OKTOBER
IG S Gal., opat
17	N 22. pobink.
18	P Lukež
19	T Peter Alkant Q
20	S Janez Kant.
21	C Uršula
22	P Marija Sal. +
23	S Severin
24	N 23. pobink.
25	P Krispinjan
26	T Evarist	g
27	S Fnimencij
28	C Simon in Juda
29	P Narces	+
30	S Marcel in Kas.
31 N 24. pobink.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST M AMERIKI
Pftlo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja M imagei
GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA! SI CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
ftOfficial Organ of four, Sloveni an OrganizationsX
WAJSTAXKjt] IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN ILOVBNSX3
LIST] ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 207.
CHICAGO, ILL., TOREK, 26. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 26, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Dve francoski tovorni ladji napadeni od pomorskih bandi-tov. — V francoskih in angleških afriških kolonijah podpihuje Italija Arabce k vstaji—Tajni načrti Nemčije, Italije in Japonske, da vržejo svet v zmedo.
Pariz, Francija. — Na Sredozemskem morju je prišlo tekom nedelje do dveh mednarodnih "piratskih" činov, ki sta ponovno razburkala že itak napeto ozračje. Ob za-Padni obali se je namreč izvršil napad na dva francoska tovorna parnika, od katerih je bil eden tako poškodovan, da ga je moralo moštvo zapustiti.
Žrtev prvega napada je bila tovorna ladja Oued Mellah. ki je vozila sadje in zelenjavo iz severne Afrike v neko francosko pristanišče blizu španske meje. Kakih 50 milj vzhodno od Barcelone je priletel nad njo neki aeroplan, o katerem se ni moglo ugotoviti, katere države je, in vrgel na njo več bomb. Poškodovani ladji so prihitele na pomoč francoske bojne ladje, ki so rešile moštvo,ker parnik vsled Poškodb ni mogel nadaljevati Vožnje.
Drugi incident se je pripetil francoski tovorni ladji ^r°cida. V Lionskem zalivu, milj proč od francoskega °brežja, jo je ustavila neka tuja bojna ladja, ki ni imela izvitih nobenih zastav, in jo Prisilila, da je izpremenila svojo smer plovbe proti Alžiriji, ter ji je morala slediti Proti Balearskim otokom. Na ostri protest moštva pa je tajinstvena bojna ladja končno izpustila ujeti tovorni parnik ter nato naglo izginila.
Ta dva dogodka sta znova razburkala francoske dliplo-niatske kroge, kateri ju smatrajo kot nov poizkus Mussoli-nija k izzivanju. Prepričani so namreč, da ima v obeh lučajih Italija svoje roke vmes, dasi se javno ogibajo to Priznati, da napetosti #še bolj ne poostre.
Povrhu vsega tega pa dela Francozom skrbi tudi upornico gibanje Arabcev v francoskih, kakor tudi angleških kolonijah v Afriki,
PROTEST PROTI JAPONSKI
Japonski aeroplan streljal na
tujezemske civiliste.
Šanghaj, Kitajska. — Zastopniki ameriške in angleške vlade so vložili v nedeljo pri japonskih oblasteh oster protest proti napadu, ki ga je izvršil neki japonski aeroplan na skupino tujezemskih civilistov, ki so napravili izlet na neki poti V angleški koncesiji. Štirikrat je priletel nad nje in jih obsipaval s streli iz strojnice. Od krogle je bil pri tem smrtno zadet neki angleški vojak. V protestu se je
KONCERT V WAUKEGANV
Nastopali so zbori štirih pevskih društev in "Alvernija" simfonična orkestra,
Waukegan, 111. — Dan slovenske pesmi je zadnjo nedeljo v naši naselbini izredno lepo uspel. Slovenski pevski zbori so kar tekmovali v glasbeni umetnosti pred številnim občinstvom, ki se je zbralo od blizu in daleč v obširni dvorani šole Matere Božje na deseti cesti. Nastopili so trije mogočni slovenski cerkveni pevski zbori, to je domače cerkveno pevsko društvo "Lira", pod vodstvom g. Johna Kovači-ča; cerkveno pevsko društvo "Adrija" iz Chicage, pod vodstvom g. Ivana Račiča, in cerkveno pevsko društvo sv. Jožefa
ta čin ožigosal kot premišljen iz Jolie? pod vodstvom spretne napad, toda japonske oblasti, ki mIade^ organista g. Antona
NOV ZAKON ZA POROKE V MICHIGANU
Lansing, Mich. — Tukaj-šnja država je sledila vzgledu Illinoisa in nekaterih drugih držav, ki so že prej sprejele zakone za zasiguranje zdravih zakonov. Zadnjo soboto je namreč stopil v Michiganu v veljavo zakon, ki ga je sprejelo zadnje zasedanje zakonodaje, po katerem se zahteva, da morata predložiti ženin in nevesta zdravniško spričevalo, da sta zdrava, predno se jima izda poročno dovoljenje.
so takoj izrazile svoje obžalovanje, so dejale, da je letalec napravil pomoto in je menil, da strelja na Kitajce,
Z AVTOMOBILOM V OKNO
Chicago, 111. — Tukajšnji slovenski grocerist Tony Kukman, 1900 W. Cermak Rd., je dobil zadnjo soboto popoldne svojevrstnega "kastomerja". Neki moški je namreč kar z avtomobilom skočil skozi izložbeno Okno v njegovo prodajalno. Voznik, ki je pripeljal od vzhoda po Cermak Rd., se je skušal umakniti nekemu drugemu, ki je pri-vozil predenj po Lincoln st., a ni mogel tako hitro zakreniti in je treščil naravnost v okno. K sreči ni bilo nobenih človeških žrtev.
VLAK TREŠČIL V ŠOLSKI BUS
Mason City, la. — Deset oseb je bilo ubitih in 20 ranjenih, ko je pretekli petek Rock Island osebni vlak treščil v neki bus, napolnjen z višješolskim dijaštvom. Nesreča se je pripetila na prostorih tukajšnje opekarne, ki ,so jo dijaki ravno nameravali katerega (obiskati potem, ko so celi dan
razna druga
ocividno tudi podpihuje Ita-)prej ogledovali
1Ja 8 svojo propagando. Dom-1 industrijska podjetja v mestu,
eva se, da je Nemčija pre-	.....
govorila Italijo k temu, naj Poskrbi, da boste imeli Franca in Anglija polne roke Uela na jugozapadu Evrope in v Afriki, da bo med tem ča-s°m ona lahko nemoteno uda-na Cehoslovaško. Vsled °jne na Daljnjem vzhodu jfc a °be demokratični državi J0 °Žaj še bolj kočljiv in čim-a'ie bolj jasno se kaže, da 0 Nemčija, Italija in Japonska
a skupnem delu, da napravite Pa sv(
5ar bi lahko darile.
Tukajšnji diplomatski krogi J? izvedeli za nekoliko točk iz j^ivne pogodbe, ki se je skleni-med Mussolinijem in Hitler-m ob nedavnem Mussolinije-jm obisku v Nemčiji. Kakor se v...1' se v tem paktu daje Nem-Jl prosta roka v jugovzhodni
no r0pi- d°čim bo italija istočas" jj. ^dila svoje delo za razširjajo svojega imperija ob'Sredo-emIju. Miti ena, niti druga se
svetu čim večjo zmedo, na one po svoje gospo-
kar spada v njih učni1 red. Vlak je razmetal mrtva trupla in kose razbitega busa 500 čevljev daleč naokrog. Med ubitimi je bil voznik busa, kakor tudi neki učitelj in neka učiteljica.
—o-
JAPONCI PODPUPLJAJO KITAJSKE VOJAKE
Šanghaj, Kitajska. — Japonci skušajo z denarjem pod kupiti kitajsko vojaštvo, da vrže proč orožje in se neha bojevati. Pred kratkim so ponudili vsakemu takemu vojaku nagrade — 29 centov. Na to ponudbo pa ni bilo nobenega odziva in tako so njih aeroplani zadnji petek metali letake, na katerih se je objavilo da se ta nagrada zvišuje na i$1.47.
Rozmana. Poleg teh je nastopilo tudi hrvatsko pevsko društvo iz Waukegana pod vodstvom g. Johna Thomasa. Za uvod in pa med nastopi je pa svirala razne skladbe "Alvernija" simfonična godba iz Chicage, pod vodstvom šolske sestre. Slavnost je otvoril domači č. g. župnik; M. J. Butala, ki je tudi predstavljal in tolmačil občinstvu razne posamezne točke. K besedi sta bila pozvana tudi č. g. Ruda Potočnik, župnik iz Sheboygana, č. g. Geo. Kuzma, pomožni župnik iz Jolieta in č. g. Marcel Marinšek, pomožni župnik iz Chicage. Vsa prireditev je najlepše izpadla. Več o tem še sledi.
ŽVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TOVORNIH CEN
Washington, D. C. — Meddržavna trgovska komisija je zadnji petek izdala dovoljenje, da železniške družbe lahko zvišajo tovorne cene za prevoz nekaterih vrst blaga, katere bodo stopile v veljavo avtomatično v 30 dneh, ako se ne bo prej upoštevala kaka tehtna pritožba proti njim. Med tem blagom je železo, jeklo, cement, petrolej, razne rudnine ter podobno in je po višanje zlasti za premog pre-' cej znatno, namreč od 400 do 500 odstotkov. Z odredbo pa
PO KALSVETV
—	Chicago, 111. — Pred 25 leti je Duane G. Hunt, dijak na tukajšnji univerzi, zaprosil Father Shea, naj mu da pouk v katoliški veri. Pozneje je ta dijak prejel krst in obhajilo, postal duhovnik in ta mesec bo njegova gorečnost dosegla krono: Posvečen bo namreč v škofa Salt Lake škofije.
—	Three Rivers, Que. — Med tem, ko se delavstvo po drugih krajih da izvabiti od socijalizma in komunizma, je pa delavstvo v tukajšnjem mestu pokazalo, da vidi svojo rešitev v katolištvu. 15. oktobra je namreč 15,000 unijskih delavcev poromalo skupno na božjo pot v Cap de la Madeleine.
—	Liverpool, Anglija. ■— Tukaj se je pričela graditi nova katedrala, ki je toliko napredovala, da se bo v njej brala ta mesec prva maša. Bo pa to ogromno poslopje, ki bo obsegalo pet akrov zemlje, in neki duhovnik se je izrazil, da utegne nje graditev trajati celih sto let.
—	Atlantic City. — V posebnem pismu,poslanem nekemu uradniku CIO, je škof R. E. Lucy iz Amarillo, Tex., povdaril, da je dolžnost de-lastva, da se priključi delavski uniji v svrho protekcije in napredka.
NAČRT ZA ODLOČILNE BOJE
Španski nacijonalisti nameravajo podvzeti veliko ofenzivo, s katero upajo končati vojno.
fS-
železniške družbe niso zadovoljne in so še isti dan objavile, da bodo vložile apel za nadaljnje zvišanje.
Hendaye, Francija. — Na
vseh španskih frontah so nacijonalisti povečali svojo aktivnost, odkar so vzeli lojalistom mesto Gijon, njih zadnjo postojanko v severni Španiji. S padcem tega mesta je namreč general Franco pridobil toliko, da okrog 45,000 svojih mož, kateri so bili zaposleni na tej točki, lahko uporabi zdaj na drugih frontah.
Kakor se ugotavlja, nameravajo nacijonalisti v kratkem podvzeti veliko ofenzivo na severovzhodu Španije, južno od francoske meje, in trdi se, da smatrajo to ofenzivo za odločilno in da bodo z njo končali vojno. Njih cilj je namreč, prodreti proti vzhodu do Valencije in Barcelone, s čimer bi lojalisti izgubili svoje glavne oporne točke.
Poročila z vladne strani trdijo nasprotno, da se ta poizkus nacijonalistov ne bo obnesel, češ, da imajo vse glavne točke dobro zavarovane.
If Jugoslavije
.,.. «
Usodno zastrupljenje z gobami, katerega žrtev bi kmalu postalo v Mariboru štirinajst oseb. — Divjanje brezposelnega sedlajrja, ki je nevarno ranil štiri osebe. Smrtna kosa in drugo iz domovine.
KLIJENT UBIL ADVOKATA IN SAMEGA SEBE
Chicago, 111. — Umor in samoumor se je izvršil pretekli petek v uradu advokata v A. M. Ehrlicha v poslopju na 64 W. Randolph st. Žrtev napada je postal advokat sam, ki je kmalu nato v bolnici podlegel rani, ki jo je zado-bil s strelom v glavo. Napadalec, neki 58 letni Rich. Lunk, se' je nato še sam ustrelil v glavo in padel poleg svoje žrtve. Dva moška, ki sta bila tedaj v uradu, sta skušala obvladati napadalca, toda ta je bil izredno močen in sta se mu morala umakniti v predsobo, odkoder sta poklicala policijo. Lunk je bržkone mislil,da ga je Ehrlich opeharil; pred šestimi meseci je ta namreč vodil zanj posredovanje za neko posojilo, katerega pa ni dosegel.
TUDI BOLGARIJA SE PRIPRAVLJA
ne bojite, da bi demokratične države resno nastopile proti njima, češ, da nimajo dovolj močne hrbtenice za tako odločen čin.
Žrtve revščine
Maribor, 5. okt. — V pro-slulih Dajnkovih zgradbah, kjer stanuje najhujša mariborska revščina, se je pripetil nocoj dogodek, ki bi kmalu terjal številne človeške žrtve. Reveži, k£ stanujejo v teh poslopjih, se preživljajo v veliki meri s tem, kar naberejo po polju in po gozdih. Posebno v teh dneh, ko so postali naši gozdovi vsi polni užitnih in neužitnih gob, so odhajali ti reveži kar v večjih skupinah na Pohorje, da bi vsaj z gobami jiekaj zaslužili. Tako je odšla včeraj na Pohorje tudi Marija Kmetič ter tam 1 nabrala košaro gob in jih pri-' nesla domov. Nabrala jih je toliko, da jih je nekaj od teh lahko tudi še prodala stanovalcem v sosednji zgradbi. Nocoj precej pozno v noč pa so se pokazali na vseh, ki so jedli te gobe, hudi znaki za-strupljenja. Reveže so začeli zvijati silni krči, nekaj celo tako hudo, da so popadali v nezavest. Nekaj nezavestnih so danes 'zjutraj prepeljali reševalci v zagrebško bolnišnico. Zastrupljenih je vsega skupaj 14 oseb. Le v šestih primerih gre za lažje zastrupljenje. Ti so lahko ostali kar v domači1 oskrbi. Izprali so jim želodce in so sedaj izven nevarnosti, V bolnišnici pa so: 15 letna Vilma Kmetič, 37 letna delavka Elizabeta Kolar, njena 6 letna hčerka Marija Kolar, 16 letna Olga Esser, 27 letna Angela Močnik, 16 letna Milena Ko-pula, 58 letna Roza Gobec in 27 letni delavec Rudolf Va-lek. Pri nekaterih zastrupljen-cih se je stanje že danes dopoldne precej popravilo, dva nesrečnika pa sta še vedno v nezavesti in je njuno življenje v nevarnosti.
Ta nesrečni dogodek je vzbudil pri sosedih veliko razburjenja in upravičenega strahu.
-o-
ranjena sta bila nato prepeljana v Slovenjgradec. Prav tako so prepeljali v bolnišnico! Breclana in Guzejevca. Brezposelnega sedlarja pa so orožniki takoj aretirali.
—o-
Ogenj
Gospodarsko poslopje žup« nišča pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je postalo žrtev nenasit-nih plamenov. Gasilcem in vaščanom se je posrečilo preprečiti1, da ini zgorelo tudji župnišče. Kako je ogenj nastal ni znano.
-o-
Pod
vozom
Ko je hotel 10 letni posestnikov sin Ivan Zalokar iz Podpeči pri Jurkloštru stopiti na voz, sta ga vola podrla na tla in kolo je nesrečnemu fantu šlo čez trebuh in ga močno poškodovalo, da so ga morali oddati v celjsko bolnico.
-0-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Ivo Trošt, nadučitelj in pisatelj v pokoju. Doma je bil. iz Vipavske doline. Kot učitelj je služboval v več vaseh na Krasu; !kot pisatelj je bil tudi dobro poznan zlasti članom Mohorjeve družbe. Star je bil 72 let. — V Osjeku je umrla Franja Zobec, rojena Gorše, bivša trgovka v Novem mestu.
-o-
Dva padca Blizu Šmarja na Dolenjk skem je padla s kolesa 25 letna strežnica Brigita Blatniko-va iz Ljubljane in se močno poškodovala. — V Ljubljani na ulici je pa padel s kolesa 20 letni zasebni uradnik Jože Kovič in se tudi nevarno pobil. — Oba so spravili v bolnico. ' i
——o--
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Med tem. ko se cela Evropa oborožuje in mrzlično pripravlja za grozeči napad, tudi mala Bolgarija meni, da ne sme zaostajati, in v podobni meri ojačuj^ svojo vojaško silo. Gornja slika kaže kralja Borisa (n? desni), ko iz strelskega jarka opazuje velike vojaške manevre blizu Sofije.
Podivjanec
Prevalje, 6. okt. — V noči od 4. na. 5. t. m. se je izvršil pred neko gostilno na Preva ljah krvav pretep. Do spora je prišlo zaradi nekih keksov. Brezposeln sedlar, ki se je že dalje časa potikal v okolici Preval j, je med divjim pretepom z nožem razrezal Gabrijelu Guzejevcu žilo odvodnico na roki, Rudolfu Hriberniku žilo odvodnico na vratu, Binny Bre'-clan je dobil urez v nogo, najhujše pa je ranjen mladi Tonči Pučel, ki ima ranjena pljuča in se bori s smrtjo. Prvo pomoč je nudil dr. Flis, ki je dal na razpolago tudi svoj avto. Najhujše ranjena. Pučel in Hribernik, sta bila prepeljana v bolnišnico v Črno vendar nista bila sprejeta zaradi nedostajanja potrebnih operacijskih priprav. Težko
i
VELIKO
Blasnikovo PRATIKO
ZA LETO 1938
Smo ravno prejeli.
Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo več slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane
25 centov
Naroča se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Stran »
AMERTKANSKI SLOVENEC
Torek, 26. oktobra 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
, Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto ........................................$5 60
Za pol leta ..........................-........... 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ..................................$6.00
Za pol leta .................................... 3.00
Za četrt lfta ......,............................... 1-75
Posamezna številka .........—........... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891»
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ....................................$5-0°
For half a year ---------------------------- 2.50
For three months .........................r 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _____________—-------------$6.80
For half a year __________________________ 3.00
For three months ----------------------- 1-75
Single copy —
3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevam, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je £as do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Raj na zemlji
Stvar nikakor ni morda le poetična, pojav ljudske domišljije, basniška, pravljična. Nasprotno. V bistvu vsaj sega ob najbolj aktuelno realnost. Ali niso dogodki v sedanji Rusiji resnični, pred našimi očmi, realni, aktuelni in nikakor ne namišljeni in le poetični? In vendar se suče pravzaprav vse le okoli nekega raja na zemlji. Rusija je pa le en del. V drugi obliki je vse polno poizkusov ali vsaj načrtov, kako priti do zemeljskega raja. Stvar sega v najbolj aktuelne socialne razmere in gospodarska ali ekonomična vprašanja. Res je stvar utopistična, pa nič manj dejanska. Socializem, kolektivizem, komunizem . . to pač niso gole utopije, in ne grejo za kakimi utopijami. Govorijo o "idealni državi", o "državi brez ali z malim delom" (Leisure State), in z vso resnostjo zatrjujejo, da pride do take države, take človeške družbe. V jedru je pa to — raj na zemlji, in ni le kak sanjavi raj, resničen raj, trdijo, bodo ustanovili in naredili.
Na zunaj se zdi stvar pravljična. Skozi vse človeštvo pa gre neko hrepenenje po nekem raju. Pravljice raznih oblik niso mogle nastati brez neke resnične in zgodovinske podlage. Raj je bil resničnost, realnost, človeštvo ga je izgubilo, in zdaj ga išče vsaj v — utopijah, pa trdno veruje, da vsaj neka oblika take utopije postane prej ali slej — realnost, resnična, dejanska. Poglejte sa-mole, koliko pišejo naši slovenski socialisti o dobi, ko se uredi produkcija in distribucija, in ko nastane — raj. Socialisti ne operirajo s kakimi pravljicami. Stvar je prav za vse vrlo aktuelna.
Pristno utopistična je zadeva, ko sega pač bolj v poezijo ali v ljudsko domšljijo. Kralj Midas je sanjal o — raju, ako bi se vse, česar bi se dotaknil, izpremenilo v zlato. Kruto se je varal. Alkemisti so bili v bistvu na istem stališču, ko so skušali "narediti" zlato. Bolj realna je zadeva postala, ko je Kolumb odkril Ameriko. Zlato, zlato . . to je dežela zlata, vse je le zlato .. drveli so sem, pa je bila pač le — utopija, kakor lahko vsak sam vidi, ki je tukaj, kako je s to zlato deželo in s tem rajem.
William Morris, Edward Bellamy in drugi ne operirajo več s kako golo utopijo. Marksizem z vso svojo dialektično ekonomijo meri na neki zemeljski raj vsaj pri teoriji. Rusija postavlja neki raj že nad 20 let. Vsa tragedija je v tem, da noče biti zlata, ali da se zlato izpremeni v silno trdo realnost.
Ampak naprej in naprej sanjajo. Mašinerija raste od dne do dne. Produkcija je silna, še bolj se bo zmeha-nizirala in še večja bo, le distribucija je še slaba, v otroških čevljičkih, pa gre naprej in naprej, bogami, ni je sile, da bi ne prišli do neke — rajske države, kjer sicer ne bo brez dela, ampak malo bo le dela, temveč pa časa in prilike za uživanje življenja. Par ur dela bo zadostovalo, vse drugo se lahko porabi za veselje po razkošnih in bajnih ulicah. To bo najmanj vrlo realni "Leisure State". Nekoč so sanjali o zlatu, zdaj bomo imeli — časa, da bo na koše veseličenja. Nič utopija, realnost je, in vsaj mogočno korakamo v to realnost, ko bolj in bolj vse mehaniziramo. Izgleda, priznam, da gremo v tako realnost in v ta — raj. In še več. Imamo štatistiko, ne morda srednjeveško alkemijo, in štatistika kaže vse v realnih številkah, bogami, da ni dvoma, da pride doba malenkostnega dela, dosti jela, in dolgega veseličenja vsak dan. Nič utopija.
Ali se pocedijo sline? Izgleda tako. Ampak. Neka grenka kapljica pade v kupo veselja in upa. Stvar je bila že na poizkušn ji in sledila je strahovita polomija. To je bilo v malo drugi, a prav slični obliki, ko je rimski imperij obsegal skoroda vse človeštvo in so tam imeli to, o čemur še sanja moderni svet, imeli "panem et circenses", dosti kruha brez dela in na kope razvedrila od jutra do večera. Druga oblika je bila. Mesto strojev so opravljali delo sužnji, in ti niso bili smatrani za ljudi, ljudje, rimski državljani, pa so bili brez dela, imeli na izbiro jela in se le veselili. Zgodovina jasno dokazuje, da je bilo vse tako skozi dolgo dobo, a ista zgodovina tudi priča, da je prišlo do
strašnega poloma, ko se je ta raj temeljito podrl in vse pod seboj pokopal. "Kruh in veselje" je bilo, bila pa je tudi polomija. Ročnega dela Rimljan ni opravljal, to je bilo pripuščeno sužnjem, ampak "delal" je kot vojak in pri upravi imperija. Ko tega dela nekako ni bilo več treba, je poznal le "panem et circenses", in imel "raj", kmalu pa imel tudi konec tega raja.
Sicer pa ni treba segati nazaj v zgodovino. Prav pred našimi očmi imamo slučaje pri mnogih plutokratih, kjer sinovi in hčere "ne sejejo in ne žanjejo", imajo toraj neki raj, ampak prej ali slej sledi tudi pri takih brezdelnih in le veselečih se plutokratih polomija. Kjer tudi delajo, je obstanek.
Kje tiči razlog, da je tak "Leisure State" nemogoč? Ako samole poudarjamo, da mora priti do take države, da vse meri na uresničenje takega stanja, bo tem slabše za družbo. Kje tiči razlog?
Pomota je v pojmovanju pravega bistva dela. Delo ni le nekaka plača, da je kruh in še malo več, ker kruh sam ne zadostuje, niti ni delo le neka "služba", dasi je ta pojm višji, ker pripozna tudi socialno odgovornost posameznika. Je neko zadovoljstvo v trdem delu za plačo in tudi v izvršeni službi, ampak vse to je le na površju.
Našemu materialističnemu svetu je težko govoriti o pravem bistvu dela. Ko je bilo delo "zmehanizirano" po sužnjih, je sledila polomija klasične civilizacije, in razkroj je bil šele ustavljen, ko je delo bilo postavljeno zopet na pravo podlago, in to je polagoma storilo krščanstvo. Srednji vek nikakor ni tako teman, kakor ga razglašajo taki, ki ga prav nič ne poznajo. Prav v tem veku je bila plača, denar, postranska stran, delo je obsegalo vsega človeka in ga dvigalo duševno, duhovno in fizično. Delo je bilo to, za kar ga označuje Genesis. Dokaz obsega vrlo obširno poglavje. Z materialistom in ateistom so silne težkoče, ampak resnica se ne ozira na zapreke in napore. Cerkev opozarja pri smernicah za socialno obnovo na to resnično in pravo bistvo dela. Tem slabše za materialistični svet, ako odklanja te smernice. Dejstvo, da jadramo v ta "Leisure State", nič ne pomaga, taka država lahko pride, prinesla pa ne bo, kar se od nje pričakuje. Kdor duševno ne dvigne vsega človeka, bo zaman čakal, da se bo človek dvignil, ko se mu tako ali tako olajša breme dela. Imamo dokaze pred očmi; v marsičem se je delo olajšalo, moralno pa je enako človek propadel.
Eno je gotovo. Naj pride, kar hoče, raja na zemlji ne bo nikoli. Hrepenenje po raju in iskanje nekega raja po raznih utopijah ima globoko in opravičeno korenino, ampak pravi raj je nekje drugje. Dela ne moremo odstrani ti, lahko delo preustrojimo, da ne bo prazno, suženjsko, lahko delo — posvetimo. In tu smo zopet na isti točki: "V potu svojega obraza si boš služil kruh". Ni noben raj, lahko pa je tako delo neka vrlo rajska zadovoljnost.

m

frJiMK;

30$!



ŽALOSTNE VESTI IZ MIN-NESOTE
Ely. Minn.
Žalostni dogodki pri nas se vrstijo drug za drugim. V teku enega tedna sta bila dva smrtna slučaja. — Dne 11 oktobra so položili k večnemu počitku blizu 15 letnega mladeniča Jakoba Čepelnika, prvorojenega sina Mr. in Mrs. Jakoba Čepelnika,West Chapman St. Dne 9. oktobra je šel z lova proti domu z nabito puško. Nesreča je hotela, da je po neprevidnosti sprožil petelina ip izstrelek mu je prestrelil glavo. Ta tako nepričakovana nesreča je silno pretresla vso naselbino, zlasti pa starše, brata, sestre in sorodnike. — Pogrebno sv. mašo je opravil g. župnik Rev.
Fr. Mihelčič, pogreb je pa vodil pogrebnik Ch. Mrhar, Jr. — Staršem in sorodnikom naše sožalje nad tako nepričakovano izgubo.
Dne 14. oktobra si je vzela življenje mlada zakonska mati Neža Oražem. Slabotno zdravje in nesporazum v družini je siroto tako omamilo, da je omagala. Zapušča soproga, štiri otroke in še živeče starše na Lawrenc St., Mr. in Mrs. Urbas. Bila je članica dr. Srca Jezusovega št. 2, JSKJ. Bog bodi milostljiv njeni duši.
Ptice selilke so se že umaknile in se preselile na jug do prihodnje pomladi. Tudi naša mlada dekleta se selijo doli na jug in sicer v Californi-jo. Tudi nekaj mladih moških
je bilo odšlo tjakaj, pa so se nekateri že vrnili z eno skušnjo bogatejši. — V kratkem času so odšle mlada dekleta Miss Dorothy Mrhar, Miss Lanič, Miss M. Stalcar in dne 13. oktobra je odšla k svojima bratoma Peter in George Bukovec Miss Katarina Bukovec.
Mr. in Mrs. Joseph Pishler sta pred kratkim dobila sinka "prestolonaslednika". Mr. Pishler je uslužben v glavnem uradu JSKJ. — Naše častitke.
J. J. Peshel
-o-
ZA OD TOČE PRIZADETE V DOBREPOLJAH SO DAROVALI
Waukegan, 111. Tudi v naši naselbini so dobra srca, ko so izvedela za hudo prizadete rojake v domovini tam v Dobrepoljah, prispevala po svojih močeh v pomoč težko prizadetim in sicer so darovali:
Neimenovana oseba $10.00: Gašpar Drašler $5.00; Frančiška Ogrin $3.00; Marija Bezek $2.00; po $1.00 so darovali: Johana Varšek, Marija Barle, Antonija Možina, Agnes Poglaj, Agnes Ivanetič in Roza Popit. Tako se je skupaj nabralo $26.00 in odposlalo v Dobrepolje. — Najlepša hvala vsem ki so darovali in s tem pokazali čuteče srce do svojega bližnjega ki je v potrebi.
Ivana Kirn
KAJ NOVEGA NA CALU-METU IN OKOLICI
Calumet, Mich.
Prvi sneg, združen z mrazom, smo dobili v torek zadnjega tedna, na Kolumbov dan. Preko noči se je hudo pozimelo in oni, kateri so pustili svoje avtomobile zunaj čez noč, so zjutraj našli zmrznene radiatorje. Potem je po malem sneg naleta val cel teden, do sobote, ko se je vreme zjasnilo. Od sedaj naprej pa moramo pričakovati vsake vrste vremena, en dan sneg drugi dan lepo.
Članice altarnega društva slovenske cerkve sv. Jožefa so te dni naznanile, da menijo to zimo vsaki mesec prirediti eno zabavo v cerkveni dvorani, katere dobiček je namenjen za cerkev. Prva zabava se bo vršila pri-hodni mesec in potem redno vsaki mesec. Priporočajo se občinstvu za obilo udeležbo.
Poznani prevažalec, John Vo-gler, je te dni imel hudo nesrečo, pri kateri je zadobil težke poškodbe na obeh nogah. Ker mu je baterija v njegovem tru-ku odpovedala, je poskušal pognati motor z ročnim kavljem. Toda truk se je nahajal v "gears" in ko je motor začel iti, je truk šel naprej in pritisnil voznika k steni s tako močjo, da mu je stri obe nogi, eno še celo v dveh mestih. Nesreča se je prigodila v garaži. John se nahaja v bolnišnici.
S prvim oktobrom oO zavarovalne družbe, ki zavarujejo avtomobile, zvišale ponovno ceno zavarovalnini na kolizijo. To iz vzroka, ker je vedno več avtomobilskih nesreč, radi katerih morajo družbe plačevati visoke odškodnine. Zvišanje znaša ok-
rog 25%. Avtomobilski tovarnarji se vedno bolj trudijo, da izdelujejo varnejše avtomobile, toda to nič ne pomaga; nesreč je vsako leto več. Sedaj se posvetujejo če ne bi bilo umestno, da v bodoče izdelujejo avtomobile, ki bodo imeli največjo hitrost od 50 milj na uro. To je dovolj hitro za vsakega in poleg tega veliko bolj varno.
Največja trgovina v bakrenem okrožju, Vertin Bros. & Co., ki je last Mr. John Vertina in njegovih sinov, je sklenila, da bo prenehala v naprej z groce-rijskim oddelkom, katerega je imela že zadnjih 40 let. Ker je sklenila povečati oddelek za že-leznine, bo porabila prostor, katerega je imela za grocerijo, za peči in druge težje izdelke. Joseph Caeser, kateri je bil vodja grocerijskega oddelka, je izkupil vso ostalo zalogo živil od njih, ter je odprl svojo trgovino na vogalu Oak in sedme ceste v Nelson-Schroeder poslopju.
Iz poročila, katerega je podal rudniški nadzornik za Houghton okraj posnamemo, da je delalo v letu, ki se je končalo s 30. sept 1937, okrog 600 delavcev več v rudnikih in na površju kakor pa prejšnje leto. Dne 30. sept. 1937, okrog .600 delavcev za rudarske družbe 2,705, dočim je znašalo leto prej' 2,147. To je narastek za 531 mož. V rudnikih je zaposlenih 1,170 in na površju 1,535 delavcev. Največ je pripomoglo k narastku odprtje Quin-cy rudnika, ki zaposluje sedaj blizu 500 delavcev. Zadnje leto ste se-prigodili samo dve smrtni nesreči v rudnikih, ena v mesecu januarju in ena v avgustu.
CCC kvota za Houghton okraj je bila te dni zvišana iz 120 na 150 mladeničev. Ker okraj nima denarja za direkten relif, na katerem se še vedno nahaja veliko število tukajšnjih prebivalcev, želi okrajni administrator, da se prijavijo za napolnjenje kvote fantje iz teh družfti, da bodo pomagali na ta način staršem, kateri ne bodo mogli skozi zimo izhajati z malim relifom, katerega prejemajo. Radi tega se bo dala prva prilika le fantom iz družin, ki se nahajajo na relifu.
Radi zvišanja cen življenskim potrebščinam in radi zboljšane trgovine, je skupen promet trgovine v Michiganu znašal za zadnje fiskalno leto nad pet bi-Ijonov dolarjev, skoraj en bi-
Dogodki
rod Slovenci po [Ameriki
Dvojni jubilej
Cleveland, O. — Pretekli četrtek je šolska mladina župnije sv. Vida priredila v proslavo svojemu ljubljenemu župniku Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju sijajno proslavo v spomin njegove 60 letnice in pa v spomin 30 letnega delovanja na župniji sv. Vida. Proslava se je naslednji dan v petek večer ponovila. Proslava se je vršila v šolski dvorani z jako zanimivim in privlačnim programom.
Slovenska kandidatinja
Cleveland, O. — Za kandida-tinjo za slovensko nevesto na avtomobilski razstavi v cleve-landslcem avditoriju je bila odbrana naša rojakinja Miss Justina Korošec, hčerka dobro poznanega rojaka Antona Korošca z Addison Rd.
Žalostna novica
West Allis, Wis. — Tukajšnja rojakinja Ana Puncer je pred kratkim prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je v De-betini pri Mozirju v Savinjski dolini umrla njena mati v lepi starosti 86 let. Ana je bila pred par leti pri njej na obisku in si ni mislila, da jo bo tako kmalu izgubila. V starem kraju zapušča pokojna dva sina in tri hčere, tukaj pa že omenjeno hčer in sina Antona Hrena v Indiaua-polisu, Ind.
Poroka
Cleveland, O. — Preteklo soboto 23. oktobra sta se v cerkvi Marije Vnebovzete poročila Miss Theresa Gombach, hčerka iz znane družine Gombachove s 168. ceste vzhodno. Ženin je Mr. Robert Hoering. — Mlademu paru obilo sreče v zakonskem stanu.
Na operacijo
Benlcl, 111. — Na operacijo v bolnišnico je bila pred kratkim nagloma odpeljana rojakinja Antonija Mazelj.
Smrt kosi
V Clevelandu, O., je umrl v ljon več kot prejšnje leto.Država bolnišnici Alojzij Jevnikar v je od tega prejela nad 55 mi- [starosti 50 let. Bil je poznan kot ljonov dolarjev prodajnega dav- j brivski pomočnik v brivnici pok. ka. Vendar kljub temu pravijo,'Johna Kralla. Doma je bil iz
da so državne blagajne skoraj prazne in da ne morejo ničesar dati za relif raznim okrajem, za katerega isti prosijo. Cim več denarja prihaja, tem bolj istega primanjkuje. -
Te dni so listi prinesli sliko našega bodočega čampiona,
Ljubljane in je živel v Ameriki 33 let. Zapušča dva brata.
praviti, da se postreže obiskovalcem z vsem, česar jim je treba. Naši trgovci poročajo, da so imeli letos boljšo trgovino s tu-boksarskega | risti kot še kdaj poprej, kar je Jimmy Adamiča, iz1 znamenje, da jih je moralo pre-Midland, Mich. Iz slike je videti, jcej priti k nam. Pred par leti ni da ima Jimmy, ki je v Ameriki. bilo s prvim septembrom nobe-rojen Slovenec, vse znake bok-! nega turista več tukaj gori, letos sarskega čampiona. Nastopil je | je pa v septembru prišlo v Ke-že v 44 boksarskih spopadih injweenaw 3,781 avtomobilov iz pobil na tla 37 nasprotnikov, j drugih držav in okrajev, v kate-Tehta 189 funtov in je 22 let rih se je pripeljalo 11,000 obis-
star. Jack Kearns stavi veliko upanje v njega.
Turistovska sezona je pač kratka. Dobra dva meseca traja, zato se je treba tedaj dobro pri-
kovalcev. To je za imenovani mesec zelo veliko število ter kaže, da bo turistovska sezona od leta do leta daljša.
J. C.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(130)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
T~n
Toda, poveljnikov ukaz ni izdal veliko. Vraže v hudobne duhove in velik strah pred njimi, je vojake tako zmešal, da niso mogli s svojimi sulicami sadevati, ampak so padle daleč od nameravanega cilja. Velike opicc so se jim čedalje bolj bližale in se jim režale, da so od strahu nazadnje pobeg-
tailL
Tedaj se je iz koče v kateri je bil Tarzan, zaslišal nizek glas: "Tukaj Zn-1 lin, tukaj je Tarzan." — Velik o-pičji samec Zu-thu se je vstavil pred vrati koče in jih ogledoval- Spoznal je, da ne more skozi tako majhno odprtino, zato je s svojimi dolgimi rokami odtrgal velik kos strehe in zlezel v kočo.
Na tleh je zagledal zvezanega prijatelja Tarzana, ki mu je govoril: "Od-nesi me v džunglo!" — Opičji poveljnik Zu-thu je pograbil velikega belega moža in ga nesel skozi razširjen vhod mimo koč proti ograji. Ostale opicc •so sledile svojemu poveljniku ne da bi se zmenile za prestrašene pritlikavce.
Trenutek potem, je vsa družba velikih opic S Tarzanom vred že izginila v temjii džungli ... — Medtem, ko je Zu-thu nosil Tarzana skozi džunglo, so bile Tarzanove misli le okoli Kali Bwane in Walterj.i- Zc parkrat je prišel zaradi nju v smrtno nevarnost. Vendar ga jc skrbelo, ali se bosta rešila.
Nedeljski pomemki
Vital Vodušek
PETA NEDELJA V OKTOBRU
Ne vem, kako je z vami. Zase pa vem, da dolgo časa nisem mogel razumeti, čemu je Cerkev postavila praznik Kristusa Kralja. Saj sem najbolj vzljubil Boga zato, ker me je prevzelo njegovo uboštvo in trpljenje. Kraljevski sijaj pa se r;.i zdi vedno bolj nepotreben in nespameten. Ko sem živel dolgo med bednimi in revnimi ljudmi, se mi je to Prepričanje še utrdilo. Tudi njim je bil najljubši trpeči in revni Jezus.
Čudno res, da je ta praznik določil šele sedanji papež Pij Pred dvanajstimi leti; manj bi se čudili, ko bi nam to kraljevsko praznovanje ostalo iz srednjega veka.
Razumeti pa moramo tole:
Ljudje mislijo silno različno. Gotovo so miljoni, ki bi ne našli svojega Boga, če bi se jim ne razodel v kraljevskem sijaju ob izrednih verskih slovesnostih, priznan in češčen od najvišjih oblasti. Gotovo bi bili milj or, s, ki bi pozabili na Boga, če bi jim ga ne oznanjali vedno kot silnega vladarja. Gotovo bi se neštetim zdel Bog premajhen, če bi bil samo skriti kralj njihovega srca. *.—„__.______
In Cerkev mora misliti tudi za vse te milj one. Zato jim hiti oznanjati Kristusa Kralja.
Različnost ljudi se je posebno pokazala v raznih dobah zgodovine .Saj je na pr. zanimivo, da so do poznega srednjega veka celo trpečega Jezusa na križu upodabljali s kraljevo krono na glavi in s kraljevim žezlom v rokah, ogrnjenega v kraljevski plašč. Šele trinajsto stoletje z ubogim Frančiškom je vzelo Križanemu nepotrebni kraljevski sijaj. In kako je Frančišek ljubil svojega Jezusa!
Prav nič napačno pa ni, če nam ostane najljubši ubogi, trpeči Jezus. Ne zunanji blesk, temveč njegovo trpljenje je bilo najbolj kraljevsko. Tudi za praznik Kristusa Kralja nima Cerkev bolj kraljevske podobe Kristusove kot one pred Pilatom, ko je Jezus, ves ubog in trpeč, odgovoril Pilatu: "Moje kraljestvo ni od tega sveta."
Ob teh mislih nas tudi poudarjanje kraljevskega imena in časti ne bo motilo. Le za to gre: da bi Jezusa vzljubil ves svet.
7
Gospod urednik! Pohvaliti moram, da ste vendar enkrat začeli navajati dopisnike, naj bodo v svojih dopisih kratki, stvarni pa jedernati. Tako je prav!
Kratke stvarne dopise vsak rad bere. Dolge tirade pa vsak nerad. Mene zanima n. pr. kaj je novega. Prav nič me pa ne zanima, kaj so kje jedli in pili na kakem parti ju in pa brezpomembno opletali je, ki nič ne pove, ampak samo dragocen prostor v listu porabi.
Saj nekateri dopisniki so stvarni. En par jih pa imate, ki menda ne morejo svojih dopisov do konca pripeljati. Naj bi imeli ti nekaj obzira do nas čitateljev in naj skušajo svoje stvari na kratko povedati. Vsak dopis, ki ima več kakor 200 besedi je predolg.
Iskrene pozdrave vsem stvarnim dopisnikom!
N. N.
IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE
Lesni promet v tržaški luki
Pred kratkim so bili objav Ijeni najnovejši podatki o lesnem prometu v tržaški luki, ^i kažejo, da se tržaška pomorska lesna trgovina naglo obnavlja, čeprav je posebno v zadnjem času navezana sko-
l'a3' izključno na avstrijski les. ^eta 1913 je znašal ves pro-lesa v tržaški luki 484,-°00 ton, 1. 1924 v dobi povojne konjunkture 472,600. Za casa poslednje gospodarske krize je 1. 1932 padel na 9?>696 ton, predlanskim pa je Pričel spet naraščati, k čemur Je v prvi vrsti pripomogla v°jna z Abesinijo. Lani je znašal 235,600, letos pa že v prvih 6 mesecih 207,256 ton. *2 Avstrije je prišlo lani 70,000 (predlanskim 29,000), 12 Jugoslavije pa 19,500 (47,800) ton lesa.
Praznik grozdja
Fašistovska prosvetna orga-nizacija, imenovana Dopola-Voy°, je tudi letos, kakor že Več let sem, priredila tako zvani "praznik grozdja", ki naJ pomaga dvigniti smisel umno vinogradn. in povedi razprodajo grozdja. Vi gradniki, največ seveda dekleta, fantje in otroci, se pri-j^ljejo na okrašenih vozovih, v°reč v skupinah različne *jlegorične slike, v kraj, ki je dol?čen za "praznovanje". Tam napravijo navadno sprevod, katerem posebno razsodišče
de
določa primerne nagra-, najlepšo skupino in naj-.ep®i voz. Vse spremlja godba
2 Petje. Ker je "Dopolavoro" ' l'anlcina ustanova, je petje Gveda (italijansko. "Praznik f^ia" je bil v nedeljo 26. s®pt- in 2. oktobra. Dne 26. ' Ptembra, so ga obhajali v r°rici, Ajdovščini, na Dobro-jem v Brdih, v Cerničah, Do-eilJah, Komnu, Mirnu. Dorn-p^'u, Opatjem selu, Rečah, j lhemberku, Šempasu, Štanje-
na Krasu, Konjskem. , lžu Pri Ajdovščini, St r1 pri Vipavi,' Temnici in Vi-Pavi- V nedeljo 2. oktobra pa v Breginju, kalu nad Kana-Kanalu, Kobaridu, Čepo-anu, Cerknem, Grgarju, na Grahovem, v Idriji, Črnem ?Ph? "ad Idrijo, Bovcu, Go-g°njem polju, pri Sv. Luciji, v °C1. na Trnovem pri Gorici,
v Tolminu in na Colu. Slav-nosti te nedelje so v krajih, kjer ne raste trta, zato tam seveda ni bilo alegoričnih vo zov, ampak se je vršila samo propaganda za razpečavanje grozdja.
Spopad med fanti in kara-binjerji
V Lomeh pri Črnem vrhu se je dogodil hud incident. Trije fantje so se iz doslej še neznanih razlogov' sprli s tamkajšnjimi karabinjerji. Prišlo je do spopada, v katerem je bil neki karabinjer ranjen. S pomočjo obmejnih miličnikov so nato fante obvladali in jih odvedli v idrijske zapore. Aretirani so bili 28 letni Karel Rupnik ter brata 34 letni Tomaž in 23 letni Matej Rupnik. V Idriji pa sta bila po sličnem incidentu aretirana dva italijanska delavca.
-o-
Svečanosti v Gorici
Nedavno so z največjimi svečanostmi otvorili prenovljeni goriški grad. Slavnosti je prisostvoval vojvoda d'Aosta, da ne naštevamo imen vseh drugih zastopnikov oblasti. Goriški župan (podeštat) je imel ob tej priliki pomemben govor, v katerem je poudaril, "da je znala Gorica, kljub borbi treh plemen, ki se že deset stoletij bore za prevlado, ohraniti svoj italijanski značaj in se je povrnila italijansko čista v naročje itali-
Opomba uredništva: — Prijatelju "N. N.", ki opozarja nas in dopisnike radi dopisov smo iskreno hvaležni. Dopisniki, katerim zadnje čase krajšamo dopise, prvič radi pomanjkanja prostora v listu, drugič pa tudi zato, da bi bili dopisi bolj stvarni in zanimivi, nam nekateri zamer-jajo, češ, da je to le uredniška kaprica. Iz zgorajšnjih vrstic pa lahko vsak vidi, kako javnost in pa naši čitatelji sodijo o dolgih dopisih. Zato ponovno prosimo vse dopisnike: Bodite v svojih dopisih kratki, stvarni in pa zanimivi. Skušajte kar želite povedati na kratko. Je veliko bolj zanimivo. Pa rajši bolj pogostokrat pošljite dopise. Na ta način bomo imeli res v dopisih več stvarnosti, več novic, ki bo za vsakogar bolj zanimivo. Prosimo prijaznega sodelovanja v tem oziru, pa tudi ne zameriti, če moramo iz teh obzirov komu krajšati predolge dopise.
janske nacije." Člani Dopola-vora iz Furlanije so nato izvajali narodne plese itd. Vsa popravila so imela propaganden namen, da bi tako pridobili čim več tujcev v mesto.
-o-
Policijsko nadzorstvo
Gorica, septembra 1937. -— Pred kratkim je bil župnik iz Podmelca Šorli postavljen pod policijsko nadzorstvo za 2 leti.
Iz Podmelca poročajo, da je tamkajšnji župnik Šorli dobil v začetku septembra policijsko nadzorstvo za dve leti. Povod za to kazen so oblasti dobile v tem, ker je s prižni-ce kritiziral nemoralno obnašanje otrok v nekaterih počitniških kolonijah po Tolminskem.
Preiskave v vipavski dolini
Gorica, sept. 1937. — Med 8. in 10. avgustom so oddelki policije, orožnikov in milice po noči obkolile vse vasi od Crnič do Kamenj v Vipavski dolini. Na vse zgodaj zjutraj, še preden se je zdanilo, so se pričele hišne preiskale in sicer kar v 40 hišah naenkrat Preiskovali so vse kotičke. Preiskava je prebiyalce silno razburila. Našli niso ničesar razen kakega zarjavelega bajoneta ali podobnega. Še nekaj dni po preiskavi so patrulje miličnikov nadzorovale vse ceste, ki peljejo v te vasi. Kaj je bilo vzrok te velikopotezne preiskave ni znano.
Naraščanje jugoslovanskih terjatev
Ljubljana, septembra 1937. — Med tem ko znaša klirinški dolg Italije napram Jugoslaviji 41.6 milijona lir, se je
BOŽIČNI
IZLETI
Sv. Vi
v JUGOSLAVIJO
PARNIKI IZ NEW YORKA:
EUROPA ..... 27. novembra NEW YORK .... 2. decembra HAMBURG .... 9. decembra EUROPA.....16. decembra
Brzi vlak ob EUROPA v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane.
Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
MMBURG-AMERICM LIKE NORTH GERMAN LL0O
130 W. RANDOLPH-STREET, CHICAGO, ILL.
z augustom začel naglo dvigati dolg novega klirinškega prometa, ki je znašal koncem meseca avgusta 7.7 milijonov lir, v prvi četrtini septembra pa se je dvignil na 11-5 milijonov lir, to je 26.5 milijonov dinarjev. Tako znaša skupen dolg Italije naši državi nekaj nad 53 milijonov lir ali 122 milijonov dinarjev. Zaradi naraščanja /terjatev morajo jugoslovanski izvozniki čim dalje več časa čakati na izplačila svojih terjatev.
-o-
KRATKE NOVICE
—	Tatovi so obiskali "Hote; Montenero" v Kobaridu, last Ide Devetak, in odnesli 120
ilingov, 250 lir ter češki potni list nekega gosta, ki se je nastanil v hotelu.
—	Goriški prefekt Orazi je obiskal Brda in se zanimal za pridelke in stanje prebivalstva.
Tržaški oblasti so izpustile iz zapora Miroslava Stoparja, ki je bil aretiran v začetku avgusta pod sumom političnega delikta.
Avtomobil usmrtil berača.
V ulici Don Bosco v Gorici je avtomobilist Alfred Tarantino, doma iz starih pokrajin, z blatnikom svojega voza tako usodno zadel in prevrgel 70 letnega berača Josipa Šfiligo-ja iz Podgore pri Gorici, da je ta zaradi dobljenih poškodb v bolnišnici umrl. Pri padcu si je nesrečni starček razbil lobanjo in je bila zato
vsa zdravniška pomoč zaman
*
Ban dr. Natlačen v svoji rojstni vasi. Kakor doznava-mo je meseca septembra prispel v svojo rojstno vas Man-če v Zg. Vipavski dolini, ban dravske banovine dr. Natlačen. Njegov sin g. novomašnik Stanko, ki. je prejšnji clan pri Sv. Petru v Ljubljani daroval svojo prvo sv. mašo, je v župni cerkvi v Gočah, kamor Manče spadajo, daroval Nebeškemu svojo drugo sv. opravilo.
*
Palec si je odsekal. Nesreča res nikoli ne počiva. To je izkusil tudi 43 letni Karel Stanič iz Gorice. Izdeloval je doma klop, pri tem je s sekiro
tako nesrečno zamahnil, da si jo odsekal palec na levi roki.
Smrt v kalu. V Skednju je 16 letna Marija Remčeva padla v kal na domačem posestvu in v njem utonila. Tržaški gasilci so pregledali ves 3 metre globoki kal in našli njeno truplo šele po daljšem iskanju.
—	Na Sv. Gori pri Gorici
nameravajo postaviti spomenik padlim vojakom. Spomenik bo v obliki stolpa s križem in bo visok 25 m.
*
—	Radi bega čez mejo je
bil naznanjen goriškemu sodišču Viktor Zovič, rojen v Galežanu pri Puli, doma pa v Gorici. Pred letom dni se je vrnil iz konfinacije, kjer je prebil pet let deloma na Pon-zi, deloma pa v ječi in na Tremitih.
*
—	Tržič. Blizu delavske kolonije bodo pričeli v kratkem graditi veliko moderno vojašnico.
IZ DOMOVINE
Prebrisani roparji
Nenavadno nevarna razbojniška družba je strahovala zlasti Podravje in Medmurje. Roparji so bili oblečeni v orožni-ške uniforme ter ponoči vdirali v samotna naselja oboroženi s puškami in vojaškimi samokresi. Večjo vrsto vlomov so zlasti izvršili v okrajih Zlatar, Ptuj, Križevci, Koprivnica in Čako-vec. V teh krajih so nabrali plena v vrednosti nad pol milijona dinarjev. Končno so jih pa le zasledili orožniki in prišlo je med obema strankama do hude bitke, pri kateri sta bila ranjena roparja Ivan Kokos iz Pribislavcev in Lovro Bednjač iz okolice Ledine. Te so orožniki prijeli in upajo da bodo tudi ostale. Kar je glavno je to, da je razbojniška tolpa razkropljena in ljudstvo se je oddahnilo.
JOLIETSKE BOMBE POKAJO!
'Slovenski Rim" dokumentira veljavo svojega imena. — Slovenci v Jclietu pozdravljajo z naudušenjem novi list — mesečnik.
list:
Kronanje
Brata Žmuc, zlatarja v Ljubljani, sta po naročilu neke Marijine častilke izgotovi-la krasne krone za podobo Matere dobrega sveta v Št. Vidu pri Lukovici, kamor pobožno ljudstvo rado zahaja. Omenjena slika Matere dobrega sveta je nekako pred 50 leti dospela iz Trsta.
-o-
Zvesta služba Iz Guštanja poročajo, da je stopil v pokoj priljubljeni pi-smonoša Anton Čadež, po domače "Tonček", ki je 37 let neprestano kot pismonoša služboval na enem in istem službenem mestu. Na Koroško je prišel iz Škofje Loke.
-o-
Nesreča v tovarni Alojziju Nežmanu, 17 letnemu delavcu v pivovarni Union v Mariboru, je stroj za pranje sodčkov zlomil in zelo poškodoval roko.
-o-
Pod hlodom Težko se je poškodoval 26 letni delavec Karel Rozman iz Ribnice na Pohorju. Spravljal je hlode v dolino, pa se je težak hlod zavalil nanj in ga močno pomečkal, da je moral v bolnico.
-o-
Ljubljanske ljudske šole
Letos je na vseh ljubljanskih ljudskih šolah, katerih je 14 državnih, 1 pomožna in tri zasebne, vp'isanih 2936 dečkov in 2712 deklic, ki so razdeljeni po 177 razredih.
Ugledna pijonirska slovenska naselbina v Jolietu se je zadnji teden dvignila in je mogočno odgovorila na apel za ustanovitev novega lista mesečnika, katerega namen bo zbirati in objavljati zgodovino naših slovenskih pijonirskih družin v Ameriki. Vrla rojaka MR. FRANK TERLEP in naš naudušeni zastopnik MR. JOHN KRAMARICH sta dvignila v Jolietu zadnji teden veliko agitacijo in pridobila listu blizu do 50 novih naročnikov na novi list. Pa to pravita, je še le začetek! Jolietčani pravijo zavedno: Nikar ne mislite, da bomo v "Slovenskem Rimu" zadnji! Ne, kadar gre za kako potrebno kato liško stvar!
Tako je prav! Vrlim Jolietčanom vsa čast in priznanje! Tako morejo govoriti le zavedni katoličani, namreč z dejanji in požrtvovalnostjo. In Jolietčani te dni tako govore.
Agitatorji, ki gredo okrog drpžin vedo povedati, kako važne, zanimive in informativne zgodovinske podatke dobivajo od družin. So mnogi še, ki so prišli v Ameriko v letih 1888, 1889, 1890, itd. To so naši zgodovinski rezervarji, iz katerih se da načrpati veliko zgodovine iz dni naših slovenskih pijonirjev. Zato je zdaj že skrajni čas, da se s tem začne.
Vrla Jolietska naselbina naj bo drugim vzgled. Kar sta Mr. Terlep in Kramarich dosegla v Jolietu, to lahko storite drugi po drugih naselbinah. Prijatelji in somišljeniki na noge!
Iz Jolieta so se priglasili kot ustanovniki in naročniki za novi t
MR. FRANK STIGLITZ..........................................$5.00'
MR. MARTIN GORSICH ........................................ 5.00
MR. FRANK KRNC................................................ 5.00
MR. MATH GAŠPERICH ....................................... 5.00
MR. GEORGE FLAJNIK ...................................... 5.00
MR. JOŽEF GERSICH............................................ 5.00
MR. JOSEPH VERBIČ .......................................... 5.00
MR. JOSEPH VLASICH ........................................ 2.00
MR. MATH BERTCHAN ...................................... 2.00
MR. PETER ANCEL .............................................. 2.00
MRS. MARGARETA ZELKO ................................ 2.00
MR. FRANK ŽELEZNIK ...................................... 2.00
MR. JOHN MLAKAR ............................................ 2.00
MR. ANTON ŠČINKOVEC .................................... 2.00
MR. PAUL DOLINŠEK.......................................... 2.00
MR. JOSEPH KOCHEVAR.................................... 2.00
MRS. BARBARA ZELKO ...................................... 2.00
MR. MICHAEL URSICH ........................................ 2.00
MR. JOŽEF KLEMENČIČ ................................... 2.00
MRS. ANA ZNIDARŠIČ ........................................ 2.00
MR. KVIRIN NASENBENY ................................ 2.00
MR. ANTON ROZMAN .......................................... 2.00
MR. JOHN STARESINICH ..................... 2.00
MR. JOHN BLUTH ......................................;....... 2.00
MESRS. DEITCHMAN & PERUSH...................... 2.00
MR. FRANK J, GOSPODARICH............................ 2.00
MR. FRANK HOCHEVAR ........:."................. 2.00
MR. FRANK ŠKEDEL .......................................... 2.00
MR. JOSEPH AUSEC ............................................ 2.00
MR. IGNATZ GREGORICH	" . .	2.00
MRS. ANNA TUSHEK ........................................ 2.00
MR. JOSEPH JERISHA	2.00
MR. FRANK ZUPANČIČ ...................................... 2.00
MR. FRANK PIRC ................................................ 2.00
MR. VALENTINE AMBROSE .......................... 1.00
MR. MAX IVANxCH .	.	1.00
MRS. JOHANA MUSTAR .................!........ 1.00
MR. MATTHEW BUČAR ...................................... 1.00
MR. LOUIS PUCEL................................................ 1.00
MR. JACOB PUC.................................................... 1.00
MR. FRANK RUSS ..................1.00
MR. ANTON KOCJANČIČ .................................... 1.00
MR. MARKO CERNETICH ........'............................. 1.00
MR. MARTIN TEŽAK............................... 1.00
JOŽEF RIFFEL .................................................... 1.00 •
Iz drugih naselbin so se priglasili te dni:
MR. ANDREJ HOCHEVAR, Bridgeport, Ohio........$5.00
MRS. JULIA MARKOVITZ, Frontenac, Kans......... 3.00
ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
300 svetih maš letno
v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko' rina enkrat za vedno 23c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard,	St Louis, Mo.
Clana-
MR. JOHN ŽLOZEL, Sheffield, Pa......................... 2.00
MR. ANTON BOGOLIN, Chicago, 111..................... 2.00
MR. JOHN POLJAK, Argo, 111............................... 2.00
Naj bo ta aktivnost vzgled drugim naselbinam. Storite tudi po drugih naselbinah tako. Pomagajte, da dobimo list vsaj za novo leto. Ako se takoj zganete po drugih naselbinah se to lahko zgodi. Ako bote pa gledali in stali ob strani, se zna še kake mesece zavleči. Zato, KDOR TAKOJ POMAGA — DVAKRAT POMAGA!
S
n i n a s s n s
Ti fl
BOŽIČNA DARILA
vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naš< cene:
V JUGOSLAVIJO:
Za $ 2.55.................... 100	Din
Za $ 5.00.................... 200	Din
Za $ 7.20.................... 300	Din
Za $10.00.................... 420	Din
Za $11.65.................... 500	Din
Za'$23.00....................1000	Din
V ITALIJO:
Za $ 2.55...........'........ 100	Lir
Za $ 12.25.................... 200	Lir
Za $ 30.00.................... 500	Lir
Za $ 57.00....................1000	Lir
Za $112.50....................2000	Lir
Za $167.50....................3000	Lir
Pri večjih svotah poseben popust. '
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite...........$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85
Za $25.00 pošljite............$26.00
Vsa pisma pošijlte na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
r BfrsaOW
,i\	H -
AMEjtlKAJjSKI SLOVENEC
Torek', 26. oktobra 1937 ^
"Dušica

i
S
ROMAN
Spisala B. Orczy Prevedel Paulus
'Ah, kolik mir ji je dajala ta misel —, koliko srečo —! ^ ^ . . x. £ J; %
Toda prisega —!
Vedno in znova je cula svoj lastni glas, ki je ponavljal za očetom:
"Prisegam pri Bogu vsemogočnem, da bom poiskala Pavla Deroulede in maščevala bratovo smrt —
Ali ji ni Bog sam, po tolikih letih', pokazal kaj naj stori?
O da ni bilo duhovnika, ki bi jo poučil in ji povedal, kaj naj stori. —. Pa revolucija je razgnala služabnike sv. Cerkve, nje najprvo, jih pometala v ječe, poslala pod guillotino, pozaprla cerkve, brez pastirja so begale ovčice —. Sama je morala bojevati težki boj, sama se je morala odločiti —.
In zdelo se ji je, da je Božja volja. Ali je ni Bog pripeljal pred hišo Derouledo-vo, ali ni po njegovem pripuščenju čula pogovor Pavla z Blakeneyjem? Čula je, da hoče rešiti kraljico in prestolonaslednika —. Zaroto pripravlja zoper republiko —.
Ce ga ovadi, ga bodo prijeli, našli bodo pri njem papirje, ki jih je imel shranjene v pisalni mizi. In —.
Dolge ure je klečala Julietta. Slišala je Anico. Pozno na noč je prišla odnekod.
Spomnila se je nanjo, na druge, ki so jo s toliko prijaznostjo sprejeli, ki so bili nedolžni, ki bi pa tudi trpeli, če ovadi Pavla —.
Toda dolžnost je klicala —.
Ko je zasvital dan, je vstala. S hladno vodo si je osvežila pekoče oči in vroče čelo, si popravila lase in obleko ter sedla k pisanju.
In tole je napisala.
"Odboru za javno varnost!
Ne zaupajte več državljanu Pavlu Deroulede! Hinavec je, izdajalec republike ! Pripravlja se, da bi osvobodil Marijo Antqinetto, vdovo izdajalca Ludovika Capet. Dokaze za to najdete na njegovem stanovanju. — Pohitite, dokler jih ne spravi na varno!
Nekdo, ki ga opazuje."
Se enkrat je prebrala pismo, nato je zgenila papir, ga skrila v nedrje, se zavila v površnik in odhitela.
Dan se je budil. Branjarji so tiščali in vlekli svoje vozičke v mesto, da nasitijo lačne Parižane z vodenim krompirjem in puhlo zelenjavo, delavci so hiteli v tvorni-ce in delavnice, kjer je republika kovala in lila orožje za obrambo domovine. Angleži so oblegali francoska pristanišča, Prusija in Avstrija sta grozili od vzhoda. Republika se je pripravljala na skrajni boj za svoje mlado življenje —.
Pri Louvru je Julietta obstala.
Na steno je bila pribita deska z napisom: "Postava o osumljenih", in pod napisom je visel neroden zaboj s špranjo na krovu.
Najnovejša iznajdba, ki bi naj obvarovala in rešila republiko pred izdajalci —! Merlin je bil oče te postave.
Postava je proglašala za izdajalca domovine vsakogar, ki je bil le samo osumljen izdajstva. Zadostovala je ovadba. Tudi brezimna. Odbor za javno varnost je poslal svoje vojake, kratka obsodba je sledila in čez par-ur guillotina —.
Vrata in okna so bila siroma odprta ovadbam. Kdor je imel zasebnega sovražnika, pa bi se ga bil rad znebil, kdor se je čutil razžaljenega ali mu kdorkoli iz kakršnegakoli razloga ni ugajal, — napisal je brezimno ovadbo, je spustil v zaboj pod tablo — in rešil se je neljubega človeka za vselej.
Da je Julietta prebrala proglas, da bi bila le samo za trenutek pomišljala, —* obrnila bi se bila in bežala bi bila pred odurnim nabiralnikom kakor pred nevarno kačo.	'	* i
Pa njeni živci so bili uničeni, njena volja je bila zrušena, ni mislila več, ni videla nič, mrtvo orodje je bila, delujoče pod vplivom prenapete domišljije in pod težo namišljene dolžnosti.
Vzela je pismo iz nedrij in ga spustila v zaboj —.
Usodni korak je bil storjen in nobena zemeljska moč več ni mogla rešiti Derou-leda obsodbe in smrti —.
Par ljudi je hitelo mimo. Nekdo je robato zaklel, vsi pa so skomigali z rami in šli svojo pot. , Navajeni so bili na take prizore—.	'
Julietta pa je bežala domov.
Pa saj ni imela več doma. Niti dneva več ni smela ostati v tej hiši —.
Kako bi mogla jesti kruh moža, ki ga je izdala —, uživati ljubezen in gostoljubje ljudi, katerim je pripravljala toliko žalost in nesrečo —.
Da jo glava boli, se bo izgovorila in popoldne se z Petronelo pripravita na potovanje —.
IV.
"MOJE MAŠČEVANJE -."
Skoraj ves dan je prebila Julietta v svoji sobi. Najrajši bi ne bila videla nikogar več. Trpela je, neznosno trpela.
Pri vsakem šumu je planila po koncu. Ali so že prišli ponj —? Ali je nesrečno pismo že rodilo sad izdajstva —?
Kar misliti ni smela na gospo Deroulede, na Pavlovo mater, in na Anico, na ubogo siroto. Sramota, pekoča sramota ji je gnala kri v lica, če se je spomnila na te dobre, ljubeznive ljudi.
In on —?
Šiloma se je branila misliti nanj. Pa zaman.
Zakaj so ji uhajale misli k njemu, zakaj jo je spreletaval neznan strah, če je mislila na usodo, ki mu jo je pripravila s svojo ovadbo ? Ni si znala dati odgovora.
Ali ga je sovražila —?
Gotovo da ga je sovražila! Vsilil se je v njeno življenje, ubil je, — ne, kriv je bil, da je umrl njen brat, da so bili z žalostjo zagrnjeni zadnji dnevi očetovega življenja. In sovražila ga je najbolj zaradi tega, ker je bil on vzrok, da je storila sramotno, nečastno dejanje, da je zagrešila izdajstvo, nehvaležnost, same nizkotne zločine, ki so bili tuji njenemu srcu, sovražila ga je, ker je z nepremagljivo silo zavladal nad njenim mišljenjem, nad vsem njenim hotenjem, ker ji je ukradel dušni mir in ji povzročil toliko nemira, strahu, groze—.	'
POZOR!
Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM. SLOVENEC" prir-aša o vseh svetovnih dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois.
Širom Jugoslavije
Smrt pod vozom
Posestnik Anton Čelofiga iz Devine je s svojim 20 letnim sinom Srečkom vozil iz gozda drva. Pri vožnji se je težko naloženi voz prevrnil in pod seboj pokopal 54 letnega gospodarja. Sin, ker sam ni mogel pomagati, je hitel klicat na pomoč, toda ko so prišli sosedje, je bil stari Celofiga že mrtev. Voz ga je s tako
silo pritisnil je zadušil.
k zemlji, da se
Dve nesreči
V	Trnovem pri Laškem je jamski voziček v rudniku pritisnil k steni 22 letno delavko Marijo Marinko in jo močno poškodoval. — V Medlogu pri Celju je 16 letna hči zidarja Jožefa Ogrin doma nesrečno padla in se nevarno pobila. Obe sta v celjski bolnici.
-o-
Petelin izkljuval oko
V	vasi Brežici pri Sarajevu v Bosni, se je na domačem dvorišču igralo dveletno dekletce, katero je pri igri napadel velik petelin. Zagnal se je otroku v prsi in ga podrl na tla. Dekletce je padlo z glavo na kamen in se onesvestilo. Tedaj je petelin izkljuval otroku desno oko in se spravil že tudi na drugega, ko je prihitela mati in petelina prepodila. Dekletce so prepeljali v bolnico, kjer zdravniki skušajo da ji rešijo vsaj levo oko, če bo mogoče.
Neseča
Skozi Litijo se je z motornim kolesom vozil 17 letni dimnikarski vajenec Alojz Božič iz Ljubljane. Za njim je privozil drugi motociklist in sicer tako tesno ob Božiču, da se je zadel vanj in mu zdrobil nogo v gležnju.
■-o-
Nesreča
V	Vodnikovi kamnoseški delavnici v Ljubljani je padel težak kamen na trebuh 35 letnemu delavcu Jožetu Kobalu in ga močno poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnico.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
konkordatu
Koroški Slovenec ima sledečo sodbo: "Narodni socializem in boj za konkordat v Jugo slaviji. Konkordat Jugoslavije z Vatikanom je razburi duhove. Spor je zadobil očitno političen značaj, čim se je izvedlo za sile, ki stojijo v o-zadju boja proti konkordatu. Ljubljanski "Slovenec" v nekem članku razkriva stremljenje nemškega fašizma, ki gredo za onemogočenjem sklepa konkordata. "Med nemškim narodnim socializmom in nekaterimi krogi pravoslavne cerkve obstojajo najprisrčnej-ši stiki...in jim je namen, da bi se katoliška cerkev kot največja moralna sila v Evropi, ki jo hoče narodni socializem zrušiti od znotraj v Nemčiji, oslabila na Balkanu. V tem oziru sledi moderna Nemčija zvesto smernicam bivše protestantovske Prusije in zadržanje nemškega narodnega socializma je v tem pogledu v Jugoslaviji slično onemu v katoliški Avstriji...' Moskovski listi pa so začeli naenkrat zagovarjati pravoslavje, ki da" je v Srbiji preganjano. Kljub temu zunanjemu vmešavanju v notranjo zadevo Jugoslavije je pričakovati, da pride v vprašanju konkordata do po-voijne rešitve."
Stvar bi bila toraj po ti sodbi porinjena na politično polje. Srbsko pravoslavje se je prikazalo versko silno nestrpno, nobeno čudo bi ne bilo, ako bi se res vezalo s fašizmom nemškega nacionalizma, ko gre obema za oslab-ljenje moralične moči katoliške cerkve v Evropi. Da bi bili pri tem "Švabi" v Beogradu zdaj "dobri prijatelji", in enaki "dobri otroci" Srbi, katere so isti Švabi nekoč poznali le kot "srbske svinje", je radi politike pač mogoče. Herod in Pilat sta postala prijatelja, ko je šlo obema zoper Krista.
Višek hinavščine je dosegla Moskva, ko potoči debelo solzo za — preganjeno pravoslavje.
K. S. je drugače dobro poučen', podvomiim pa o sodbi da bi utegriilo priti do '"po-voljno rešitve konkordata". Prav vse se je postavilo na zadnje noge zoper katolicizem.
Končno se je oglasil v zadevi tudi dr. Maček, vodja petih miljonov katoliških Hrvatov.
Njegova sodba je, da je vse skupaj le političen trik. Tisti, ki so prej, ko so bili na krmilu, pripravljali konkordat, so ga zdaj strastno napadali. Vsaj v tem bi dr. Mačku pritrdil. Čudna se mi pa zdi končna Mačkova sodba, ki se glasi: "Kad stvar ovako pro-motrimo, a ne možemo je drukčije, onda je jasno, da se nas Hrvata ta čitava galama za konkordat in protiv konkordata ni najmanje ne tiče."
Ne gre le za enakopravnost vseh ver. Tu se je pravoslavje prikazalo skrajno nestrpno. Hrvatje so silno občutljivi pri hrvaških zadevah. Ali "se ne tiče" teh "katoliških" Hrvatov, da bi jim pravoslavje rezalo kruh?
Gre pa za nešteto drugih in zelo važnih zadev. Veliki Orient in framazoni so imeli besedo. Storili so vse, da bi bila pot katoliške cerkve čim bolj trnjeva. Katoliški šolarji od osnovnih do najvišjih šol so morali in morajo rabiti knjige, ki zgodovinsko in znanstveno 'zasmehujejo njih versko prepričanje. Ali res niso hrvaški šolarji tudi — katoliški, da "se jih niti najma-
nje ne tiče"??;	I i
Ako pri taki borbi, kjer; nastopa skupno nestrpno pravoslavje v zvezi z brezversko Moskvo in s paganskim Berlinom in s krtovskim framazon-stvom, stoji cel katoliški narod ob strani, da se ne gane, in pričakuje, da bo morda dosegel, ko doseže politično, se utegne varati. Brez borbe ne bo zmage.
■-o-
Vlom
V trgovino Lojzeta Ambro-žiča v Gaberju pri Dobrovi, je bil neke noči pred kratkim izvršen vlom. Iz trgovine so zlikovci, katerih je moralo biti več, pobrali raznega špecerijskega blaga, tobaka, cigaret in manufakturnega blaga za nad 5000 dinarjev vrednosti.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
ZA RAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
Pokličite: LAWndale 7404
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Oanal 0523 Uradne ure rsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
I»»»»»tw»»«wfw»»»»»twtttt»ft»»»ft»w»ft»w«w»»»'|
I
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven- J ska katolišk-a podporna organizacija v ! Združenih Državah Ameriških, je:
: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 42 LET.
Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTB ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima do 35,000 članov In članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI"
/ Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or-j ganizaeiji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se » lahko zavaruješ za 'Smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni
in onemoglosti.	. ,, . .	■
K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od lo. do , 55 leta- otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko j za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine.
V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v raz-! redu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova-I nega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro-
prejmejo pripadajočo jim
» vanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko ! rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesm«ntov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jcdnote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva i vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali člani-[ ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi | takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti [ društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, i spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 ! No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
fcJmminmnniiiiimiiniiii..........................................................................................................
SLOVENSKI MOLITVENIKI
praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi Knjigarna "Amerikanski Slovenec":
DNEVI V BOGU, molitvenik, ki irAa kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane
rudeča obreza, v platno vezan ...............-................-.................... 85c
Lepo vezan, zlata obreza ....................................-.................................$!-25
MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven
za može in žene, stane rudeča obreza............................................ 75c
Zlata obreza ...................................-.............................................$1-00
MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, rame molitve, litanije, Križev pot, razne mašne
pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza—--------------------- 75c
Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................$1.00
Fino šagren usnje, vatirane platnice, zlata obreza........................$1.25
Bele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata obr.....$^.25
NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ..............................................................-.....................$1.50
NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, *elo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko,
stane rudeča obreza ------------------------------------------------------------------------ 95c
Lepša vezava, zlata obreza ...................................—.......................$1.50
POT K BOGU. Zlata obreza........................................-—.............—$1.50
Rdeča obreza ...........................................................-...........................- 95c
RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ...........................-......................................-.................$1-50
REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk.--------------------------------$1.50
Platno, rdeča obreza, veliki tisk ........................................................$1.25
ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike,
stane rudeča obreza...........................................-..................-............... 75c
Lepo vezan, zlata obreza .......................................................«.—.........$1.00
SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje vezan, vatirane platnice, zlata obreza...................................................$1.75
SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane:
Fino usnje vatirane platnice, lepo v6zan j. zlato obrezo..............$1.50
Vezan v lino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$J.25
Umetno usnje, zlata obreza................................................................$1.00
VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo...............................................$1.50
VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne
oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza................... 85c
Zlata obreza .......................................................................................$1.25
VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza____________________ 65c
V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven
za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza ............................................................................................$1-50
Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in ga pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois
(taiwmuaumiuiwuuuiuuiiiQiiM^