GOSTILNIČARSKI UST Strokovno plašilo ,»Zveze gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast v Celju1*. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze“ dobivajo list brezplačno §tev. S. V Celju, dne 20. maja 1927. teto V. III. avstrijska stroko V času od 30. aprila do 8. maja 1927 se je vršila v G razu III. avstrijska strokovna razstava, katere se je udeležilo 'ilz. naše mariborske oblasti preko 200 gostilničarjev in mnogo pri-padmikov drugih stanov. Istotako so se udeležili te strokovne prireditve gostilničarji iz ljubljanske oblasti], Hrvatske in Slavonije. Posebno zanimanje in smisel za to strokovno razstavo so pokazali gostilničar j i žalske im ptujske zadruge, katerim načelujeta zavedna tovariša gg. Virant im Mahorič. Oficijelno je bila naša zveza zastopana po gg.: 1. Drago Bernardi, hotelir in zvezni načelnik iz Celja. 2. Franc Rebeuschegg, hotelir in zvezni podnačelnik iz Celja. 3. Andrej Oset, restavrator v mariborskem Narodnem domu. 4. Herman Postef, gostilničar v Mariboru okolica. 5. Franjo Mahorič, gostilničar im zadružni načelnik iz Ptuja. 6. Anton Komac, zvezni tajnik iz Celja. Posamezne zadruge so zastopali oficijelno gg.: 7. Joško Berliič, gostilničar v Narodnem domu v Ptuju. 8. Franc Galof, gostilničar iz Šoštanja. 9. Ivan Horvat, gostilničar iz Dol. Lendave. 10. Maks Gradt, gostilničar in zadružni načelnik v Šmarju pri' Jelšah. JI. Julij Šti'asser, gostilničar in zadružni načelnik iz Ljutomera. 12. Ivan Veselič, gostilničar iz Ormoža. 13. Ivan Virant, zadružni načelnik in goistiilmičair iz Žalca. 14. Josip Eiichholizer, gostilničar in zadtružni načelnik iz Slavernjgradca. 15. Josip Turk, zadružni načelnik im gostilničar iiz Murske Sobote. 16. Anton August in, gostilničar iz Slov. Bistrice. 17. Alojzij Rozman, gostilničar in zadružni načelnik iz Prevalj. 18. Franc Rožanc, restavrator iz Dobrne pri OelljiuL 19. Stjepan Čoh, zadružni načelnik in hotelir. Rog. Slatina. 20. Drago Perc, restavrater v Narodnem domu v Celju). Razstava je bila jako zanimiva in p odpeljiva za gostilničarski stan. Radi preobširnosti poročila smo se odločili izdati posebno knjigo,, v kateri, bomo popisali najobšiPneje vse podrobnost: in razstavljene predimete, za katere bi se naši gostilničarji eventuelno zanimali. Knjiga bo za vse gastiiničarje, ki prejemajo naše strokovno glasilo »Gostilničarski list«, brezplačna. Zato prosimo vse gostilničarje, naj nato knjige ne vračajo. Vzlic temu, da bomo izdali o razstavi posebno knjigo, objavljamo v današnji izdaji nekaj važnih momentov te prireditve. Naših 20 oficijelnih delegatov in okoli 200 drugih n e oficijelni h udeležencev rajzstavhe otvoritve se je odpeljalo že v petek, dne 29. aprila 1927 in so dospeli v Graz isti dam ob 5. uri popoldne. Med vožnjo so se pridružili naši deputaciji tudi tovariši' iz Zagreba, katere je vodil zvezni, podnačelnik g. Marijan Ostojčič. Na graškem kolodvoru je pričakoval naše delegate in ostale udeležence podpredsednik »Laindesver-banda« gospod Karl Ludvik Geiter, kateri je vise došlece v imentu'razstavnega odbora in »Landesverbamda« naj,srčneje pozdravil in izraizil dobrodošlico. Po kratkem in jako Ijiubežnjivem nagovoru so bili naši predstavniki in vsi ostali udeleženci razstavne otvoritve spremljani v svoja prenočišča, katere je »Landesverband« že vnaprej pre- fiia razstava v G razu skrbel. Točne ob t ričet rt na 7. uro zvečer so se vsi naši oficijelni predstavniki in ostali udeleženci sestali1 na »Ja-komdiniplaitz«, od koder jih je prepeljal posebni vlak graške mestne cestne železnice v bližnji Puntigam, kjer je priredila pivovarna »Pumtrgam« v našo čast lepo aranžiran banket. Ves čas banketa je svirala salonska godba slovenske komade, med temni tudi našo himno »Lepa naša domovina«, kar je vzbujalo od strani naših ljudi dolgotrajne aplavze. Kakor pri vsaki slavnosti, tako so se tudi na tem banketu vrstile razne napitnice in ljubeznivi nagovori,. Slavnost je otvoril z lepim nagovorom predsednik Reiohsverbanda komercijelni svetnik g. Hans Ma,yr i,z Linza. Njemu so sledili gg. Gass, deželni svetnik in prejšnji dolgoletni ži-vinozdravnik v naših krajih, ki je pozdravil naše predstavnike v slovenskem jeziku in končal svoj govor v nemškem. Nadalje so pozdravili navzoče gospodje dr. Taucher, tajnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo iiz G raza, Karl Ludvik Geiter, podpredsednik »Landesverbanda«, Losert. načelnik gostilničarske zadruge v Gra-zu in dr. Steiner, ravnatelj pivovarne »Punti,gam«. V imenu naših oficijelnih delegatov in ostalih udeležencev se je zahvalil za prisrčen sprejem in pogostitev naš zvezni načelnik g. Drago Bernardi. Daljše nagovore sta imela gospoda Marijan Ostojčič, podpredsednik zagrebškega Saveza in savezni tajnik Golnor tol pi'orfptavniika hrvatskih in slavonskih tovarišev. V daljšem govoru sta pozdravila pogosti,telj,e in predstavnike avstrijskih gostilničarjev tudi gg. Berlič iz Ptuja in Posti iz mariborske okolice, pri čemer sta se spominjala prvi obiska avstrijskih tovarišev prilikom vinske razstave v Ptuju in drugi pa svoječasnega dolgoletnega bivanja v Gralzu. Oficijelna otvoritev razstave. Drugi dam, to je dne 30. aprila 1927 ob pol 11. uri predpoldne so se zbrali naši oficijelni predstavniki in ostali udeleženci naše mariborske oblasti pred razstavnimi prostori jako prostorne »Iindustriehalle« s »Parkom«. Točno ob 11. uri predpoldne se je začela oficijelna otvoritev raizstave. Pozdravni nagovor in dobrodošlico je izrekel v imenu razstavnega odbora predsednik ■ »Landesverbanda« gospod Hans Mayr. V imenu štajerske dežele je pozdravil številne udeležence razstavne otvoritve deželni glavar gospod, dr. Gurtler. Graška občina je pozdravila udeležence po svojem županu g. Muhitsclni. Avstrijska vlada je bila zastopana po ministru trgovine in prometa g. dr. Schurfui. Istotako so se udeležili otvoritve razni sekcijski šefi, deželni glavarji, konzuli raznih držav, med njimi naš konzul g. Omcikus in številni predstavniki državnih in avtonomnih oblasti ter korporacij. Kakor so se zahvalili najtopleje vsi govorniki vsem udeležencem, tako se je zahvalil tudi minister trgovine in prometa za obilo udeležbo in živahno zanimanje za strokovno razstavo. V svojem govoru je minister gospod Schiirff povdarjal med drugim tudi to, da ni nobena država tako odvisna od tujskega prometa kakor ravno Avstrija. Zato je vlada podvzela vse potrebne korake, da je razstavo omogočila in pospešila. — Po daljšem govoru se g. minister zahvaljuje predvsem »Reichs-verbanduj« in »Landesverbandlui« v G razu, ki sta razstavo aranžirala. Nadalje se zahvaljuje deželi štajerski in občini graški, ki sta to prireditev z vsemi silami podpirali in slednjič vsem sodelavcem, posebno pa tehničnemu voditelju prireditve, dvornemu svetni- ku g, Frdmel-u, nakar je proglasil razstavo kot oficijelno otvor jene. Pri tej priliki ne smemo pozabiti posebnih zaslug za aranžma te prireditve, ki jih imata gg. Maks Withalm, komercijeitaii svetnik in predsednik Landesverbanda v G,razu ter generalni tajnik g. dr. Mig. Noč in dan sta bila ta dva kakor mravlja delavna človeka. na delu, da sta omogočila tako lepo uspelo prireditev. V,sled prenapornega dela je gospod \Vithalm tako močno zbolel, da so ga morati prepeljati par dni pred otvoritvijo razstave v sanatorij in se ni mogel otvoritve udeležiti. Delavnemu in vzornemu voditelju avstrijskega gosillničarstva želimo, da bi kmalu ozdravil. Nič manjših zaslug za lepo uspelo in aranžirano prireditev nimajo gg. Geiter, podpredsednik Landesverbanda in Losert. predsednik gostilničarske zadruge v Graizu ter tehnični voditelj in aranžer, dvotirni svetnik profesor Fromel, ki vetja v Avstriji kot prvi strokovnjak v razstavah. Površen opis razstave. Vodstvo raizstave sta imela v rokah »Reichisverbandi« v Linzu in »Lan-desverband« v Graizu, katera sta izvršila svojo nalogo najsijajneje ter povzdignila s tem mnogo tudi tujski promet v Avstriji in ugled gostilničarskega stanu. Praktične izkušnje, ki so jih pridobila prireditelji na sličnih razstavah leta 1924. v Linzu in leta 1926. v Salzburgu, sio v polni meri izkoristili za tetolaj-j’o r»>K£rf.3iV'0 v tUaiaui, katero SO izpopolnili do najvišje popolnosti. Ta razstava je pokazala gostilničarjem vse, kar je temu stanu potrebno znati za privabo tujcev v državo in njih obrate. V glavnem se je predstavljalo praktično obratovanje vseh vrst in razredov gostilniških obratov. Vsaka stvar se je tako razstavila, da se jo je lahko kar takoj postavilo v obrat. Vsled tega je lahko vsak obiskovalec takoj razsodil, ali je tudi njemu mogoče -in potrebno si nekaj .sličnega nabaviti, ker je imel vsak razstavljeni predmet razvidno tudi ceno. Tajskemu prometu, katerega pospeševanje smatrajo Avstrijci za najvažnejšo nalogo za zopetno vpostavitev Avstrije, so pripustili vso, precej veliko vežo velikanske »In-dmstriehalle«. Tam so razstavljene velike množine tujsko - propagandnega gradiva iz cele Avstrije, kakor slike, brošure, letaki, knjige, ilustrirani časopisi in razna druga propagandna sredstva. V tem prostoru imajo razstavljene slike raznih zdravilišč, okrevališč, hotelov in raznih drugih krajev in narodne noše tudi razne druge države, kakor n. pr. ima Ogrska v precej velikem prostoru razstavljene številne slike najinteresantnejših krajev in mest. Tudi Italija, Cehoslovaška in Nemčija so prispevale mnogo svojih propa-. gandnih snovi k tej razstavi, še celo Kima ni zaostala. Pogrešali smo popolnoma našo Jngoslavijlo. Izgledalo je tako, kakor da bi ta država uiti ue obstojala, ali pa, da bi me imeli za tujce vabljive narave in za sprejem tujcev sposobnih poslopij ter hotelov. Žalostno je to, ali resnično, kar nikakor ne smemo zakrivati samim sebi, če hočemo povzdigniti tujski promet pri nas in pripraviti naši domovini in nje pre-bvalicem boljšo bodočnost. Da ni bilo tujsko-propagandnega materijala iz naše domovine na tej razstavi razstavljenega, je povsem razumljivo, ker naši gostilničarji in hotelirji, ki so od vseh strani kar najbolj tlačeni s pripuščanjem k obratovanju vedno novih gostiln in točilcev stoječim gostom, ne morejo niti misliti na ogromne izdatke za tujsko-propagand- i i materijal. Državi je pa taka stvar deveta briga. Imamo tudi razne tuj-sko-prometne organizacije in zveze, od katerih bi človek pričakoval, da bodo vendar nekaj storile v to stran. Tudi od te strani ni pričakovati ničesar, ker se take institucije od našega prebivalstva in drugih, na tujlskem prometu interesiranih krogov, v nobenem oziru, posebno pa ne v fimancijelinem, ne podpira. To je bilo treba pri tej priliki povedati!, pa naj nam kdo zameri ali ne. Vseeno je nam. Pospeševanju tujskega prometa pri nas bi bilo pomagano na ta način, oe bi se pripuščalo k obratovanju v že obstoječih gostilniških, obratih samo povsem za ta poklic zmožne osebe in ne vsakega, ki hoče dokazati svojo sposobnost za izvrševanje takih obratov z neresničnimi spričevali, kakor se dogaja to sedaj. Nadalje bi se ne smelo pod nobenim _ pogojem dovoljevati novih gostiln. Še več.. Tudi sedaj obstoječe gostilne bi se morale začeti omejevati na ta način, da bi se brisale vise krar-jevne pravice dotičnih gostilniških obratov, kadar sedanji lastniki in njih družinski člani' izumrjejo. Slednjič bi se morali odpraviti vsi takozvani točilni stoječim gostom, katere predvideva člen 82 gostilničarskega pravilnika. če bi se vse to zgodilo, bi imeli pravi gostilniški obrati toliko dohodkov, da bi lahko sami izdajali razne tujsko-propagandne brošure, letake, slike, razglednice, potovalne načrte itd., itd. kakor delajo to avstrijski državniki in gostilničarji. Na ta način bi bilo pomagano pospeševanju tujskega prometa, gostilničarjem in našemu državnemu in narodnemu gospodarstvu. Gosiilniearstvo v prošlosti. Prostorom, ki služijo tujsko-pro-metni propagandi, je priključen prostor, v katerem se jasno pokaže gostil-ničarstvo sedemnajstega in osemnajstega stoletja. K temu je pomagal' v polni meri deželni muzej im arhiv s svojimi ■ starinskimi slikami, raznimi načrti in dokumenti, ki izvirajo celo iz dvanajstega stoletja. Posebno zanimiva je zbirka jedilnih listov iz pretekle dobe med 1830. in 1900. letom. Najmodernejši hotelski obrat. Razstavljeni moderni hotel, katerega je razstavil in vodil komercijalni svetnik in hotelir g. Anton Wiesler. je pokazal v majhnem obsegu vse one predmete, kateri so za moderno izvrševanje takega obrata nujno potrebni. Istotako je pokazal ta razstavljeni obrat vse, kar je za potujoče potrebno znati. Kuhinja ustreza vsem današnjim modernim časom. Pokaže kako se ohranijo vsa jedila v toplem stanju, dokler se jih postavi na mizo. Praktična umivalnica posode skrajša in poenostavi vse delo umivanja posode. Tudi hladilnica in štedilnik za ohranitev toplih jedil za pozno došle goste so v tej moderni kuhinji predvideni. Mnogo lepega in za naše gospodinje posnemanja vrednega se je v tem prostoru videlo. Vsaki naših gospodinj, ki si je te prostore ogledala, bo pri nadaljnjem gospodinjstvu prav dobro služilo vse, kar je tam opazila. Jedilni salon je povsem vzorno urejeni. Tujske sobe so potom posebnih električnih znamenj v obliki luči v direktni in nepristojni zvezi s hotelsko pisarno in osobjem. Električna napeljava znamenj z lučjo, ki pri pritisku na gumb od strani gostov v njihovih sobah posvetijo v hotelski pisarni in sobah hotelskega osobja, preprečujejo vsako nadlegovanje gostov, kakor se je godilo dasedaj z običajnim zvenenjem z električnim zvoncem. Lepo urejeno in vzorno knjigovodstvo se nahaja v posebni sobi. Sobe za tujce so urejene tako vzorno, da ustrezajo najfinejšim gostom. Hotelska kopelj in toaleta predstavljata najmodernejše predmete, katere si prav lahko vsakdo nabavi. Gel načrt modernega hotela je izdelal in izpeljal arhitekt gosp. Adolf Schimidsfelden. Podeželslm gospina. Podeželska gostilna, katera se je razstavila v večji dvorani,’ staži za vzgled posebno našim podeželskim gostilničarjem. Po temeljitem ogledu tega obrata se je lahko vsakdo poučil, kako mora urediti svojo hilšo, da *si pridobi stalne goste. Razstavni odbor je polagal na j večjo važnost na to, da predoči obiskovalcem razstave popolnoma preurejeno podeželsko gostilno s prenočišči za tujce. Vkljub popolni preureditvi starega obrata na novo, so vendarle ostali stari narodni običaji in oblike pohištva tako v gostilniškem obratu kakor tudi v tujskih sobah. Vse je tako lepo preurejeno, da se ne pogreša v tem podeželskem obratu niti kopeli, tako, da je deležen tudi revni potnik, ki ne zmore plačila visoke najemnine v elegantnem hotelu, vseh ugodnosti, ki jih nudi tak obrat. Kolodvorska restavracija. Jako,zanimiva je bila kolodvorska restavracija z bufetom. Pri sestavi tega obrala se je oziralo posebno na naglo obratovanje, na katero mora biti tak obrat vedno pripravljen in temu primerno urejen. Na vsako malenkost in podrobnost je mislil gospod Karl Ludvik Geiter, ko je ta obrat sestavljal, katerega tudi celi čas osebno vodi. Moderna kavarna. Kakor elegantna satnija izgleda najmodernejša kavarna, katera ustreza vsem današnjim modernim zahtevam, komoditetam in lepoti, katere se stavljaju dandanes na take obrate. Zanimiv je tudi starodavni kavarniški obrat iz turških časov. Kletarstvo. Podzemeljski prostori jako prostorne »Industfiehalle:«' služijo vzornemu kletarstvu raznih modernih velikih in malih gostilničarskih im hotelskih obratov. V lepem razporedu so razstavljene razme oblike steklenic, sodov, hladilnikov^ razni stroji in drugo kletarsk o or od je Reklama. Nekdanjo osemoglato »Kunsthal-le« v »Industrieparbu« je zasedla yr glavnem pivovarna Goss, kjer je razstavila svoje izdelke. Okoli ob straneh so postavljeni raizni oddelki znanosti, reklam-, časopisja in potovalne knjige, ki služijo večina pospeševanjiu tujskega prometa. Preohširnoi Mi bilo popisovati v našem listu vse zainimivosti, katere smo na tej prireditvi opazili, ker bomo itak izdali posebno knjigo, v kateri bomo popisali vse podrobnosti kar naj-obširneje. Iz tega razloga bomo na-daljno opisovanje v listu opustili. To, kar smo ravnokar popisali in pokazali, kako bi morali biti dandanes gostilniški obrati urejeni, zadostuje, da povemo s tem v zvezi tudi našim oblastim, kako gredo avstrijske oblasti gostilničarskiemiu stanu na roko, da zamorejo urediti svoje lokale na ta način, kakor smo ravnokar popisali. Tam gostilničarja ne sekirajo do neskoč-nosti, če zahrenka tu pa tam kakšen gost na svoj instrument, ki ga prinese s seboj v gostilno, kakor se prakticira pri nas. Za vsak glas harmonike ali petja bodisi v nočnem ali dnevnem času se naše gostilničarje poleg običajnih sekatur še kar najistrožje kaznuje. Policijska ura se v Avstriji ne vzame tako tragično kakor pri nas. Davki, bodisi državni ali avtonomični1 se predpisujejo in iztirja,vajo od vseh državljanov, tako tudi od gostilničarjev, enako in ne tako kakor pri nas, da imajo prečani poleg famoznih točilnih tek®, še državno trošarino, katere Beogradu bolj blizu stoječi gostilničarji niti ne poznajo. Z eno besedo: Ravna se tam z vsemi državljani, posebno pa z ! enim in istim stanom enako, ne kakor ! pri nas, da so gostilničarji gotovih po- | krajih lepši od drugih, ki živijo v tako- : zvanih prečanskih krajih. Tudi polgo- | stilničarj-ev, ki se imenujejo radi lep- ■ šega točilci stoječim gostom, ne pozna- i jo. Preveč prostora bi zavzelo popiso- j vanje vseh sekatur, katerim so izpo- ; stavljeni naši gostilničarji in kako ma- | la obzira imajo naše oblasti napram takemu stainu kakor je gostilničarski, kov gospodarskih organizacij. Pri nas ne moremo spraviti na naša zborov,a- od katerega je odvisen ves tujski promet. Radi tega ne bomo te stvari v sto-terokrat popisovali, ampak rotimo vse. nja, niti posameznih referentov poli-meroidajhe činitelje, kateri imata v ro- tičnih'oblasti L instance, kaj šele za-kah usodo našega državnega in narod-, htevatVda bi Še kakšen minister tako nega gospodarstva,, dla svojo taktiko napram gostilničarstvu še pravočasno spremenijo, da ne bo prepozno. Nadaljnji prihod jugoslovanskih gostilničarjev. Tudi v času od 1. dlo 7. maja 1927 so priihaaii v Gra,z gostilničarji iz naše države, kateri se niso mogli udeležiti dne 30, aprila oficijelne otvoritve. Vsi so z največjiim zanimanjem opazovali in preiskušali razstavljene predmete in jih za svoje obrate tudi v precejšnji množini naročili. Dne 2. maja sta se udeležile razstave tudi celjska in mariborska stilničarska šola pod vodstvom svojih profesorjev gg. Černej-a in Škof-a, katera sta razložila; svojim .učencem' do zadnje podrobnosti celo razstavo in nje pomen. Mladim našim naslednikom bo ostalo vse, kar so v praksi videli, vedno v spominu in jim ho tudi služilo, za podlago, kadar si bodo postavljali sami svoje obrate. —r &estanek obrtništva. _ . . . ' ...... . Da so omogočili gostilničarski razstavi kar naj večji uspeh, so aranžirali prireditelji poleg sestanka vseh časnikarjev.Avstrije, tudi sestanek vsega avstrijskega obrtništva, kateri se je vršil dne 2. maja t. 1. v jako prostorni dvorani »Landhausa«. Sestanku je predsedoval predsednik glavne zveze obrtnih zvez Avstrije g. Karl Keller iz Dunaja, kateri je po oficijelnem pozdravu vseh številnih vabljenih gostov in obrtniških delegatov otvori! zborovanje. Med povabljenimi gosti smo opazili ministra g. dr. Schurffa in razne narodne in deželne svetnike, poslance, zastopnike in predsednike raz-nih zbornic za trgovino, obrt in industrijo, zastopnika graške občine gosp. Umschla, podlnaoelnika »Landesver-banda« g. Geiter ja z generalnim tajnikom g. dr. Illigom in člani razstavnega odbora itd., itd. Prvi je povzel besedo minister g. dr. Schurff, kateri je p0 običajnem po- j zdravu govoril preko eno uro im j razlagal navzočim današnji gospodar- ' ški položaj obrtništva in kako bi se j dalo odpomoči današnji splošni krizi, j ki vlada vsepovsod. V glavnem je go- j voril o pospeševanju tujskega preme- | ta, od katerega je odvisna v veliki me- i ri zopetna vzpostavitev Avstrije. Go- j voril je nadalje o organizaciji obrtni- j štva. in o pomenu centralne organiiza- ; cije sploh. Vzdrževanje take, v Avstriji že obstoječe1 organizacije, je smatral minister kot glavno nalogo obrtništva. Drugi del ministrovega govora je bil strokovne narave. Večinoma je govoril d doprinosu sposobnostnih dokumentov za dosego obrtnih listin. Kakšne preiskušnje bi mora,! polagati vsaki, ki bi hotel začeti bodisi katerokoli obrt na svojo roko. Govoril je kako bi se morali učenci in pomočniki! izobraževati v obrtno-nadaljevalnih šolah i. t. d. V tretjem delu svojega govora je minister razlagal specijalna vprašanj i obrtništva, kakor n. pr. o instalacijski in stavbeni obrti, o podeljevanju raznih dispenz, o doprinosu sposobnostnih spričeval. Take dispenze naše oblasti prerade dovoljujejo. Zato pa imamo danes tako veliko število nesposobnih obrtnikov in všled tega tudi pomočniškega naraščaja, ker nepravilno izučeni obrtnik sam nič ne zna in ne more svojih učencev pravilno izučiti. Ista stvar je v naši gostilničarski stroki. Podeljujejo se osebne, pravice na podlagi neresničnih spričeval sposobnosti. In tako pridejo v posest gostilniških obratov ljudje, ki so popolnoma nezmožni voditi take obrate. Obširno je minister govoril tudi o pobijanju šušmarstva, o obrtnih nadaljevalnih šolah, o pospeševanju obrti, o produktivnem in kreditnem zadružništvu, o pomenu gostilničarske razstave v zvezi s tujskim prometom itd. Na koncu svojega govora je minister vzpodbujal navzoče k organizaciji in sodelovan j n vseh članov v teh korporacijah, Ta govor avstrijskega ministra g. dr. Schurffa smo radi tega tako obširno popisali, da vidijo ngši činitelji, kako se v. Avstriji vsi državniki zanimajo za gospodarska vprašanja in v kakšnem številu se udeležujejo sestan- daleč ponižal, iLansko leto so priredili v LjuMjani slovenski obrtniki veliko protestno zbokOvanje in storili važne sklepe z natoenom, da jih izročijo osebno takratnemu velikemu županu in ga prosili tudi osebno za odpravo na zborovanju ugotovljenih nedostat-kov. Kaj -je. ta gospod naredil, ko so mn bili javljeni obrtniki? Ni ga bilo v uradu. Po nujnih opravkih se je odpeljal iz Ljubljane. To sicer ne zadene nas. gostilničarje, vendar pa je "treba take nastope uradnikov obsojati, ker se lahko, pripeti jutri tildi nam nekaj o-n iTt , d , i gostilničarjem in staršem do zboljša- go- Pn nas se lahko tako postopa z | -)a gospodarskega. položaja in delajo obrtništvom in gostiilnicar.stvcm ker že sed • za 1 ^ ni v. s v o j ih o rga tuzac u a h složno. Samo ! zvez»), v katerem je včlanjenih osem »Landesverbandovi«, ki štejejo skupaj 204 zadruge s 25.000 člani. V Beogradu imamo sicer neki »Središnji Savez gastioničarskih udruženja«, ali ta je tako nedelaven, da je istotako kakor bi ga sploh ne bilo. Torej s takimi mrtvim)! organilzaoiijaimli se nte more priti daleč. Istotako se je vršil dne 2. maja 1927 Občni zbor društva gostilničarske mladine. V tem društvu so včlanjeni vsi sinovi in hčere sedanjih gostilničarjev, ki so od svojih staršev namenjeni za njih naslednike. V tej organizaciji pomagajo bodoči gostilničarji sedanjim poglejmo razveljavljene volitve v zbornice. Te govorijo mnogo o naši neslogi. -— Pri avstrijskem obrtništvu , in gostilničarstvu' se take stvari ; toa dogajajo, ker je tam vse obrtništvo, in Vsi stanovi tako organizirano,, da ni niti misliti na to, -dn bi ,se kaj ukrenilo proti volji str okomili' argainiizaci j. .i— Njih organizacije'imajo pa tudi radi tega pri oblastih velik vpliv,, ker imajo nastavljene kot tajnike doktorje-juriste. Da dokažemo, da ni to le naša iznajdba, jih navedemo kar po imenu. ; Gostilničarski »Landosverba nd« iima nastavljenega kot tajnika gospoda dr. Ude Illiga, »Landesverband der Ge-iverbeverbande Steiermarks« pa gospoda dr. Hesse. Naše organizacije ne zmorejo vsled popolne nezavednosti gostilničarstva vzdrževati niti navadnega pisarniškega mazača. Zato pa nimajo naše organizacije nobenega vpliva nikjer. Treba bo, da primemo tudi mi ob 12. uri za, delo in spravimo paše organizacija na tako višino, kakor so avstrijske, sicer bo.naš stan popolnoma propadel, če hočemo spraviti naše organizacije na tako višino, potem je treba, da naši člani žrtvujejo za organizacijo finaneijelno nekoliko več kakor žrtvujejo sedaj, ker zastonj, nihče rad no <1o1kx Ir vi cn ^(AVrctot-v-ri onih ljudi, ki imajo goštilni,carstvu nasprotne interese. V pojasnilo, kako močno so v Avstriji vsi stanovi organizirani, naj navedemo -samo gostilničarsko organizacijo, ki obstoji iz centrale, to je »Reichs ver band« (»Državna zveza že sedaj za dosego uspehov, katerih bodo deležni šele, ko postanejo nasledniki svojih očetov. Pri nas je težko . spraviti do organizacijskega dela sedanje gospodarje. Na organizacijo na-; šib otrok niti misliti ne moremo. Žal nam je, da ne moremo popisati obšir-.-no vseh velevažnih razprav in sklepov ■tega zborovanja. Občni zbor »Reichsverbanda«. Dne 6. maja 1927 še je vršil občni zbor državne zveze avež gostilničar-, škili zadrug (Reicbsverband), ki je bil jako zanimiv. Kakor so prisostvovali raizni državniki in zastopniki državnih in avtonomnih obfasti in drugih korporacij drugim prireditvam, tako so tudi na tem zborovanju kar tekmovali drug drugemu., Jako nam. je žal, da ne moremo celega poteka zborovanja v listu obširno popisati. V glavnih potezah povedano, se je razpravljalo in poročalo na tem zborovanju o celotnem delovanju državne zveze zvez, referent pisarniški ravnatelj g. Taufcscher. Obširno se je razpravljalo o uzakonitvi obligatornega članstva zadrug' pri zvezah. Kot glavno vprašanje je bifa obravnavana tudi na tem zborovanju zadeva pospeševanja tujskega prometa. .Nadalje se je razpravljalo o državnih, in avtonomnih daiitvlvaih, o novi taktiki Ha SPI Ot U ik OV alkohola itd. Vse bolj natančno bomo popisali v posebni knjigi, katero bomo v najkrajšem času izdali. Iz tega razloga zaključimo naše poročilo v nadi, da bodo vsaj v bodoče posnemali naši gostilničarji in zadružni voditelji zavednost tovarišev iz sosedne države. Grafovi Izdelki za juhe. Pozornost vseh obiskovalcev strokovne razstave v Gradcu se je osredotočila na avtomobilizirano, originelno kuhinjo za juhe, ki jo je razstavila tvrdka Graf, d. z o. z., Dunaj XXI. Oddajale so se ifa licu mesta pokušnje Grafovega nasladila za juho, Grafovega izvlečka za govejo juho in Grafovih, za kuhanje pripravljenih juh (grah, grah z rižem, grah z mastjo, guljaž, gobova juha). Delegati Zveze gostilničarskih zadrug so se zamegli osebno prepričati o izvrstnem okusu, veliki izdatnosti in vrednosti Grafovih izdelkov za juhe. Grafovo nasladilo ima to izvrstno lastnost, da juhe in jedila izboljša, pri čemer pa se ne občuti okusa po nasla-dilu. Odlikuje se Grafovo nasladilo tudi po svoji veliki izdatnosti, vsled česar se zamore pri uporabi z njim zelo varčevati, posebno pa še vsled nizke cene. 25 kg v pletenih steklenicah stane 56 Din za 1 kg s pleteno steklenico vred franko mejna postaja. Pri odjemu na debelo posebni pogoji. Pri uporabi Grafovega nasladila za juho se kuhinjski obrat izredno poenostavi in poceni. Grafov izvleček za govejo juho — nekaj novega in senzacijon elnega na tem polju — je docela pripravljena goveja juha v zgoščeni obliki, ki je, v vroči vodi raztopljena, brez vsakega dodatka takoj kot prvovrstna goveja juha užitna. Dobavlja se v lončkih po 5 kg po ceni 80 Din za 1 kg vključno embalaža in franko mejna postaja. Grafove za kuhanje pripravljene juhe se oddajajo po sledečih cenah: grah .... 24.(80 Dim grah z rižem . 25.60 » grah z mastjo . 26,40 » guljaževa juha . 32.80 > gobova juha . . 38.40 » za 1 kg z zavojmino vred franko mejna postaja. Upravništvo lista rade volje sprejema naročila za Grafove izdelke za juhe in prosi za označbo potrebnih količim. Vzorci se oddajajo zastonj. ■"S Hotelirji, restavraterji in gostilničarji, pozor! ------------ Delikatesna trgovina —— Ivan Krhlanko, Panbor Aleksandrova eesta št. 31 priporoča po zmernih cenah vse vrste sira, konzerv, kompotov, raznovrstne konjake in likerje, kakor tudi vse v to stroko spadajoče blago. Za potnike in turiste priporočam svoj buf@t z mrzlimi jedili kakor tudi dobrim vinom ter priznano najboljšim pivom v JVlariboru, ki ga omogoča moja najmodernejša pivska točilna naprava. Stran 3 Trgovine z mešanim^ blagom, špecerij ske^trgovine in branjarije. se ne morejo prištevati med podjetja I iz čl. 82 pravilnika o gostilnah. To je, | v teh trgovinah se ne sme dovoljevati I točenje alkoholnih pijač za za uživa- | nje v trgovini. V takih irgo\ inan se ) smejio alkoholne pijače prodajati edi- \ nole v originalnih in zaprtih stekleni- j cah. Ne sinejo se pa te steklenice v trgovinah ne odpirati in ne polniti, še » manj pa pretakati v manjše posode. Ali bolj jasno povedano, smejo take trgovine prodajati alkoholne pijače le v tako originalno zamašenih steklenicah, kakor jih prejmejo od vinskih trgovcev na debelo. Poprej, ko je ta stvar inštančno dozorela, je trajalo tričetrt leta. V tem času se je izdalo toliko dovoljenj gori navedenim vrstam trgovin, da ni mogoče kar čez noč vse preobrniti. Radi tega je dovolil veliki župan gosp. dr. Sohaubach čas za likvidacij o teh obratov do 30. junija 1927. Vsled tega ie bodo zaprle s 1. julijem vse take trgovine, ki bi ne prilagodile svojih obratov po predpisih čl. 82, 83, 84, 85 in 105 novega gostilničarskega pravilnika. To se pravi, da bodo morale vake trgovine opustiti's 1. julijem ali vsako točenje alkoholnih pijač za zauživanje v trgovini, ali pa prodajo mešanega blaga, špecerije, delikatese in branjarije, sicer se bo celi obrat zaprl. V boljšo informacijo podamo naslednji odlok velikega župana mariborske oblasti v Mariboru, ki se glasi sledeče: Veliki župan mariborske oblasti. C. br. 710/2. Maribor. 23. apr. 1927. Točilnice po pripombi 4. k tar. post. 62. taksne tarife zakona o taksah. :! Vsem sreskim poglavarjem, vštevši Čakovec in Prelog. Kakor znano, je ministrstvo notranjih zadev z razpisom U. br. 7868 z dne 6. 9. 1926 izreklo, da se med podjetja iz čl. 82: pravilnika o gostilnah ne morejo prištevati tudi trgovine z mešanim blagom (torej tudi ne špecerijske trgovine in branjarije). Ker je naštevanje obratov iz čl. 82/1 pravilnika o gostilnah povzeto iz pripombe 4. k tar. post. 62 taksne tarife zakona o taksah, je tolmačenje ministrstva, ki je za politično upravno ohlastvo obvezno, uveljavili ex time, t. j. od 9. avgusta 1925. ko je stopil čl. 82. pravilnika o gostilnah v veljavo, odnosno glede na čl. 105 tega pravilnika, ki zahteva, da spravijio vsi dosedanji točilci pijače na drobno iz 4. pripombe k tar. post. 62 taksne tarife svoje obratovalnice v sklad s predpisi čl. 82, 83, 84 in 85 tega pravilnika, od obnarodovanja pripombe 4. k tar. post. 62 taksne tarife, t. j. od 6. nov. 1923. Omenjeno tolmačenje ministrstva notranjih zadev je dobilo soglasje v razsodbah upravnega sodišča v Sloveniji v Celju z dne 6. oktobra. 1926, št. A 51-26/9, z dne 6. 10. 1926, štev. A 60-26/9 in z dne 9. 2. 1927, št. A 80-26-9 in v razsodbabh državnega sveta z dne 28. 12. 1926 br. 41.732/26 in z dne 28. 12. 1926, br. 41.728. Razlogi so sledeči: V trgovinah z mešanim blagom ni običajno, da bi se katerikoli predmeti oddajali za takojšnje uživanje v obratovalnici sami; zlasti pa trgovina z mešanim blagom v smislu predpisov § 38 o. r. ne obsega take prodaje, ki je bodisi glede načiha trgovanja, bodisi glede vrste blaga vezana na posebno dovolitev. Tako zakon o taksah in pristojbinah v 4. pripombi k tar. post. 62, kakor člen 82 izvršilnega pravilnika pa imata v mislih le trgovine, ki točijo alkoholne pijače v odprtih ali zaprtih posodah za konzum v poslovnih prostorih. Ker pa trgovina z mešanim blagom ne obsega pravice prodaje alkoholnih pijač za tak konzum, ki bi se vršil v poslovnih prostorih, zaradi tega trgovine z mešanim blagom tudi ni mogoče prištevati okrepčevalnicanT" in njim sličnim trgovinam. Ako pa trgovina z mešanim blagom ne spada med te trgovine, se zanje tudi ne more izdati potrdilo, omenjeno v čl. 84 pod točko 2. pravilnika. Trgovine z meša- pere sam m Čistite perilo ne da bi pralil Po enostavnem kuhanju z „R a d i o n o m“ postane perilo v pol ure čisto in snežno belo. i-mim - '-Ar nim blagom se morejo prištevati k v ečjemu le špecerijskim in njim podobnim obratovalnicam, ki jih omenja čl. 45 točka c) pravilnika o gostilnah in ki prodajajo poleg' ostalega drugačnega i blaga alkoholne pijače v originalnih in zaprtih steklenicah, a teh steklenic ne odpirajo v obratovalnicah ter jih niti ne polnijo, niti ne pretakajo v manjše posode. Glede na zgornje odrejam na pod-agi čl. 105. pravilnika o gostilnah, da je, v kolikor se to že ni zgodilo, nemu- i doma ukreniti, da spravijo vsi dosedanji točilci pijač na drobno iz 4. pripombe k tar. post. 62. taksne tarife najkasneje do vključno 30. junija 1927 svoje obratovalnice v sklad s predpisi čl. 82, 83, 84 in 85 tega pravilnika. Vsled tega je.s 1. julijem 1927 zatvoriti * vse točilnice alkoholnih bijoč v trgo- , vinah z mešanim in špecerijskim bla- . gom in v branjarijah. Te trgovine morajo prodajo alkoholnih pijač prilago- j diti čl. 45., točki c) pravilnika o gostilnah. Nepravilno izdana potrdila po i čl. 84/2 pravilnika o gostilnah je razveljaviti z inštančno odločbo, v kateri je čas do 1. julija 1927 priznati kot rok za likvidacijo. O odločbah naj se obvesti finančno okrajno ravnateljstvo. O izvršitvi naloga pričakujem : poročilo do 1. avgusta 1927. V informacijo interesentom je zgornji razglas objaviti po občinah na krajevno običajen način. Veliki župan: dr. Schaubach s. r. | Kakor se vidi, so nam začele iti oblasti bolj na roko kako^ do sedaj. ! Posebno pravične odloke je izdal novi , veliki župan g. dr. Schaubach. Zadeve, o katerih ni hotel njegov prednik ničesar slišati, je ta gospod v par mese- : cih zasedanja tako velevažnega mesta rešil v naše popolno zadovoljstvo. Do takega upoštevanja naših pravičnih zahtev je pripomogla edinole naša močna organizacija in nje neprestano delo z vlaganjem prošenj, pritožb in protestov. Zato pa polagamo na srce vsem našim članom, da nas tudi v bodoče podpirajo fiinancijelno vsaj toliko, kakor so nas podpirali do sedaj. Zadružnim voditeljem pa svetujemo, naj nastavijo pri svojih zadrugah povsem zmožne zadružne tajnike, da nam bodo za oporo pri naših prizadevanjih. Sedaj je čas, da primemo za delo in gledamo na to, da se zaprejo s 1. julijem vsi taki obrati, ki prodajajo poleg alkoholnih pijač tudi .mešano blago, špecerijo, delikatese in branjarije. Brez vsestranske pomoči od strani zadrug ne bomo mogli izvesti tega ogromnega dela. To povemo našim gostilničarjem' že v naprej, da ne bo poznejših nepotrebnih in neumestnih kritik, če se ta stvar ne bo izvedla,; Za brizgance, posebno s kislim vinom, sadjevcem ali sadnim sokom, je naj-boljš i Rogaška Slatina — T e m p e 1 vrelec. Zato to vodo uporablja vsak gostdnlčar, da zadovoll svoje goste. Naznanilo upravniitva. Cenjenim naročnikom oglasov v našem listu naznanjamo, da ni gospod Fedor Budna več v naši službi. Vsled tega ni več upravičen prevzemati za naš list naročila oglasov in ne denarja. Eventuelno njemu efekt u ir a-nih plačil ne bomo mogli priznati. Upravništvo. Dandanes ne vlada pravica, ampak.- sistem • močnčjšelh had šibkejšim, kakor v starodavnih časih. Razlika med tedanjim in današnjim vladanjem je samu ta, da je takrat vladar oni, ki je imel močnejšo in trdejšo pest, danes pa vlada oni, ki si pridobi* ! z najmočnejšo in najboljšo organizacijo krmilo državne ladje v svoje roke. Ta krmilar vodi torej svojo »barko« po takih vodah, po katerih je njemu najbolj prav in kjer ima največje koristi . Ravno tako se dela tudi v našem parlamentu in pri oblastih. Stanu, ki izvaja s svojo organizacijo na merodajne gospode največji pritisk, se državna in avtonomna bremena kar najbolj olajšajo, naložijo- pa onemu stanu, ki se jih s svojo organizacijo ne more ubraniti. Ta stvar je jasna kakor beli dan in bi jo ne bilo treba, danes šele ugotavljati in ponavljati v stotero. Vsaki stan se tega žalostnega dejr stva zaveda in zbira svoje moči potom svojih organizacij in s centraliziranjem istih v enotne oblastne in centralne državne zveze. Samo gostilničarski stan je težko spraviti do tega. da bi za svojo organizacijo žrtvoval bodisi delo, čas ali denar. Tudi drugi delodajalski stanovi niso v tem oziru mnogo boljši, vsekakor pa boljši od gostilničarskega. ! Na drugem mestu popisujem agilnost in zavednost delavskega stanu, kateremu je prav gotovo, težje vzdrževati organizacije kakor nam. Ali ker se ta stan zaveda, da je njegov živ-Ijenski obstoj, vsled današnjega pre-\ ladanja močnejšega nad šibkejšim, odvisen le od samoobrambe z močno organizacijo, žrtvuje za isto vse, kar more, to je čas, delo in denar, samo, da jo vzdrži pri življenju. Prav dobro mu je znano, da mu ta organizacija, za katero žrtvuje vse, ne bo prinesla že jutri vidnih koristi, ampak šele po dolgoletnem neprestanem delovanju in prepričevanju merodajnih krmilar-jev naše skupne ladje, da je za obstoj enotnega državnega telesa in njegovih sesalcev potreben poleg vseh ostalih stanov tudi delavski stan. Vzlic vsemu temu ta stan ne obupa kakor so že davno obupali gostilničarji sami nad seboj, ampak vztraja trdno v sedlu, od koder se ne pusti vreči niti od najmočnejše sile — zapora. Nujno je potrebno, da se tudi go-stilničarji končno zavedajo svojega bližajočega se pogina in začnejo posnemati v organizacijski zavednosti svoje delojemalce, med katerimi so naj-vzorneje in najdisciplinirneje organizirani oni tiskarske stroke, in poprimejo ob odbiti' dvanajsti uri za. delo v svojih zadrugah in delajo bolj pridno kakor do sedaj. Posebno priporočljivo je, da bi se v naših zadrugah opustile vse osebnosti, naeijonalna nasprot-stva ter politična prerekanja in preganjanja. Nemški tovariši naj sprevidijo, da so se danes narodne razmere spremenite ravno v nasprotuje smer kakor so bile v predvojnih časih. Le na ta način se nam bo posrečilo doseči z našimi organizacijami višek blagostanja gostilničarskega' stanu. Sapo nam je zaprlo, ko smo prejeli poročilo o občnem zboru Gostilničarske zadruge v Kozjem, iz katerega smo posneli, da ni zbor odobril 45 Din letnega prispevka zvezi za nadaljno vzdrževanje zvezde pisarne in izdaje Gostilničarskega lista, ampak samo 20 Din letno za vsakega člana. Znana nam je bila nezavednost gostilničarjev Gostilničarske zadruge v Kozjem, ali da bi bili tako nezavedni, da bi ne hoteli priznati našega neumornega in povsem uspešnega dela v prid vsem gostilničarjem države, torej tudi v korist kozjanskim tovarišem, ki so se izkazali z nami nesoli-darne, o tem nismo niti sanjali. Iz naših dosedanjih listov bi bili morali razbrati', da so nam vse zadruge nete priznale, ampak tudi že nakazale celo vsoto zadružnih prispevkov in da so edini oni tisti, ki se obotavljajo dati nam revnih 45 Din letno za našo jako nehvaležno delo. Če bi ne bili dosegli z našim tru-dapolnim delom drugega kakor to, da smo s 1. julijem 1927 odpravili točenje alkoholnih pijač po trgovinah z mešanim blagom, špecerijah, delikatesah in branjarijah, bi moralo zadostovati, da naše delo priznajo s tem. da nam pošljejo celotni proračun jeni: prispevek. Samo s tem uspehom smo precej oškodovali ravnokar popisane trgovske obrate in okoristili za iste vsote gostilničarje. To bo prav gotovo neslo vsakemu gostilničarju več kakor 45 Din letno, katere so plačali naši zvezi, da se je zato izpostavila neprilikam od raznih sirani. Kozjanskim tovarišem, ki so od ostalega sveta radi velike oddaljenosti od železnice popolnoma odrezani in ne morejo vsled tega razumeti velikega pomena današnjega obstoja močnih stanovskih organizacij, ne zamerimo, obžalujemo pa nerazumevanje tovarišev iz Murske Sobote, katere smo do danes vedno prištevali k posebno zavednim in izobraženim tovarišem, da se jim ne zdi vredno na naše dopise glede zveznega prispevka niti odgovoriti. Za kozjanske sotrpine ne bomo torej izražali našega pomilovanja, ker vemo, da jim je ta stvar težko pojmlji- Hm »IM „TRGOVSRI snr Marmor Grand magazin konfection. Naj več j a konfekcijska dvorana v Jugoslavija. Velikanska izbira vsa* kovrsinega sukna za gospod e« Lastni atelje za izde* lovanje oblek po dunajskem kroju. Največja izbera krasnega volnenega blaga, platna, Sifonov, odej. posteljnih garnitur, namiznih prtov itd. — NilidO Ulij H E ZBlMldi Si DglBdčii BBliliO FaZStSBO V TFSOBShBlll dGllli va. Moramo pa pomilovati kar najži-vahneje tovariše, včlanjene v zadrugi v Murski Soboti. Da ne bodeta ostali ti dve zadrugi zabeleženi v naših knjigah kot nezavedni in služili poznejši gostilničarski zgodovini v posmeh, jim svetujemo, da skličeta takoj občni zbor, na katerem naj skušata doseči izglasovanje takojšnjega nakazila zveznega prispevka. Priznamo, da so te besede ostre, ali drugega izhoda ne najdemo za izravnavo stvari v korist gostilničarstvu, katerega interese moramo zagovarjati. Besedo »moramo« trikrat podčrtamo, da ne bo kdo rekel, da smo osorni. Za organizacijo so potrebne tri stvari in sicer prvič denar, drugič denar in tretjič denar. Ob času, ko gostilničarski stan vsled umazane konkurence točilnic propada, se kar najbolj razvija delavski stan s pomočjo svojih organizacij. V prostorih nekdanje gostilne pri »Kroni* na Ljubljanski cesti v Celju je postavila evojo prodajalno kruha »Splošna gradbena produktivna zadruga »Naprej«, katera ima nekje v Gaberju lastno pekarno. Pregrajeno v istem lokalu imia tudi svojo lastno čevljarsko delavnico. Tako spremembo obrata popolnoma odobravamo, ker je obstoj pravih in dobrih gostilniških obratov itak resno ogrožen z vednim podeljevanjem novih osebnih in tudi krajevnih pravic. Največjo škodo pa povzročajo v tem oziru točilci stoječim gostom. Vsa čast mestni občini celjski, ki je uvidela, da je potrebno pripustiti izvrševanje gostilniške obrti izključno le izurjenim gostilničarjem. Cisto pravilno ravnanje, saj je še vedno preveč gostiln in raznih vinotočev nele v Celju, ampak povsod drugod. Torej-, kakor rečeno, ob času ko naša gostilniška obrt propada, rastejo kakor gobe po dežju razne produktivne zadruge delavskih organizacij. To ni sicer v našo škodo, ampak v škodo ostalega obrtništva. Za nas je ta stvar le resen opomin, da se čim močneje združimo, sicer bodo te delavske zadruge v stanu otvoriti danes ali jutri še kakšno gostilno, ki bo ogrožala obstoj marsikaterega gostilničarja, ki danes našo zvezo ne le ignorira, ampak celo prezira. Žalostno je, da moramo postaviti našim članom za vzgled delavce. Ali za uspešno organiziranje zaspanega gostilničarstva je to potrebno. Oblastim priporočamo, da ne izdajo vsaj 5 let nobene osebne pravice, posebno pa ne onim osebam, ki ne morejo dokazati z resničnimi spričevali, da so se gostilniške obrti pravilno izučili. Vsak stan mora ščititi svoj gospodarski interes. Poglejmo si n. pr. tiskarje. Oni imajo pogodbene določeno, da ne sprejmejo do leta 1929. nobenega vajenca na novo v učno dobo. Podobno bi bilo treba napraviti za gostilniške koncesije, da bi se omejile na gotovo število na ta način, da bi se ne dovoljevalo več nobene osebne in krajevne pravice za ona poslopja, katerih lastniki, njih otroci in žene izumrjejo. Vse, kar smo ravnokar popisali, I ' Testenine so najboljše: naj bo resen opomin vsem našim gostilničarjem, da ne bodo tudi na njih mesta postavile razne delavske organizacije svojih produktivnih delavnic in prodajaln, kakor so postavili v Celju pri »Kroni«, ali pa celo kakšnega vinotoča. Tujskoprometno delo v mariborski oblasti. Dne 23. aprila se je vršila v Mariboru druga seja širšega odbora Tuj-sko-prometne zveze za mariborsko oblast ob udeležbi, zastopnikov oblastne uprave, ravnateljstva državnih železnic, ravnateljstva pošte in brzojava, trgovsko-obrtne zbornice, naše zveze ter mest Celja, Maribora in Ptuja. Na seji je predsednik g. dr. Pirkmajer podal obširno poslovno poročilo, katero je v mnogih ozirih zanimivo, ker kaže, da prehaja nova organizacija preko mnogih začetnih težkoč itn ovir z energičnim zasledovanjem svojega smotra k pozitiivnemai delu ter se bodo ugodne posledice njenega poslovanja po vsej priliki mogle opaziti že v bližnji bodočnosti. Zveza stoji danes tako po številu članov, kakor po razpoložljivih gmotnih sredstvih na sdidini podlagi in je otvorila s 1. aprilom svojo popolnoma novo urejeno prometno pisarno kraj glavnega kolodvora na Aleksandrovi cesti št. 35 v poslopju, v katerem posluje transportna družba »Balkan«. Odbor je namestil potrebno uradindštvo in odobril pogodbo s »Putnikom« glede prevzema vsega tujiskopr ometu eg a dela na teritoriju mariborske oblasti. Izmed načrtov zveze, naj navedemo na podlagi odbor o vib sklepov samo nekatere, ki so posebno važni za pospeševanje tujskega prometa kakor tudi za finansiranje zveznih podjetij. Zveza otvori biljetar no za prodajo voznih listkov vsake vrste za tu.- in inozemstvo v Mariboru, posredovalnico potnih viz, nastanjevanje tujcev, osiguranja potne prtljage, zavarovanja zoper potne nezgode in prevzame za-! stopstvo mednarodne družbe za. spalne vozove. Založila in prodajala bo najboljše krajevne raizglednioe iz vse oblajati1, slike, zemljevide, vozne rede ter krajepisne, narodopisne in zgodovinske propagandne brošure. Za olajšanje in pocenitev izmenjave denarnih vrednosti bode poslovala zvezna menjalnica. Zveza si pridobi tudi obrtno pravico za reklamacijsko posredovanje v carinskih in železniško-tarifnih zadevali. l! Odbor je dovolil primeren kredit za ustanovitev oblastnega arhiva propagandnega gradiva,. V to svrho se bodo zbrale najboljše slike iz vseh tuj-skoprometnih krajev in nabavili novi posnetki raznih zanimiv osti iz področja mariborske oblasti. Slike se bodo zložile v garnituro in stavile na razpolago kot reklamni materijali za ralz-ne tu- .iln inozemske izložbe. Zveza bo posebej honorirala posebno prikladne reklamne fotografične posnetke in nakupila potrebno število klišejev za naj- boljše slike iz svojega okoliša. Izdati pa namerava tudli primerno propai-gandno brošuro z zemljevidom in slikami najbolj p rilj ubijen ih tujsko-pro-metnih krajev. Propagandni spisi, ki se predložijo v odobritev zveznemu odboru, se bodo nagradili. Ce se bodo v bližnjem času mogli uresničiti ti načrti tudi le deloma, je pričakovati, da se bode tujski promet v mariborski oblasti, znatno dvignil, kakor to zasluži pokrajina z ozirom na svoje prirodne krasote, znana kopališča in zdravilišča. Živahno dosedanje delo. ko je odbor posloval brez nameščenega uraidništva, daje garancijo, da se bo to delo po ureditvi prometne pisarne in namestitvi uredništva še izredno pospešilo. Biljetaru a Tujsko- jSrometiie v Mariboru. Tujsko-prometna zveza za mariborsko oblast je pričela v svoji pisarni v Mariboru, Aleksandrova cesta 35 s prodajo voznih kart. Zaičaisno se izdajajo vozne karte za vse večje postaje v . Avstriji, Češki, Italiji, Madžarski in Nemčiji ter za postaje naših morski h pristanišč, vsak čas pa se prične z izdajo vaznih kart tudi v lokalnem prometu na vse postaje v naši državi. Bi-Ijetarna je prevzela poleg tega še zastopstvo Jadranske plovidbe ter izdaja vozovnice za vožnje po morju od in do vseh pristanišč naše jadranske obale, kakor tudi v Albanijo in Grčijo. Nadalje opravlja zavarovanje potniške prtljage v vsem evropskem prtljažnem prometu. Občinstvo se opozarja na ugodnosti, ki jih nudi biljetarna za potovanja. Vozne karte se prodajajo za vse vlake in parnike brez vsakega poviška cen, nabavijo se lahko vnaprej ter se pošljejo zunanjim naročnikom proti predplačilu na dom. Za lokalni promet ima biljetarna pomen v tem, da ni treba pred blagajno čakati in eventuelno zaradi tega vlak zamuditi, kakor se to zgodi pogostokrat pri kolodvorskih blagajnah posebno ob navalu potnikov, ampak se vozna karta laihko poljubno vsak čas preskrbi. Za inozemstvo se izdajajo vozne karte v knjižicah tudi brez poviška cen po dnevnem kurzu inozemskih valut, veljajo za izvršitev namenjene vožnje 2 meseca ter se v tem roku vožnja lahko vsak čas na vsaki postaji neovirano prekine. Vozne knjižice se izdajajo tudi za povratne vožnje. • Z nabavo voznih kart v tujsko-prometni pisarni se podpira stremljenje tega za tujski promet velevažnega društva, obenem pa so združene s tem razne ugodnosti za potnike, kakor n. pr. informacije glede hotelov oz. prenočišč itd. Tudi so za nekatere hotele v tujini ugovorjene olajšave glede prehrane in bivanja za potnike, ki se izkažejo z našimi potrdili1. Biljetarna ima na vpogled prospekte naših in tujih zdravilišč, pred i vsem Rogaške Slatine, Slatine Radenci in Dobrne, ter ju sprejela od Jadranske Plovidbe v Sušaku sezname hotelov z vsemi cenami bivanja v naših jadranskih letoviščih. Biljetarna ima na prodaj novo izišle vozne rede od 15. maja t. 1. in razne turistične knjige ter daje pojasnila v vseh tujsko-prometnih zadevah brezplačno. Biljetairna je odprta ob delavnikih od 8.—2. ure. ob nedeljah in praznikih od 9.—11. ure. Računski listki pavšal irani. S finančnim zakonom za 1. 1927-1928. se je spremenila pripomba 3 k tarifni postavki 34 taksne tarife zakona o taksah in sicer tako, da se na. račune v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah itd. pobira taksa povprečno, to je pavšalno vnaprej in ne tako kakor do sedaj, da se je ta taksa pobirala od gostov za vsaki potrošek 0.20 Din. Pavšalno takso mora seveda plačati gostilničar iz svojega žepa. Pavšalirana taksa se pobira po želji taksnega zavezanca, to je gostilničarja polmesecu o. mesečno ali trimesečno vnaprej. Višino povprečne takse določa pristojno finančno oblastvo na podstavi zbranih podatkov o povprečnem prometu gostov za vsak tak lokal. Ce se določena povprečna oziroma pavšalna taksa ne plača pravočasno, jo izterja pristojno finančno oblaistvo eksekutivno. Pavšalna taksa se pobira samo v krajih s preko 2000 prebivalci in v vseh kopališčih in letoviščih. Občni zbor gostilničarske zadruge Dolnja Lendava. Pod predsedstvom zadružnega načelnika g. Lenariča, se je vršil dne 17. marca t. 1. občni zbor Gostilničarske zadruge v Dolnji Lendavi. Navzočih .je bilo poleg načelnika še 21 članov. Po končanih formalite-tah, se je začel reševati zanimivi dnevni ned. Obširno poročilo o zadružnem delovanju je zbor po daljši debati soglasno odobril ter prizma! intenzivno in nepristransko delovanje g. Lenariča. Letni zadružni obračun izkazuje 15.508.46 Din dohodkov in 14.389.77 dinarjev izdatkov, ter 1.118.71 Din preostanka. Na predlog računskih preglednikov se je obračun soglasno odobril in podelila odboru odveza. Na podlagi predloženega proračuna se je določila letna zadružna doklada po 65 Din za vsakega člana. Celokupni letni izdatki so proračunjeni na 13.465 Din. Pri na novo razpisanih volitvah je bil izvoljen za načelnika zopet dosedanji načelnik g. Viktor Lenarič in za njegovega namestnika pa g. Ludvik Kuhajte ka m sMinsko cikorijo! trgorvtfnie,, 'kiil skuša uveljavilijati svoje niajmiene po svojiih orgaiiizacijali v Beo-grad/u in v iniozeraskem tisku, tedaj celo pneko Dunaja. In ti, maš vinar, ki se te stvar' najbolj tioe, igostilimiear, konsunuent nimaš besede, odimosno molčiš! »Naše gorice« bodo koj v početku izhajiale v 2.000 izvodili. Kmetovalci iz Slovenije in vsi kmetijski strokovnjaki, ki se včlani jo pri Vinarskem društvu v Mariboru (člaimarSna za leto 1927. znaša samo 20 Din) dobivajo list brezplačno, mairočmiki izven Slovenije pa za 40 Din. Za ta denar se ne bi moglo glasilo vzdržati, dokler število dru-štvenikov ne naraste na štiri in več ti-sooev. Primanjkljaj se bo tako dolgo kril iz razmeroma lepega premoženja Vinarskega društva, ki ga je sprejelo od starih, likvidiranih vinarskih orga-nizaicij v M ari boru. Nabiralne pole z navodili, pravili 'Ml. za sprejemanje redinih, ustanovnih in podpornih čla- j nov so se številnim zaupnikom širom Slovenije že pastele. Zaniimanci, ki so vplivni v svojem kraju im dobre vodje, naj take nabiralne pole zahtevajo od društvenega tajništva in naj tekmujejo z nabiralci po drugih okoliših. Ob ustanovitvi vinarskega društva so takoj pristopili vsi navzoči kmetovalci. Iz Ljutomera, Limbuša, tudi iz Posavja so že prispele številne prijave za pristop. Sedaj bo lepa prilika, da se ta akcija uspešno razvije. V to p omoži Bog! Letošnja pomlad bodi »vstajenja dan« in znači zdrav preporod slovenskega kmetijsko-gospodarskega življe- nja! »Naše gorice« bodo storile svojo dolžnost s pomočjo Vinarskega društva v Mariboru, ki je v najboljših rokah. Vinarska organizacija je že pred tem z velikimi denarnimi žrtvami (potrošila, je nad 12.000 Dimi) omogočila ! izdanje prepotrebnega navodila za za-: tiranje grozdnega sukača,. tega danes I najjihujšega živalskega škodljivca na-j šega vinarstva. Knjižica »Grozdni su- j kač« z dragocenimi slikami v barvo- i tisku se naroča sedaj pri Vinarskem i društvu v Mariboru (vinarska šola), ako skupno najmanj 10 komadov, za polovično ceno po 2.50 Din, posamezni komad pa po 5 Din (že slike so toliko i vredne!). Od 160 Kmetijskih podružnic v slovenskih vinorodnih krajih, katerim se je prvovrstno strokovno navodilo poslalo začetkom marca na ogledi, se je doslej odzvala jedva ena desetina s skupnimi naročili samo > kak tisoč izvodov. To je dokaiz velike brezbrižnosti, da vinarji, za katere je delo prirejeno in ki hi se na njem že zdaj lahko bogato okoriščali, takore-koč odklanjajo prepotrebni pouk o silnem škodljivcu, ki nam povizroča vsako leto milijonsko škodo, katere pa bi se mogli vsaj iz večjne obvarovati. Kje so vodje kmetijskih organizacij, kje je podeželska inteligenca,, kje so prijatelji kmetskega stanui? Naj se mi ne zameri odkrita be-sedlai, napisana v najboljšem namenu za našo dobro skupno stvar! Maribor, 12. IV. 1927. Andrej Žmavc, urednik »Naših gam«. I K. HAUSMANINGER g VELETRGOVINA Z VINOM MARIBOR, Cankarjeva ulica št. priznana sortimentna štajerska vin ugodnih cenah. | MARIBC I priporoča prizn R0Z/\ JAJkhZt], modistinja CELJE, Cjosposka ulica št. 17 priporoča nove damske in otroške klobuke po najnižjih cenah. JO S. HOFER, Maribor trgovina z muzikalijami in godbenimi inštrumenti. - Gramofoni, plošče in pianini. J Melika drva (odpadki od žage), treske in žagovino dobavi po najnižji ceni lesna industrija B. SODIM, CELJE (preje F. & W. JARMER). Ustanovljeno 1868. Ustanovljeno 1868. Fr. Petrossi-Fiillehfuss *9 Gosposka ulica štev. 1 priporoča bogato zalogo dežnikov za gospode, dame in otroke lastnega izdelka. — Popravila točno in ceno. Najlažje se kupi pri J. TRPINU, Maribor, Glavni trg št. 17, kjer je res najcenejše manufakturno blago, sukno, nogavice i. t. d. (delavnica tik vojašnice Kralja Petra I.). Stavbno in galanterijsko klepar« stvo ter naprava strelovodov. Postrežba točna! — Proračuni vedno na razpolago 1 HoltI „pni a VOLf CELJE, Kralja Petra cesta priporoča prvovrstna sortimentna vina, sveže pivo v sodčkih in izborno hrano. — Sprejmejo se abonenti na hrano. — Sobe za tujce, moderno opremljene z električno lučjo, nudi po zmernih cenah FANI LEBIČ, hotelirka. Samo pri nas le vhod! 8 MilRIBOR, Gosposka ulica 8 kjer se kupuje vsakovrstno manufakturno blago po najnižjih cenah. T« Worsche & Preac Velika zaloga dežnih plaščev. — Velika zaloga dežnih plaščev. Prepričaite se! Prepričajte se! Originalni sadni mlin „JEŽEK" V vsej Sloveniji poznani izdelek tovarne strojev in livarne kovin K.&R. JezeR MARIBOR, MELJE. Trgovina z delikatesami in vinom ter tovarna za salamo in klobase «JTu.liu.s Oi^ijbjpsi, MARIBOR, Slovenska ulica št. 3. Ceni in solidni nakup za gostilničarje in trgovce! ROZA IN ADELE ARMBRUSTER MARIBOR, Slovenska, ulica 4 priporočata svojo bogato zalogo najfinejših damskih in otroških klobukov in izdelavo novih damskih oblek in kostumov po najnižji ceni. Na, novo otvonjeno ! Franc Tašker, EeljB Strop mizarstoo jurij Škodnik CELJE, Ljubljanska cesta 10 („PRI K HO H T) izdeluje vsakovrstna stavbna in pohištvena dela od najpriprostejše do najfinejše vrste po kulantnih cenah. — Priporočam se za obisk ! Solidno defol Cene nizke! Pivovarna I0SIP T5GHELI6I, Maribor priporoča vsem gostilničarjem in kavarnarjem ter gostom svoje prvovrstno dvojno marčno pivo ter temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu. Vnikan. Odbornikom so se izvolili Bauer, Horvat Ivan, Pojbiič, Horvat Malija in Denise li. Nainestnikom pa Kii-har, Pavlinek in Toplak. Zbor je podal novemu odboru smernice kar se tiče osebnih in noviih krajevnih pravic. Znižanje točilnih taks. Mnogo gostilničarjev iztoči manj pijač naslednje leto kakor prejšnje. Točilna taksa se jim uradno ne zniža, pač pa zviša, če iztočijo več kakor v minulem letu. Za znižanje točilne takse je torej treba da skrbijo posamezni prizadeti gostilničarji sami. Zato svetujemo vsem onim gostilničarjem, ki bodo iztočili letos manj kakor lansko leto, da vložijo na finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru prošnjo za. znižanje točilne takse v smislu člena 18, točka 19 pravilnika o točilni pravici. Tudi če je kdo iztočil leta 192(5. manj kakor 1925., vsekakor pa toliko manj, da je prišel v nižjo kategorijo, naj vloži prošnjo za znižanje točilne takse za leto 1927., sklicujoč se na določila člena 18, točka 19 pravilnika o točilni pravici. Odpiralni in zapiralni čas za trgovske točiiee političnega okraja Slovenjgradec in Prevalje. Gremij trgovcev za politični okraj Slovenjgradec in Prevalje je razposlal svojim članom pravilnik, ki. vsebuje med drugimi tudi določila o odpiranju in zapiranju trgovskih obratov, h katerim spadajo samo po sebi umevno tudi točilci stoječim gostom. Po tem pravilniku se morajo ravnati vsi trgovci brez izjeme, torej tudi točilci stoječim gostom. Zadevni pravilnik se glasi sledeče: »V smislu naredbe ministrstva za trgovino in industrijo traja delovni čas 10 (deset) ur dnevno v vseh obratih trgovine. Opoldne je najmanj eno uro odmora držati. Trgovine se ne smejo pred 7. uro zjutraj odpreti, in se morajo ob 7. (19*) uri zvečer zapreti. V mestih in trgih je trgovcem na prosto dano, da se med seboj sporazumejo ter določijo čas odpiranja in zapiranja trgovin, kakor tudi čas opoldanskega odmora. Faktični delovni čas v trgovinah pa ne sme 10 ur dnevno presegati. Vsako spremembo delovnega časa je v smislu ^ 96 d. obrtnega reda gremiju trgovcev v Stovenjgradcu naznaniti. Vsak prestopek po tej naredbi je v smislu § 24 gremijalnega pravila in v smislu obrtnega reda do 300 Din kazniv.« Trgovce — gostilničarske fušarje, ki točijo v svojih trgovinah tudi alkoholne pijače in bi se ne držali točno po tem pravilniku, naj se naznani gremiju trgovcev v Slovenj gradcu, da jim priseli primerno kazen,. Uvidevne, prave trgovce, ki ne posegajo s točenjem alkoholnih pijač v našo gostilniško obrt, naj se pusti v miru. Pri tej priliki opozarjamo ponovno, da se trgovine z mešanim hfagom ne prištevajo med podjetja iz člena 82 pravilnika o gostilnah. To znači da se v trgovinah z mešanim blagom ne sme dovoljevati točiti alkoholnih pijač. Natančnejša pojasnila smo objavili v našem listu št. 3 z dne 20. marca 1927 nastrani št. 10 pod naslovom »V trgovinah z mešanim blagom se ne sme davobiti točenje alkoholnih pijač«. Dalmatinsko vino v Slovnoiji in naše težnje Ustanovitev vinarskega društva v Mariboru, katero izdaja tudi svoje lastno strokovno glasilo »Naše gorice«, kar najiskreneje pozdravljamo. Dolgo časa smo apelirali na slabo organizirano vinogradništvo, da bi nam priskočilo na pomoč s svojimi organizacijami, da hi z združenimi močmi preprečili dovoz dalmatinskiga vina v našo vinorodno Slovenijo. Vsi naši apeli so ostali glas vpijočega v puščavi. Izven gospoda Lovro Petovarja, vela-vinogradnika in oblastnega poslanca v mariborski skupščini, se ni za naša pisma in pisarenja po našem listu, nihče zmenil. To slabo ozračje so sedaj z dobrim začetkom prelomile »Naše gorice« in sicer takoj v prvi izdaji. Na šesti strani čitamo zanimiv članek iz- pod peresa gospoda Jos. Zabavnika iz Maribora. Posebno dober je nasvet, ki ga daje g. Zabavnik v zadnjem stavku tretjega odstavka svojega članka, kjer pravi, da mora centralna uprava skrbeti z to, da bo mogoče organizirati izvoz vina naravnost od tam, kjer se ga pridela nad lastno potrebo, da se na ta način prepreči nepotrebno prevaža,-nje vina o Jugoslaviji iz enega v drug vinorodni kraj. Ta stavek podčrtamo dvakratno, ker bi bilo na ta način res najpravičnejše rešeno vprašanje preprečitve poplave naših vinorodnih krajev z dalmatinskim vinom. Ce bi hoteli naši državniki ta nasvet upoštevati in bi začeli po tolikih letih delati tudi na gospodarskem polju in ne samo na politiičneni prerekanju, kakor delajo sedaj, bi se dovoz dalmatinskega vina v Slovenijo takoj ustavil brez prizadevanja škode našim Dalmatincem. Ce bi se omogočil izvoz dalmatinskega vina v Trst in druga primorska mesta, kamor se je izvažalo v predvojnem čaisu, bi ne trpeli naši Dalmatinci faktično nobene škode s preprečitvijo razpečavanja v Sloveniji. S tem bi bilo ustreženo nam im našemu slovenskemu vinogradništvu, ker bi. na ta način prišel v Sloveniji v promet izključno le naš domači pridelek, ki bi ne mogel imeti različnih cen v gostilnah in v raznih, našemu narodnemu in državnemu gospodarstvu škodljivih izvržkov gostiln, to so točilci stoječim gostom, katerih se poprimejo vsi oni ljudje, katerim so že vsa druga podjetja izpodletela. Bila bi torej koza cela in volk sit, če hi se hotelo ozirati na predlog gospoda Zabavnika in naš nasvet, ki smo ga objavili v našem listu št, 3 z dne 20. marca 1927, ki se popolnoma ujema s predlogom gosp. Zabavnika. Dol obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte v trgovinah, kjer Vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 para in pišite takoj po ilustrovani cenik z več tisoč slikami na veletrgovino R. Stermecki, Celje, v katerem najdete po čudovito nizkih cenah obleko, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, britve, toaletne, modne, jeklene in galanterijske predmete. Naročila čez Din 500 - poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. ]po2;ox»±lo! Zadruga sođatrićarjei? za Slovenilo w Ljubljani opozarja odjemalce svojih izdelkov ter .ostalo občinstvo, da steklenice sifonov ter pokalic, ki se morajo po izpraznitvi vrniti, vrnejo gostilničarjem ali onim, od katerih jih prejtmijo, a!i pa naravnost prizadetim sodavičarjem. Nedovoljeno in kažnjivo je prodajati te vrste steklenic, katere so last sodavtčarjev. To je njihov dragi inventar, s katerim morajo obratovat'. Prosi se občinstvo ter javna varnost, da vse zgoraj navedene zlorabe steklenic naznanijo gornjemu naslovu ali pa prizadetim sodavičarjem. Skoio na pol zastonj tujskega prometa. Potovanje po najlepših krajih Švice. Opazovanje organizacijskega dela tamošnjih gostifni-čarskih organizacij in njih strokovnih šol. Prisostvovanje internacijonalnemu kongresu gostilničarjev in medsebojno spoznanje. Ce hi se izmed naših tovarišev kdo zanimal za to važno strokovno prireditev, prositoo, da nam do 1. junija t. 1. sporoči, da mu preskrbimo vse potrebno na potovanju in za bivanje v Švici. se proda okoli 1000 komadov v Teharski štolami. Istotam se izredno poceni radi posebnih razmer prodajo tudi drugi raznovrstni bukovi stoli za sobe, gostilne in vrte. Re-flektanti naj se obrnejo na naslov „ZAVORA", Celje. J? s- IZHJ Mse eno, kateri kavin pridatek uporabljate. — Razlika v kakovosti je jako velika, ravno tako kakor pri zrnati kavi. — Najzadovoljnejši bodete s Franckovim kavnim pridatkom, kateri je že pred davnim preizkušen in katerega kakovost je priznano najboljša. — (Pravi je samo z imenom „F§*anck“ in z mlinčkom.) Razne vesti. »iVaše 'gorice*. Prva številka glasila vinarskega društva v Mariboru, ilustrirani mesečnik »Naše gorice«, je izšla 10. maja t. 1. z zelo aktualnimi in zanimivimi članki. Po sklepu društvenega odbora dobiju list le oni, ki so plačali članarino. Zato pozivamo vse zavedne vinogradnike in gostilničarje, da prijavijo svoj pristop k društvu!. Za gostilničarje je posebno važno pristopiti k temu društvu kot člani, ker bomo nastopali s tem društvom skupno proti dovozu dalmatinskega vina v naše kraje, katerega točijo izključno le točilci stoječim gostom'. Natančnejša navodila in pogoje objavljamo na drugem mestu. ALOJZIJ PLAUSTEINEE, posestnik in gostilničar, izvoz lesa, sena in slame, Št. Jur ob južni železnici, priporoča cenj. tovarišem gostilničarjem in trgovcem polnomasten trapi-stovski sir lastnega izdelka, katerega ima v najboljši kvaliteti zmiraj v zalogi. * Razstava gostilničarske obrti v Ziirichn. se otvori dne 4. in traja do 27. junija 1927. V tem času se bo vršil istotam tudi internacijonialni kongres gostilni-čarstva. Da pomagamo našim gostilničarjem k čim večji praktični izobrazbi v gostilničarski stroki, smo se odločili organizirati skupno z Udruženjem gostioničara itd. za oblast zagrebačku v Zagrebu poučno potovanje v Švico s približno sledečim dnevnim redom: Ogled razstave v Ziirichn, znamenitosti kopališč, letovišč, hotelov, gostiln:, počenši pri mali gostilni do naj-luksurijaznejše palače, občen ogled vsega, kar se ustanavlja za povzdigo Vinarsko društvo in »Naše gorice« v Mariboru. Slovenski vinarji so dolgo čakali na ustanovitev prepotrebnega Vinar- ^ skega društva, katerega Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Sloveniju v Mariboru ni mogel nadomeščati ; le-ta je namreč nastal po prevratu in je v prvih letih marsikaj koristnega pokrenil. Ko se je pa zasnovala vinska organizacija na najširši podlagi za vso državo (Glavni savez Pokrajinskimi zvezami, in Krajevnimi društvi kot podružnicami'), se je pričakovalo od teh udruženi več, nego je bilo ob danih razmerah upravičeno; kajti vsi potrebni pogoji za to so manjkali. In tako sta prišla »odsek« ter »savez« žal prekmalu na mrtvo točko, obstojala sta brez malega samo še po imenu. Prijatelji dobre stvari so prisl' - žal nekoliko pozno — do prepričanja, da je treba radikalne operacije in temteljiite reorganizacije: nezdravo se mora odstraniti in pričeti je takoj z novo zgradbo na trdini prirodni podlagi. Kar se je zamudilo, se skuša zdaj s tem bolj vztrajnim delom nadoknaditi. Dne 5. marca t. 1. sta se v Mariboru vršili skupščini obeli starih organizacij:, sklenita se je nijih likvidacija, izvolil se je likvidacijski odbor, hkrati pripravljahu odbor za ustanovitev novega društva vinarjev iz obeh slovenskih oblasti itd. Ta odbor je izredno pridno in smotrno vse pripravljal ter svoje važno delo razmeroma v kratkem čaisu zaikiijuičil, tako, da se je moglo Vinarsko društvo v Mariboru (za mariborsko in ljubljansko oblast) ustanoviti že 2. aprila t, k ob številni udeležbi vnetih slovenskih naprednih vinogradnikov. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so prihiteli na ustanovno skupščino odlični zastopniki vinarstva tudi z daljne Dolenjske in iz B el okra-jine, s katerimi smo pridobili vnete zaveznike v poštenem prizadevanju za dosego društvenega namena, ki je v splošnem: vsestransko intenzivno pospeševanje vinarstva in onih panog kmetijstva, ki so z njim v zvezi. Vinarsko društvo bo izdajalo svoje glasilo, ilustrirani mesečnik »Naše gorice^ na eni tiskovni poli (16 strani) lične priročne oblike; prva številka je že izšla ta mesec. Zbranega je mnoge strokovnega gradiva, poučnih prispevkov prvovrstnih domačih strokovnih pisateljev in specialistov v najrazličnejših gospodarskih panogah. Že zda j se čuti potreba, da izide junijska številka »Naših goric« po možuosti na dveh tiskovnih polah, da more poleg drugih važnih strokovnih vprašanj temeljito obravnavati tudi zelo pereče vprašanje o novem enotnem vinskem zakonu, ki je v osnutku že zgotovljen in ranima ter mora zanimati našo najširšo javnost, Z njim se že dolgo bavi-jo vodilni strokovni listi v Avstriji, posebno temeljito n. pr. »Neue Wein-Zeitung« na Dunaju, dočim se pri nas nikdo zanj ne zmeni — razen vinske NI VSE ENO KAJ PIJETE! Razlike so velike, med najboljšim i priznana razlika je že davno priznani tudi ta, d rastlinski Razparal ti, — prijatelj pomisli črevesa je vže tvoj ponarejeni matinski cviček sladko-kisli k „FlOriami'1 teci brez odloga da spet sešije ti črevesa uboga. dal- I^astiinska destilacija. El. J or os in drnej Ljubljana — Moste Pisnu Močili se mm točio po ijiižib celoti. Mteujteozorcoin cetibe! Varstvena znamka I domača ma ima vedno v zalogi Ašojzšj S3 i fo a 8 č i čr CELJE, Breg št, 9. usako množino za oddati. RCSniK, Sv. Jurij ob Pesnici. Hajiitljše čevlje kakor tudi sandale, samo lastne izdelke, dobite pri tvrdki Fr. G«awedS5, Maribor* — Studenci, Frankopanov^ ni. 10. Priporočam svoja najboljša štiri vina in prvovrstno kuhinjo vsem potnikom. TOMO MAJER, MARIBOR, Kolodvorska restavracija. Priporočam se za vsakovrstna dela v sodarstvu. Zmerne cene! Postrežba točna! GABRIEL KUHAR, sodar, Maribor, Meljska cesta. Posredovalna Maribor, SMo ul. I Posreduje nakupe in prodaje vseh vrst realitet, hiš ter drugo. Karel Troha, posredovalec. Zak. zaščitena higijenična sesalna slamka za kavarne, bare in restavracije. ANTON BIRGMAVER, Maribor, Meljski dvor. Ivanka Škerlec trgovina z mešanim blagom STUDENCI pri MARIBORU. Nainsniln Slavnemu občinstvu nazna nduilullilU. njam,da sem otvorll brivski salon na Ljubljanski c. 6„ nasproti manufakturni trgovini »Pri golobu«, Nar. dom. V stanju sem postreči in zadovoljiti cenj. obiskovalce v vsakem oziru kar najbolje in najhitreje po najnižjih konkurenčnih cenah. Striženje bubi-frizure. Onduliranje. Dijaki, dijakinje in delavci znižane cene. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča Anton čoh, brivski mojster. Trafika Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela od g. AND. KRAMBERGERJA gost lno v Krčevini in da bodeva postregla z nsjfinejšim Ijutomerčanom ter* s. priznano izborno kuhinjo. Se priporočava za obilen poset Ivan Berndorf< jedilno orodje in namizna posoda za hotele, restavracije in kavarne iz čiste bele alpake, tudi težko posrebrena. Na zahtevo gravirana z lastnim imenom. Skladišče iBerndorf* MARIBOR. Enolog Ivan Voller, vinogradnik in posestnik vinskih kleti, Lajteršperk pri Mariboru nudi originalno štajersko clago v steklenicah in sodih po nizkih cenah. LMP°|d Kraker krojač za dame in gospode Maribor-Studenci Aleksandrova cesta št. 48. Priporočam se za izdelovanje vseh vrst oblek po meri za gospode in dame od priproste do najfinejše izpeljave. ]. Szinicz Maribor, flUHsantlrola t. 21 priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga - - in perila po najnižjih konkurenčnih cenah. Izdelujem po vzorcu in jamčim do 5 let. Lovro Tomažič Maribor, Sodna ul. 24. jabolčnih ima vedno poceni na prodaj Rarol Loibner Cel j e priporoča sir švicarski v škatlah, trapistovski in emendolski ter pristne kranjske klobase. ddvefnik je otvor*!! pisarno v Celju v poslopju Jadransko - podunavske banke. razpošilja Oset Andrej Maribor — Narodni dom. URE, ZLATO, SREBRO Ant. Lečnik, Celje, Glavni trg št. 4. KUPUJE STARO ZLATO, SREBRO. Bučno olje pristno in prvovrstno, priporoča J. HochmUller, tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom 7 (Magdalenska stran.) Zamenjava bučnih jedrc za olje. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzela gostilno od ge. Vik. Andrejek, preje „PRI AMERIKANCU" MARIBOR, Zrinjskega ulica štev. 1 ter bodem postregla vedno z dobrim štajerskim blagom in z izborno kuhinjo. — Sveže kranjske klobase in druga mrzla jedila. — Gostilna je na novo preurejena, na razpolago tudi kegljišče — Se priporočam za obilen obisk z odličnim spoštovanjem A.NA. ČEPE, gostilničarka. Raznanilo. Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostilno „PRJ PUNTIGAMU" od gosp. F. in A N T. R 1 Š A V 1 J v Mariboru, Mlinska ul. st. 23. Postregla bodeva s prvovrstnim vinom ter izborno kuhinjo. Lep senčnat vrt! Se priporočava Rudolf in Antonija Horvatič. Pohištvo, posteljnina, preproge, linolej, pohištvene predmete za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah Karl Preis, Maribor, Gosposka 20. Ilustrirane cenike brezplačno. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prevzel gostilno od g. N. IZLAKARJA v Mariboru, Vojašniška ut 10 in bodem postregel z najboljšim štajerskim vinom in z izborno domačohrano karnajkulantneje. Se priporočam z odličnim spoštovanjem Franc Kleinšek, gostilničar. iiaaaB šampanjec ■* ,$omier’ Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvće Rćservće (rdeča glavica). Kletarstvo: Gornja Hadgona. Zastopstvo za Slovenijo: Kerne in Favai, Ljubljana. Originalnat Cenik gratis in pranka. "v steklenleaili tvrdke Veleposestvo vinogradov KLOTAR BOUVIER Gornja Radgona Vrste letnik: 1921 Ljutomerski rizling, » 1923 Tigermilch, 1923 Ljutomerski rizling, 1924 Murski biser in mnogo drugih. » Najceneje kupite modno in konfekcijsko blago, vsakovrstne čevlje in raznovrstno moško in žensko perilo domačega izdelka v trgovini modnega blaga CELJE, Glavni trg 14. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. Gostilničarji pozor! Za brizgance je najpriMadnejša H kislim vinom naj se vzame Radenski Hroljev vrelec Za staraJn.rdeča vina naj se vzame Radenski liizela vrelec Razen teh še razpošilja ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI Radenski zdravilni vrelec, ki se pa uporablja v prvi vrsti kot zdravilna voda. aŠIaV: * legavRe, Kafisr pridam v mesto Celja k asmškl cerkvi sa podam pri Htedinu im nakupim da taoa kaj imam! a o' \ M H-ikupim tam za malo dnarte za rodbino vso dlril vjs Gejšeijšs. p.sjcsnpja pri tej tvrdki res dobim. Tam blaga za oblatila zfcorei za ckas si vsak eefir, psrhaat, žamet, svila za klobuk nsiispši trak. rokavice, tspie majcs, bale srajca, iepe pisano odeja vse dobim tam najcensja. S'viiafiS rute za na glavo za neveste pajčolan — -> toda kaj bi pravil dalje, pojdi in oglej si sam. Pomni le si prav natančno saslos diks trgovin ker je v Ceija samo ena tvrdka Valentin Gladin. S %-sr CLčl % . . . ^ H Pozor! Novo! Pozor! D. Uršič, čevljarna Celje - Bvec? Naznanjam cenj. občinstvu, da imam večjo zalogo vsakovrstnih čevljev terf pošiljam brezplačno cenik. — Odpošiljam tudi po pošti. ^— Postrežba solidna! — Cene konkurenčne! Na ma1;)! Na veliko! FerdSkaberne stavbno in galanterijsko kleparstvo Celje, Dečkov trg 2 Specijalna delavnica za naprave strelovodov preizkušnja s telefonično mostno tehtnico po profesorju KOLRAUSCHU. Priporoča se Lovro Rogelj sodavičar Celje, Kralja Petra cesta št. 41. V zalogi ima vedno naravni malinovec iz domačih gorskih mainov. Fran Strupi (p^ priporoča f gostilničarjem in ^ kavarnarjem svojo bogato ^ zalogo raznovrstne ste-^ klene in porcelanaste posode. Najnižje cene in točna 1 /postrežba. K VELiET^GOVlflfl H. J. TUf*RD MARIBOR. Črni premog kosovee „Peklenica*** ^SOO kalorij, izvrstno in najcenejše kurivo za štedilnike in peči. — Glavno zastopstvo: Cankarjeva ulica 1, telefon št. 400. Bož. Guštin, Maribor Skladišče: Cankarjeva 24, telefon 136. f 1.000 kg Din 38' Cena: 10.000 kg Din 28- franko dom franko vagon Mursko Središče. Zahtevajte brezplačno poskušnjo na dom. Suha bukova drva po meterskih klaftrah vedno v zalogi. _______h r >» _______s____n n« . s „ ■ ' I ■■■ B B M ■■■■■■■■ ■ Gostilničarji pozor1 m m u • m i B a b Velika zaloga različnih stolov preprosta ali najfinejša izdelava Teharska štolama družba z omejeno zavezo Teharje, pošta in postaja Store pri Celju. I S ^ABBBBBBBBflflBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBflBHBBBflaraBBBBHI ■ V' Cenjenemu občinstvu kakor tudi mojim odjemalcem ^ vljudno sporočam, da sem se preselil iz Aleksandrove ceste štev. 24. v Cvetlično ulico 9 ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. Cene zmerne! Postrežba točna! Z velespoštovanjem Matevž St auto er, strugar MARIBOR, Cvetlična ulica št. 9. Hladilnik za pivo in jedila (EISKASTEN). Specijalna delavnica za izdelovanje najmodernejših hladilnikov za pivo in jedila ima vedno v zalogi CELJE, Gledališka ulica št. 5, Slovenija. Pmovfcli Martin, r'nrTT TT Franc KnVačič Holar, DoboVa pri Brežicah ob SaVi izdeluje vsakovrstne vozove za mesarje, koleseljne, kočije najfinejše vrste in avtomobilne karoserije po načrtu. Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani. Popolnoma vairno naložite denarne prihranke pri zadrugi Varčuj v mladosti, da stradal ne boš LASTNI DOM stavbena in kreditna zadruga z Marljivost, treznost,varčnost, Obrestuje hranilne ««oi so predpogo, ^ v starosti 1 omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. nravnostf! vloge po ^ /O* Jamstvo za vloge nad 2,000.000 Din. Ieri3otžn«bTali;fkp;a50doDm" Pisarna v Celju, Prešernova ul. 6. Iz malega raste veliko! BrezalhobolnB pijače: brez saharina, brez esenca, brez ekstraktov, iz svežega sadja in iz grozdnih jagod. Malinovec-vpliva pomirjevalno na srce, bezgovec ima odvajalno moč, čisti kri, pljuča in ledvice, borovnica!* zapira, zdravi želodčne ia črevesne bolezni, grozdni sok nadomešča grozdje, ribezov sok je bogat na citronovi kislini, višnjev sok prijetno diši, nadomešča črešnje, jabolčni sok hrani jabolka v steklenici vse leto, jagodni sok je piijeten po duhu in okusu. - Zaloga Podravske industrije \ Maribor, Koroška cesta št. 1 Kemijski laboratorij asa Industrijo, kmetijstvo in trgovino. Analiza zemlje z določitvijo gnojenja. — Preiskava modre galice in drugih za pobijanje škodljivcev določenih sredstev. — Vinske analize. Ugotovitev vinskih bolezni ter njih ozdravljenje. — Bistrenje vsakovrstnih vin. — Raznovrstne analize za industrijske potrebe. — Dobava kvasnih glivic za vretje in prevretje vin; zaloga sredstev za pobijanje škodljivcev v vinogradništvu, sadjarstvu in hmeljarstvu, in sicer «Conchinol-a», «Arbinol-a» in «Hmelin-a». --Kemijsko čisti preparati za industrijske laboratorije in slične ustanove, kot normalne kisline, normalne lužine, koncentrirane in razredčene raztopine itd. Samozaloga specijalnega Vitamin-redilnega kvasca, medicinskega kvasca Faex med. sicc in Vitamin-kvasnega ekstrakta za kraljevino SHS. Samozastopstvo jšpecijalne tovarne za mesarske stroje v Darmstadt-u (Wedel-ovih patentnih mesnih volkov) za Slovenijo in Hrvatsko. Zastopstva .Kemijskegaslaboratorija za industrijo, kmetijstvo in trgovino': V Celju: Drogerija «Sanitas», v Ptuju: Drogerija J. V. Poberaj in F. Brezovnik, v Ljubljani: Drogerija «Sanitas», podruž. Ljubljana, Prešernova 5. Zastopstva in podzastopstva se oddajajo- Trg svobode 3 Mi VALENTIN SCHUNKO 0 SOBNI SLIKAR IN PLESKAR 0 0 CELJE* Aškerčeva ulica 7. ig] 0 Izvršujem vsa v to stroko pripadajoča dela najnatanč- [BJ neje, solidno in po zelo ugodnih cenah ter se priporočam za naročila VALENTIN SCHUNKO, Celje, Aškerčeva ulica 7. HOTEL „EVROPA" Rogaška Slatina. 40 moderno opremljenih sob z električno razsvetljavo. V poslopju moderno urejena trgovina z mešanim blagom, delikatese, praška gnjat itd. Postrežba solidna! Cene zmerne! Z velespoštovanjem P. Losclmigr. Razširjajte .Gostilničarski Ust4! ■ // Kupujte vaše potrebščine le v manufakturni trgovini pri ssft „Solncvi“ CeBje, Glavni trg št. 9 Dokazano je, da kupite tam samo prvovrstno blago po znižanih cenah Za obilen obisk se priporoča Alojz Drofenik. Veletrgovina z vinom Pugel & Rossmann Maribor priporoča svoja izvrstna vina v sodih različnih letnikov Brzojavi: Pugel Maribor. - Telefon št. 34 Cene zmerne! Pisarna: Trg svobode 3. Cene zmerne! POZOR! POZOR! Izdelovanje moškega in ženskega perila, pred-" tiskanja in šivanje čipk (entianje). - Cene zmerne. Postrežba solidna. Se priporoča MARIJA DERGAS, prej Muiler, Celje, Gosposka ul. 17. KamnosdHa iiutostrijsHa dražba bzlajsta ulica 7 V CdjU Razlagoma ulita 7 Ustanovljena 1906 Telefon 67 Lastni kamnolomi Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. — Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpri-prostejše do najmodernejše oblike. Zahtevajte načrte in proračune. Zaloga radenske in petajnske mineralne vode! LEOPOLD FLORIAN Maribor, Pod mostom štev. 4—6 priporoča najizvrstnejšo zdravilno in namizno kislo vodo! GOSTILNIČARJI! Naročajte «Gizela» vrelec, ker ne črni nobenega vina. U E2EaK2E2E2 E23K2K2K2EHK2EHE2E2 EEE3E2E9EE1 Najboljše in zelo trpežno blago za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, plavino, cefir, platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kupite najceneje le v trgovini J. N. Šoštarič Maribor, Aleksandrova c. 13 v Šampanjec Franc Čuček d Cie, prej w. Hintze lastnik ERNST HINTZE, PTUJ KRALJEVI DVORSKI LIFERANTI Diamant Vino a la Corinth. Elite Imperial Vermouth a la Torino. 3 E ^ISEEEEEEEEEsI S------— r Melianžšha delagnica z elehtp. obratom za šivalne stroje, kolesa, pisalne stroje, gramofone, kino-aparate ter vsa v to stroko spadajoča fino-mehaniška dela. SVajstarejša popravljalnica J*! Ciščenje motnih vin s francosko želatino „L.AINE1' ali praškom „JULLIEN*1 je poceni in enostavno. Tudi vsa druga čistilna in lepšalna sredstva »EPONIT«, MARMORNI PRAŠEK itd. dobite stalno v drogeriji Cel j' gj za avtomobile in motorna kolesa. Velika zaloga nadomestnih in sestavnih d^lov ter oprem za avtomobile in motorna kolesa. Zalogo koles, Šivalnih strojev, pisalnih strojev, gramofonov in nadomestnih ter sestavnih delov. Galvanski zavod za poniklanje, pomedenje in pobakrenje vseh kovin; brusarna in strugama. Poprave vsakovrstnih strojev se izvrše vestno in strokovnjaško ter najceneje. Moric Dadieu, KSikulkai8t Maribor J" Telefon Štev- 389. Ustanovljena I. 1899. Brzojavi: M. Dađieu, Maribor. ^isssssssss^^l ^asasg.sBSSEi (EEE—EEE-Bd? »DRAVA'd Maribor, Meljska cesta 91 Telefon interurb. 256 Telegi*.: Drava Maribor Izdeluje: Hladilne omare, prostostoječe hladilnice z letno polnitvijo, točilnice, stroje in konzervatorje za sladoled, stroje za izdelavo ledu v gospodinjstvu. Presije za pivo. Prednosti fabrikatov: Intenziven hladilni učinek, popolnoma suhe stene hladilnih celic, svež in čist zrak, nizki nabavni stroški. Zahtevajte cenik! Načrti, proračuni in strokovnjaški nasveti na razpolago. Damski česalni salon Leopoldina = Eigl»Leben Maribor, Gosposka ulica 28, na dvorišču desno se priporoča cenj. damam za onduliranje, striženje bubi - glavice, vodne ondulacije in barvanje las, manikure, negovanje lic. - ,MAGNETO( Pma specijalna delavnica z električnim etatom za magnete, vžigalne aparate in razsvetljave avtomobilov, motornih koles in dvokoles, reparature vsakovrstnih magnetov in vžigalnih aparatov za eksplozijske motorje vseh vrst. — Popravila in nabijanje akumulatorjev. Moje dolgoletne praktične izkušnje in odgovarjajoča specijalna uredba mi omogočajo, da izvršim vsa naročila docela strokovnjaško, točno in po zmernih cenah kar najhitreje. Kupujem in prodajam magnetne aparate in ===== njih sestavne dele. ==== Karel Dadieu, mehanik. Dravska ul. 10, Maribor a Samo B'jaCini čez morje — Dobra hrana in pijača bfSZplECnO » ......... Cie Chargeurs Reunis, Sud Atlantigue, --------------- » za pomorske vožnje v juž- s no Ameriko, Avstralijo, * Argentinijo in Kanado. | Tozadevna pojasnila in vozne listke ■ daje zastopnik | Ivan Kraker v Ljubljani, Kolodvorska ul. 3-1 s : t Ljubljana, Laško in Maribor .C-"'., v-a;-/#', priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, ,#lferkjjilesr% „Porter" in ^Bock" vsem cenj. gostilničarjem in gostom. Z odličnim spočfovenjem Delniška pivovarna »Unio n«, Ljubljano, LačkoinMaribor. Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. — Odgovorni so : Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. — Vsi v C^\n