uradnih ur in je dan in noč v brigi in na razpolago svojim soobčanom. Res, da nima visokih šol, pač pa dolgoletno prakso v občini in se ne sramuje tudi sam prijeti za najtežja dela, ne samo v pisarni, temveč tudi pri popravilu občinskih cest in drugod. On je mož poštenjak iz naroda in živi za narod. Mirno lahko trdimo, da naša občina na vodilnih mestih še ni imela takšnih mož, kakor jih ima danes. Zato bomo dne 25. oktobra volili vsi listo g. Cerinška, na kateri so pravilno zastopani vsi stanovi in katera edina bo zmagala v Košakih. — Voli-1 ec.
(i/i<unAA*<cho AftonrLIA
Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev ih veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 15. do 30. sept. sledečo statistiko. Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 2, v Savski 2, v Drinski 1. Dunavski 1. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v DraV ski banovini 2, v Savski 4, v Dunavski 1. Končana konkurzna postopanja: v Sav ski 3, Drinski 1, Zetski 1, Dunavski 5, v Moravski 2, Vardarskii 1. Potrjene prisilne poravnave: v Dravski banovini 2, v Drinski 2, v Dunavski 2, Moravski 1-
ledeno brezdno
Kralj Salomon je bil moder, mogočen in ,<elo bogat; njegova sreča pri Izraelcih mu je cvetela pod blagoslovljenim žezlom. Ko je on kraljeval ni klical junakov bojni rog, onemel je žvenket orožja, ni se glasil ropot oklepov; v miru in zadovoljnosti je sedel kmet pod vinsko brajdo ali pa v smokvini senci. Mogočne ladje so plule po širnem morju, mogočne ladje so pristajale v njegovih lukah polne zlata iz Ofira in Taržisa. Kralju pa ni bilo mar ne za zlato ne za srebro, ni mu bilo do slave in oblasti — le nekaj je prevzemalo kraljevo srce, diven biser, hčerka edinka — Sulamit. Ob njeni lepoti je obledelo-svetlo solnce, pred njeno milino je potemnel mesec. Njen stas je bil vitek kakor tenka palma, z majhnimi nežicami je drobila po zemlji, a njena duša je bila čista kakor samo zlato. Kakor zlata danica so ji sijale oči,
kakor vrtnica ji je cvetelo lice, a na rdečih ustnah ji je lebdel čaroben nasmeh. Ni bilo očesa, ki se ne bi divilo mladenki, ni bilo srca, ki bi ne ljubilo prekrasne kraljične. Prek morja in prek gora so prihajali mogočni in slavni carji in knezi, da bi si pridobili divno dekle, prihajale so okronane glave, da so jo obdarovale in se ji klanjale. Sulamite pa ni dobil nihče.
Vprašali boste, zakaj? Sulamit je ljubila, ljubila z vsem srcem Amnona, stotnika kraljeve straže.
Amnonov rod je neznaten, krasi pa Amnona njegov globok razum in krasna postava, kakor bi bil kraljev sin. — Bil je visok, vitek kakor jelka v gozdu, bel in močan, kakor trda marmorna stena. Silna moč mu je žarela iz visokega čela, otroška milina mu je sijala iz črnih oči. Kdo je boljše kakor Amnon brzdal bes-
nega arabca? Nihče. Čigava puščica ni nikoli zgrešila cilja? Amnonova. Čigava desnica je najsilnejše poganjala morilno kopje po Judeji? Amnonova. Kadar pa je poveljeval mogočni armadi se je zdela, kakor da bi hodil DavoT po zemlji.
Živa duša pa ni slutila o ljubezni divne kraljične; niti sam modri oče, ki je bil vešč jeziku zveri in bilk, ni zasledil tajne, ki se je skrivala v srcu edinke.
To tajno pa je odkril slučaj.
Pri mestu pod goro Libanon je stal kraljev letni dvorec; okoli pa je bil orjaški park, ki je segal do gozdov v gorovju. Lahko si zašel s poti. — Kadar pa ljubiš, iščeš vedno samoto, da se ti duša bavi samo s svojo ljubeznijo. Nekega dne se napoti Sulamit sama po gorski stezi v gozd; sama hodi, vsa zatopljena v svoji ljubezni. Že dolgo hodi ter končno dospe do strme stene. Šele sedaj opazi, da se je ločila od dvorskih deklet in se hoče vrniti; poti nazaj pa ne najde več, ker je bil kraj pust in temen. Kliče dvorjanke — kliče jih na ves glas — zaman! — NI
odgovora. Poskusi na desno, poskusi levo, v gozdu pa je bilo vse temnejše, steza čedalje strmejša, nežne nožiče so ji začele pešati. Utrujena sede na kameh. obraščen z mahom. Tedaj zasliši ; Jfif* movju šumenje in pokanje vej. V grmovju nekaj strašno zatuli. Plaha devica hoče zbežati — v tem pa skoči iz grmovja pisana pošast. Samo en skok Še, in deklica je izgubljena. Drhte stoji bleda mladenka, pošast pa se plamtečih oči pripravlja za skok. Tedaj zasika nenadoma puščica in prodre v srce ljutemu riso-Divja pošast se strese, zatuli in se zgrtf' di mrtva h kraljičinim nogam. Z bližnjega brega pa prihiti krasen junak. Na ple! čih mu visi lok. Pristopi k mladenki, k« je v strahu omedlela, in prestrašen zavpije: »Sulamit!« Toliko, da si drzne dotakniti se Sulamite. Hitro je stekel k skali, zajel v prgišče hladne studenčnice in s svežo vodo zmočil Sulamitlna usta-Dekle vzdihne, prsa se je razširijo: »Amnon!« vzlikne v prvem trenotku-(Nadaljevanje sledi J
v Mariboru, dne 21. X. 1936.
Mariborski »Večer n fk« Jutra
Stran 3.
fateifotske in dtdiške M&vUe
I o nalogu komande Dravske divizijske oblasti se bodo vršile v Mariboru od , '	m.	vaje	v	obrambi	proti	napa-
om iz zraka. Da bi se te vaje izvedle J interesu pravilne vežbe prebivalstva ,er da bi promet za časa teh vaj funkcioniral, izdaja odbor za obrambo mesta Proti napadom iz zraka v Mariboru za ?as vaJ sledeča navodila: Na znak »Uz-ouna«, ki bo dan s sirenami in zvonovi ter bo trajal 2 minuti, se ustavi ves promet v mestu. Vozovi naj se podajo v s‘ranske ulice, da bodo glavne ulice pralne za reševalne in gasilske avtomobile.
ri nočni vaji morajo vsi vozovi pogani luči. Na znak »Uzbune« mora prebivalstvo zapustiti ulioe in se podati v naj *^ja poslopja, kjer ostane do konca napada. Pri nočni vaji bo mestno elektri ?.no podjetje pogasilo vso ulično razsvet-javo. Tvofnice, podjetja, delavnice drž. p- kurilnico, postaje, glavni in kor. ko-°dvor, bolnico, pošto javne lokale teri sPloh vse one, ki imajo kakršenkoli obrat j
vedle, se bo vršila v petek 23. t. m. med 19. in 21. uro zvečer delna nočna vaja,
pri kateri veljajo vse gorrfje določbe in znaki. Ako prebivalstvo pri delnih nočnih vajah ne bo pokazalo discipliniranosti, bo odbor prisiljen pri glavni vaji prekiniti tok za celo mesto.
Obenem opozarjamo prebivalstvo na naredbo predstojništva mestne policije v Mariboru z dne 20. X. 1936, po kateri bodo vsi, ki se ne bodo točno držali gornjih navodil, kaznovani v smislu te naredbe z globo 10 do 1000 Din, ob neplačilu globe v odrejenem roku pa v zapor od 1—10 dni.
V zvezi z navodili, ki jih je izdal odbor za obrambo mesta proti napadom iz zraka v Mariboru in naredbo predstojništva mestne policije v Mariboru, se izdajajo za prebivalstvo še' sledeča navodila: Z razliko od lanskih vaj, pri katerih je prebivalstvo lahko gledalo potek v letos prebivalstvo za čas vaj ne bo smelo biti na ulicah. Prebivalstvo se bo mo-
žaduje idefcMike vesli
ln vse hišne posestnike opozarjamo, da‘ralo takoj podati v najbližja poslopja,
iTirvrr*;«. "Ui. ______________________________________ i	•_____ ,	*	«	.
Morajo biti vse zunanje luči pogašene, jutranje lahko gorijo, toda okna morajo biti tako zastrta, da svetloba ne bo vid-^a. Tako opozarjamo podjetja, da nepotrebne luči ali pogasijo ali prikrijejo ter zastrejo okna, hišne posestnike n. pr. da Ppjtasijo razsvetljavo po hodnikih in stop niŠčih. Znaki, ki se bodo pri teh vajah “Porabljali, so sledeči: »Nevarnost napada«: nepretrgan pisk siren in zvonen-le vseh zvonov, .2 minuti. Znak se daje 1/f- ure pred napadom, oziroma znakom •^Pogasiti luči«. »Uzbuna«: pisk siren v Presledkih ter plat zvona — vseh zvonov ter 3 topovski streli, 2 minuti. Znak se^daje V* ure pred napadom., »Pogasiti •uči«: pisk siren ter plat zvona — najmanjših zvonov — 2 minuti. »Konec nežnosti«: plat zvona — samo velikih zvonov počasi. .
Priporočamo prebivalstvu, da se stoo-drži teh navodil ter pokaže discipliniranost. Da bi se glavne va>3 pravilno iz-
kjer ostane do konca napada. Pokaže naj discipliniranost ter se pokori odredbam policijskih organov. Prava discipliniranost pa se naj pokaže pri nočni vaji. Niti ene luči naj sovražna letala ne opazijo v mestu. Pogasite vse zunanje luči, po hod nikih in stopniščih, toda ne samo na ulično stran, ampak tudi na dvoriščno, kajti tudi ta so vidna. Kjer že luč mora goreti, jo zastrite, da ne bo vidna. Trgovci pazite na izložbena okna, kinopodjetniki ter ostali na svetlobne reklame. Opozarjamo, da se pismeno ne bo nikdo obveščal. Prosimo prebivalstvo, da sodeluje pri teh vajah z discipliniranostjo in razumevanjem. Prosimo, da ev. nedostatke in napake, ki jih opazite, javite odboru za obrambo mesta, Slomškov trg 11. — Le s sodelovanjem vseh bo možno privesti organizacijo obrambe proti napadom iz zraka do one,stopnje, ki jo imajo naše sosedne države. Vsak nasvet je dobrodošel.
Napredovanje v učiteljski službi. V
sedmo položajno skupino so napredovali Adela Jaut pri Sv. Rupertu v Slov. goščah, Marija Krebelj v Mariboru, Štefana Jesih v Mariboru, Marija Golja v Dravogradu, Angela Križman v Dolnji Bistrici pri -Lendavi, Gabrijela Kolarja jcen v Marenbergu, Tomažič Matej Pri Sv. Tomažu pri Ptuju, Elizabeta Draksler pri Sv. Andražu v Slovenskih Soricah, Vlasta Dojčinovič v Mariboru, Angela Pahor v Spodnji Kungoti.
Prisrčen poslovilni večer. Te dni so
•^iredili v dvorani hotela »Pri zamorcu« Prisrčen poslovilni večer priljubljenima Upokojenima šolnikoma ravnatelju medanske šole g. Dragu Humeku in me-*canskošolskemu učitelju g. J. Poljancu, polnoštevilno zbrani stan. tovairiši in zaupniki stajriŠev so v iskrenih govorih Podčrtali veliko delo, ki sta ga oba odhajajoča šolnika izvršila na vzgojnem po-Govorili so med drugim v imenu sta-Bj^skih tovarišev gg. Korošec, Lavren-^lc in prof. Bizjak. V imenu stariševpa 6 ie poslovil ravnatelj g. S. Detela.
K večeru Maistrovih borcev nam spo-°*ajo, da ni godba, ki je sodelovala *jriestna« godba, ampak godba maribor-gasilcev.
j. Odpri roke, odpri srce. Dobra, usmi-
.lena srca se naprošajo, da s primernim Qar(
Kino Union. Do vključno petka ve-lefilm »Pod srečno zvezdo«. Jan Kiepu-ra, Friedl Czepa, Anton Pointner, Luly v. Hohenberg.
<let
ko
pni priskočijo na pomoč težko priza-rodbini blagopokojnega Franca Mar krSČa’ ki je po prerani smrti svojega , “snega očeta ostala v siromaštvu in ez vsakšnih sredstev. Darila in pn-pr?. e v denarju in blagu sprejema iz > Važnosti uprava »Jutra« in »Večerni-* v Gosposki ulici 11. sin ^?.®stva Kredo Iz rok v roke. Inž. Jone u ^.ek ie kupil od Ljubljanske kredit-
Plesni tečaj Sokolskega društva Mari-bor-matica se vrši redno vsako sredo in soboto od 20. do 23. ure in v nedeljo od 15. do 19. ure. Ob sredah je nadaljevalni tečaj. Vabimo vse brate in sestre ter prijatelje Sokolstva.	Zdravo!
Večer zdravniških demonstracij se vrši jutri, v četrtek 22. t.m. ob 17. uri splošni bolnišnici. Ob tej priliki predava magister Strauch o najnovejšem na polju vojnih plinov.
Abraham Kormfeki. Poročali smo, daje pretekli teden v Mariboru prodajal neki »trgovec« privatnim strankam »pristno angleško blago«. Mnogo strank je. temu »trgovcu« nasedlo in kupilo slabo blago, ki se po naših trgovinah dobi za 60% ce neje. Sedaj je policija tega trgovca : »pristnim angleškim blagom« izsledila in aretirala. Je to neki 48 letni grški Zid Abraham Kornfeld iz Aten.
Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za-danes pravi: padavine, v višjih krajih sneg. Močni se-verno-zapadni in severni vetrovi. Temperatura bo padla. V par dneh morda tudi v nižjih legah sneg.
Ljudska vremensko prerokovanje, če je na sv. Uršule dan (21. oktobra) lepo, bo za tri dni dež. — Če je na sv. Uiršiile dan lepo, vsaka lena baba lahko nastil dobi (ker bo lepa jesen). — Dan sv. Uršule si zelje z zeljnika spravi, da ti ga vreme Simona in Jude (28) v nič ne pripravi. — Kakor sv. Uršule dan, bo tudi
MADRID, 21. oktobra. Ob priliki včerajšnje seje španske vlade, so se med predsednikom vlade španskim »Leninom« Largom Caballerom in vojnim ministrom Prietom, ki je kakor znano zmerni socialist, pojavile razlike v mnenju glede obrambe Madrida. Dočim se je Pietro zavzemal za to, da se prepreči brezmiselno krvoprelitje, je Largo Caballero vztrajal na stališču, da je treba mesto braniti do zadnjega in ga predati samo kot kup razvalin. Prišlo je do spopada med obema, nakar je Largo Caballero v posvetovalnici ministrskega sveta potegnil samokres ter z enim strelom ustrelil vojnega ministra Prieta.
LONDON, 21. oktobra. Španski predsednik Azana je prispel v Barcelono, da ventilira tamkaj vprašanje pomoči Madridu z življenskimi potrebščinami in municijo ter se je v tem oziru razgovarjal s predsednikom katalonske Generalidad Comnanysom. V Barceloni pričakujejo sedaj samo Še podporo Sovjetske Rusije. Madridska vlada je poslala londonskemu odboru za nevmešavanje protestno noto z obdolžitvami proti Italiji in Nemčiji. Italijanski parniki so v smislu teh obtožb pripeljali v Cadix vstašem tanke, nemški pa v Algeciraz municijo in vojni material. Po informacijah iz Moskve si prizadeva novi španski noslanik v Moskvi, da bi pridobil sovjetsko vlado za aktivno pomoč madridski vladi, ki zahteva pred vsem letala in municijo. Moskovska vlada je navodno že napravila zadevne tajne sklepe. »Izvestja« pišejo, da je položaj v zapadni Evropi tako napet, da obstoja nevarnost novega svetovnega požara.
TMmstu. mmdm fmsfv 3ee$tad
BROGRAD, 21. oktobra. Romunski predsednik vlade Tatarescu je prispel danes v Becgrad v svrho razgovora s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem Namen njegovega potovanja je izravnati stališče Romunije z jugoslovenskim v vprašanju nadalnje odmaknitve od sovjetske Rusije.
LONDON, 21. oktobra. Strahoviti vihar, ki besni na severnem Atlantiku je povzročil veliko škodo ob obalah. Zavojevalka modrega traku »Oneen Ma-ry«, ki je na potu v Nevv York, se bori z neurjem in viharji. Radi močnega premetavanja broda je bilo več oseb ranjenih. Brod »Lanchastry« od Cunard Line je v Sredozemskem morju obstal na sipinah ob ustju reke Meurse. Na krovu je 600 potnikov. Nizozemski parnik »Van der Vijck« ja v bližini Tond-jong Pakis doživel brodolom, pri čemer je utonilo 250 oseb, ki so bile krovu. 10-5 osebam se je posrečilo rešiti. Preostali so se oklepali v vodi valujočih miz in stolov.
Si&dki kmečki (muh ^araa
Komika cesta it. 24
v . arike tovarniško poslopje v Košakih,1 pozimi stan. — Kakršno vreme sv. Uršu-iey rem se je svojčas nahajala Welie- j la prinese, tako se rado vso jesen obne-seda-t0Varna mesn^ izdelkov in kjer je se. — Sv. Urša zelje v kad buša. — Sv. 1 tekstilna tovarna za 625.000 Din. I Uršula bo repo bušala.
Zveza Maistrovih borcev v Maribora
se najiskreneje zahvaljuje vsem predstavnikom uradov in društev ter naklonjenim prijateljem, ki so se v tako lepem številu odzvali našemu vabilu ter počastili našo prereditev ali pa s kakršnimkoli darilom podprli naše namene. ’ Prodajanje vencev za Vse svete. Mestno poglavarstvo mariborsko opozarja osebe, ki nameravajo prodajati za praznik Vseh svetnikov na trgu vence in šopke, na določbo § 23 obrtnega zakona in na zadevni razpis kr. banske uprave, upravičeni so prodajati umetne vence in šopke samo oni, ki imajo tozadevno obrtno pooblastilo. Prav tako imajo pravico prodajati vzgojeno cvetje samo vrtnarji z obrtnim pooblastilom. Po § 1 t. I. obrtnega zakona smejo poljedelci prodajati cvetlice, ki niso umetno gojene. V okviru svojega kmečkega gospodarstva jim je dovoljeno vezati tudi preproste šopke in vence s cvetjem, ki so ga sami pridelali.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaneževa in Konigova lekarna.
Razbojnik-plačnik. V neko gostilno v okolici Črne je prišel neki mlajši moški ter pričel plačevati za vse goste vino in jestvine. Fantje in ženske so se imeli prav imenitnd in je znašala ceha preko 2000 dinarjev, ki jih je neznani gost s kavalirsko gesto plačal. Naslednjega dne pa so izvedeli, da so bili v družbi zloglasnega razbojnika Ivana Bezovška iz Gornjega grada, ki ga že delj časa iščejo orožniki. Bezovšek je nato zopet izginil.
Nevarno zabodenega so prepeljali v bolnišnico 32-letnega delavca Rudolfa Klančiča iz Josipovega dola pr* Ribnici na Pohorju. Vbodljaj v hrbet je zadobil ob priliki napada in so poškodbe precej nevarne.
Otroci zanetili požar. Na podstrešju stanovanjskega poslopja trgovca Jožefa Jegliča na Pragerskem je izbruhnil požar, ki so ga pa pravočasno opazili domačini in ogenj pogasili. Zgorela je le večja količina vreč in nekaj gospodarskih predmetov, tako da znaša škoda le okoli 6000 Din. Kakoir je preiskava dognala, so se 3 do 5 letni otroci popoldne igrali na podstrešju z vžigalicami in na tnali železni pečici kurili papir.
Okradena frizerka. Ko se je včeraj zvečer vrnila s potniškim vlakom iz Zagreba frizerka Ana Zakrajškova, stanujoča v Maistrovi ulici 2, je doma ugotovila, da ji je neki zlikovec iz iročne torbice ukradel listnici z okoli 900 dinarjev gotovins. Izmaknil1 ji je tudi nekatere druge predmete, tako da trpi nad 1300 dinarjev škode. Zakrajškova domneva, da jo je okradel neki sopotnik.
Ciganska vlomilska druščina za zapahi. V zvezi z vlomom v trgovino Ivana Šefa v Štrigovi, o katerem smo poročali, se je sedaj orožnikom posrečilo aretirati vse udeležence. Izsledili so 17 ciganov in cigank, ki so jih spravili v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Vlomi na deželi se množijo. Preteklo noč so še neizsledeni storilci vdrli v trgovino Adolfa Vogrinca v Orehovi vasi ter odnesli iz trgovine za okoli 3500 Din raznega manufakturnega blaga, perilo in druge predmete. Storilci so prišli v notranjost trgovine na ta način, da so s sekiro razbili vrata. Isto noč so zlikovci vlo mili tudi v kurnik Vogrinčevih sosedov ter ukradli 8 kokoši. Domnevajo, da gre za organizirano tolpo.
Dva požigalca pred sodniki. Danes dopoldne je bila pred malim senatom razprava proti 19 letnemu posestniškemu sinu Vilmošu H. in 23 letnemu tkalcu Aleksandru Šerugi iz Selc, ki sta bila obtožena, da sta letos v frebruarju zažgala gospodarsko poslopje posestmka Ladislava Lipaija, ki trpi radi požara okoli 10.000 dinarjev škode, dne 10. junija t. I. pa leseno hišo posestnika Adolfa Kodila, ki ima 3000 dinarjev škode. Senat je obsodil Vilmoša H. na 8 mesecev strogega zapora, Aleksandra Šerugo pa na leto dni robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let.
Sreda, 21. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 22. oktobra ob 20. uri: »Zorka«. Red C.
V Graz pelje »Putnikov« autokar v soboto, dne 24. oktobra. Odhod iz Maribora ob pol 8. zjutraj izpred hotela »O-rel«, odhod iz Graza ob 23. uri od hotela Steirerhof. Vozna cena Din 100.—.
Stran 4.
Mariborski »Ve čer ni K« Jutri,
V Mariboru, dne 21. X. 1936.
— ■ HHPMII I I ~1JT
$$UXtkC #i£akje
Muš&e faOuitB
Dva protesta... Bočim v tekmovanju prvorazrednih klubov proti verifikaciji kakšne prvenstvene tekme doslej še ni bilo protestov, so se v tekmovanju za prvenstvo mariborskega drugega razreda že vložili prvi protesti. Tako je SK Ptuj vložil protest proti verifikaciji tekme proti SK Dravi, ki se je, kako>r znano, končala z zmago SK Drave v razmerju 3:2, in sicer radi slabega sojenja sodnika. Drugi protest je vložil SK Gradjanski iz Čakovca, proti verifikaciji tekme s Slavijo (2:2), češ da so v moštvu SK Slavije igrali neverificirani igral ci. Z obema protestoma se bo bavila LNP.
Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru (službeno). V nedeljo, dne 25. X. 1936. sodijo: Slavija-Mura Bergant, predigro k tekmi Maribor-Celje Klippstatter, Ptuj-Gradjanski Konic, Lendava-Drava Turk. Tajnik.
Službene objave Okrožnega odbora LNP-a v Mariboru. Spored tekem dne 25. 10. 1936: V Mariboru ob 9.30 na igrišču ob magdalenskem parku:	Slavija	-
Mura. Službujoči odbornik g. Jošti Ev-stahij. Rediteljstvo Slavija. Ob 13.30 prijateljska tekma rezerv Maribora iti Ra-pida na Rapidovem igrišču. Istotam ob 15. uri Maribor-Celje. Službujoči odbornik g. Amon Avgust. Rediteljstvo Maribor. V Celju ob 15. uri: Atletiki-Rapid. V Čakovcu ob 15. uri: ČŠK-Železničar. Službujoči odbornik g. Skrabar Berto. — Rediteljstvo ČŠK. Predtekma juniorji Že-lezničar-ČŠK. V Ptuju ob 15. uri: Ptuj-Gradjanski. Rediteljstvo Ptuj. Službujoči odbornik g. Vuga Milan. V Lendavi ob 15. uri: Lendava-Drava. Službujoči odbornik g. Milhofer Ladislav. Rediteljstvo Lendava. Službujoči odborniki se ponov no pozivajo, da pošiljajo službena poročila vseli tekem le na naslov Okrožnega odbora. Tajnik.
K ruškemu zločinu smo še doznali: V ponedeljek okoli 7. ure zvečer je prispel domov iz službe v Mariboru g. Angel Turk, mož pokojničine sestre. Ko je prispel domov, se mu je čudno zdelo, da ni Marije Robičeve v kuhinji. Ko je vprašal mater pokojne Marijo Preser, kje se Robičeva nahaja, mu je dejala, da je šla v hlev molzt krave. Ko pa je stopil na dvo rišče in videl, da je na dvorišču tema, se je vrnil ter dejal Mariji Preserjevi, da je ni v hlevu, ker ni luči. Ker pa vendarle ni bilo pokojne Robičeve domov, sta se g. Angel Turk in Marija Preserjeva podala v hlev, kjer sta pa našla vse zaprto. Pokojničeva mati Marija Preser-jeva je takoj zaslutila, da se je moralo nekaj zgoditi, in je predlagala, da se s silo napravi prosta pot v hlev. G. Angel Turk je nato s silo odprl vrata in stopil v hlev. Nudil se mu je grozen prizor. — Hostingerja pa tedaj ni bilo v hlevu ter obstoja radi tega domneva, da je pobegnil po izvršenem zločinu, potem ko je zaklenil vrata hleva ter vzel ključ s seboj. Obveščeni orožniki pri ponedeljkovi preiskavi niso našli Hostingerja nikjer. Našla sta ga šele včeraj zjutraj okoli pol 8. domačin g. Anton Glaser, ko je skupaj z g. Angelom Turkom šel po krmo na skedenj. Obesil se je na gredi točno rr
mestom zločina spodaj v hlevu. Iz tega je možno sklepati, da je Hostinger po zločinu blodil po bližnji okolici, se ponoči zopet vrnil in se podal na skedenj ter dvignil lestev na skedenj, da bi ga ni-kdo ne motil pri samomoru. Hostinger je bil navzlic mladosti zelo grob in ni poznal nikakšne šale. Na vsako najmanjšo žalitev je reagiral z grožnjo z nožem. Ni nič kaj rad delal in k bil malomaren. Bil je nediscipliniran ter zakrknjen. Obdukcije trupla ni bilo, ker se je krivec se sodil. Je to eden najgrših zločinov v povojnem kriminalu v naših krajih.
RUŠKA POLITIKA.
V Rušah boste za občinske volitve dve listi, in sicer lista kmetov, obrtnikov in delavcev ter nacionalistov. Druga lista je »uradna gospodarska lista«, o kateri zatrjuje »Slovenec«, da je lista JRZ.
M&vUe
Gibanje prebivalstva v Ptuju. V 111.
četrtletju je bilo gibanje prebivalstva v Ptuju sledeče: V območju mestne nad-župnije se je rodilo 17 otrok, 28 oseb je umrlo, poročila pa sta se 2 para. V območju župnije sv. Petra in Pavla se je rodilo 47 otrok, umrlo je 28 oseb, porok pa je bilo 10.
h Zurtjettl® m
Shme vesti
NEMČIJA POTISKA RUSIJO, POLJSKO IN DN V STRAN.
LONDON, 20. oktobra. Diplomatski sotrtidnik »Daily Telegrapha« piše, da predlaga nemška vlada v odgovoru na angleško noto 25 letni mirovni pakt med Nemčijo, Italijo, Francijo in Anglijo. Sovjetska Rusija in Poljska ne bi bili soudeleženi. Nemčija je pripravljena priznati Belgiji in Nizozemski nevtralnost. Obojestranski nenapadalni dogovor bi ostal v veljavi, mora pa se razveljaviti dogovor Francije s Poljsko in Malo antanto, zlasti s Čehoslovaško. »Times« dozna-vajo iz angleških vladnih krogov, da je nemška nota napravila v Londonu zelo neugoden vtis. Nemčija hoče s svojim od govorom popolnoma potisniti na stran pakt Društva narodov, na kar pa ne bo Velika Britanija nikdar pristala. Istočasno poroča omenjeni list, da je belgijska vlada pripravljena pod gotovimi pogoji dovoliti angleškim in francoskim oddelkom prehod skozi Belgijo ter istotakodo voliti let angleškim in francoskim letalom preko Belgije, toda samo v slučaju napada z nemške strani.
Mali oglasi
Razno
BRZOJAV!
Sveže morske ribe prispele, danes pojedina:	sanpiero,
srongo. zobatci, skombri, male ribice. Dalmatinski mošt, pristna- stara dalmatinska in štajerska vina. Gostilna Vi-csl. Rotovški trg 8.	£272
BREZ KRIČEČE REKLAME In brez raznih brzojavk
naznanjam spoštovani publiki, da točim izbrana okoliška vina brez banačana po zmernih ecnah. Trafenik, »Prešernova klet«, Gosposka ulica. _____________ 5077	___________
Da boste tudi vi navdušeni, dovolite, da vam predvajamo brezobvezno novi SUPERRADIO »LOEVVE«. Kleindienst in Poseli. Maribor, Aleksandrova 44.	52C3
VINSKI MOŠT
sladki, beli in črni, nepreko-sljive kvalitete. Dalmatinski pršut, dnevno sveže morske ribe in nešteto drugih spcci-jalitet. Abonenti se sprejmejo na prvovrstno hrano po najnižji ceni. Restavracija :>Novi svet«.	'>261
Ce želite kvalitetni pisalni stroi. tedaj kupite neuničljiv »VVANDERER - CONTINENTAL«. — Cene smo za 20% znižali. — Sn.uopro-daja: ivan Legat, speciialist za pisarniške stroje. Maribor. Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana. Prešernova ul. 44.	2569
Prodam
PISALNA MIZA
poceni na prodaj. Glavni t-g 18-11.	5275
Dobro ohranjeno
MOŠKO KOLO
ugodno na prodaj. Meljska cesta 43-1. vrata 8.	5268
Službo dobi
POSTREŽNICO
sprejmem. Lapajne, Vrtna ul. 21-1.	5274
Pouk
NEMŠKI. FRANCOSKI!
Gladek razgovor že v 6 mesecih. Racionalna metoda, zajamčen uspeh. Tattenbachova 27-1, srednja vrata. Informacije od 9—11, 19—20 ure. 5266
ENGLISH LESSONS
Miss Oxley, Krekova 18. 5197
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA
sprejme Rajmund Hauptman, Kamnica.	5265
Službo Išče
UČITELJSKA ABITURJENT-KA
išče takoj kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«.	5269
Sobo odda
SOBO
s štedilnikom, opremljeno, oddam v najem. Splavarska ul. 7.	?;273
Stanovanie
SPREJMEM GOSPODA
na hrano in stanovanje takoj. Koroščeva 6-11. 8. 5264
Telefon 2696
% Svetli P r e m ° 91
Budinsčina in Silita drva dobite pri
J. G o v e d I č
5032	Prešernova	ulica	19
Zimske nogav.ee, rokavice in oerilo
si nabavite najcf rieje v modni trgovini
Slavna pevka in potomka lju" devita XiV. je umrla v siromaštvu in zapuščenosti
Iz Pariza prihaja vest, da je tam, nekje v bližini Bulonjskega gozdiča, umrla v skromni družinski oskrbi ena izmed slavljenih pevk Felia Litvinne. Pokojnica je koncem preteklega veka spadala med najslavnejše pevke ter je zaslovela predvsem radi lepega glasu. Slavo so ji prinesle zlasti arije iz Wagnerjevili oper v vlogah Brunhilde in Izolde. Svoje prve uspehe je žela pred 50 leti na milanski Scali, odkoder je odšla v Pariz in nato v Petrograd, kjer je nastopala v dvornem gledališču kot »carska solistka«. Kasneje je večkrat gostovala v Varšavi. Parizu, Bruslju, Milanu in Ne\v Yorku. Končno se je umaknila iz javnega udejstvovanja in živela zase v Parizu. P° vojni je izgubila ves svoj prihranek, tako, da je bila prisiljena, služiti si vsakdanji kruh s poučevanjem petja, dok’-*' jj ji niso z neko javno zbirko omogočili skromnega življenja iti strehe. Njen oče je bil član stare ruske* obitelji, z materine strani pa je izvirala neposredno od Ljudevita XIV. in njegove ljubice La Valliere. Bila je pranečakinja gospodične de Blois, hčerke sončnega kralja. Obubožana, od sveta popolnoma pozabljena, je umrla te dni v svojem 74. letu.
Tudi strojepisnice že zasledujejo grafologi
V današnji dobi se poslužuje pisalnega stroja vedno več ljudi. Prerokovanja iz ročne pisave, ki so nam jih razkrivali dosedaj grafologi, so zašla radi tega na mrtvo točko. Švicarskemu grafologu Alfredu Kringu pa kljub -m« ni dala žilica miru in je dolgo vrsto let opazoval gibanje rok poedinih strojepiscev pri pisanju, da bi na ta način izdelal gotov sistem, po katerem bi bilo možno spoznati značaj človeka posameznika tudi na podlagi pisave, pisane s pisalnim strojem. Oni, ki vdarjajo po črkovnih tip/ah krepko, so po njegovem mnenju odločni in samozavestni ljudje. Tisti pa, ki vdarja na tipke neenakomerno, na nekatere črke šibkeje, na druge spet krepkeje, izda s tem neodločnost in nestanovitnost svojega zna-, čaja. Kdor pušča pri pisanju na stroj neenake praznine med posameznimi besedami, ali pa kdor veže besede brez ozira na smisel kar vsepovprek, je površen človek, ki nima niti najmanj razvitega čuta dolžnosti.
Kring je dosedaj proučil že na tisoče in tisoče pisem, ki so bila pisana s pisalnim strojem in je po vseh dosedanji!’ dognanjih prišel do zak.jučka, da analiza tipkanih pisem niti izdaleka ne nudi grafologu tistih možnosti, ki jih nudijo z roko pisana pisma. To mu tudi mi prav radi verjamemo.
Illllllllllllllllllllllllllilllllllllllliiiiiilllllllllll
KImhmSniIu	pri	naših	inseren-
noroiniKikupuite tih *er °9,ašui|e
Strokovnjak.
Čudno se mi zdi, odkod imate toliko znanja o cenah vse živine od kokoši Pa do goveda.
Oprostite, sem namreč avtomobilisti j
S tesotskega peestoia v Mamuta
37
Najstrašnejši dan v Maksimilijanovem življenju.
Za Maksimilijana je 'bil to najstrašnejši dan v njegovem življenju. Cesar je izgubil vsako voljo, njegove energije minevajo. S Šarlotinim nestankom je ugasnila tudi njegova osebnost.
V tem fcrenotkti postane Maksimilijan lutka okolice, ki ga obdaja. Le tu pa tam se pojavlja njegova odločnost, toda še tedaj le v najneprimernejših trenotkih, odločnost, ki nima jasnosti v cilju, ki je brez vsake osnove in brez vsake stvarnosti.
Še istega usodepolnega večera dne 18. oktobra je Maksimilijan, ves pobit in skrušen, dal navodilo, da se poveljnik avstrijske korvete v luki Vera Cruz ob-
vesti, da pripravi vse potrebno za njegov odhod. Maksimilijan je bil pripravljen, da zapusti Mehiko.
»Za Mehiko niti groša.«
Toda že par dni kasneje je Maksimilijan zopet spremenil svoj sklep. Cesar je zopet prišel pod vpliv konservativnih elementov. Nekateri iz te skupine apelirajo na njegovo čast in dostojanstvo. Maksimilijan spremeni zopet svojo odločitev in ostane v Mehiki.
Toda vsaka ura prinaša drugačno situacijo in nove težkoče.
Ravno pred nekaj dnevi je namreč Maksimilijan sprejel pismo, v katerem mu Napoleon odpoveduje vsako pomoč. Besede v tem pismu so jasne, odločne in brez vsakega dvoma:
»Prav neprijetno mi je, toda časi polovičnih ukrepov so prešli. V bodoče ne morem žrtvovati za Mehiko niti groša več in niti vojaka. Če vaše Veličanstvo misli, da se more vzdržati v Mehiki z lastnimi četami, potem ostane francoska vojska tamkaj še do 1. januarja 1867. Ne moremo se več udajati iluzijam.« Tako piše Napoleon.
Maksimilijan pa se navzlic pismu odloči, da ostane v Mehiki ter se nasloni na svojo mehiško vojsko in zaprosi maršala Bazainea, da čimpreje zapusti mehiška tla. Maksimilijan je prepričan, da bo odhod francoske vojske njegov položaj izdatno okrepil. Tako pripovedujejo konzervativci v njegovi okolici, ki so Maksimilijanovi glavni svetovalci.
»Cesar se mora postaviti na čelu svoje vojske. To bo ves narod navdušilo in vsi, ki danes omagujejo, se bodo zbrali okoli svojega cesarja.« Tako šepečejo in , šušljajo konzervativci na uho cesarju I Maksimilijanu.
Zadeli so ga v živo. Tukaj je btla Ma* ksimilijanova ranljiva točka. Sam začn6 govoriti, da kot Habsburgovec ne more in ne sme bežati. Na čelu svoje vojsk® hoče poraziti nasprotnika in si učvrstit1 prestol.
Francoski mairšal Bazaine pa zbir3 svoje čete za odhod iz Mehike v FraH' cijo. Korak za korakom jim sledijo J«a' rezovi oddelki. Tri petine zemlje mehiš^ ima Juarez že v svoji oblasti. Njegove vojne sile naraščajo iz dneva v dan-Juarez se ne boji. Za seboj ima Zedinjen6 države ameriške. Kamorkoli pride, obračunava z Maksimilijanovimi pristaši simpatizerji mehiškega cesarstva na naJ' krutejši in najbrezobzirnejšj način, ki lZJ daja v njem divjo indijansko kri. Ba<^ strahu in bojazni pred Juairezovim Pr?' diranjem in pojavom ruši, razdvaja 'Jj »•azkraja vrste cesarske vojske in njen1 udanih krogov.
(Dalje sledi-)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d..
orestavaik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru