PRAUŠKA V MÁRIAGYŰD STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 22. maja 2008 • Leto XVIII, št. 21 NJINOGA SPOMINA NE SMEJMO POZABITI – Mali bejli križi – red za redaum – stojijo v ednom kauti sárvárskoga graubišča. Več kak štiristau jij je. Vsi so gnaki. Na njij je tablica z menjom pa z dvöma letnicama. Dostafart sta dvej letnici gnakivi, s toga se vidi, ka je dejte, stero je tam pokopano, ranč eno leto nej zadobilo. Dostafart je med letnicama völka razlika, v tej grobaj so najšli večni pokoj trno stari lidgé. Dapa nej po svoji vauli. V tej grobaj počivajo interniranci, steri so med letoma 1941 in 1945 mrli v sárvárskom taborišči, kama so fašisti Hortyjove vlade internirali Slovence iz Prekmurja pa Srbe iz Bačke. Med večgezero Srbi je bilau v taborišči 589 Slovencov, med njimi je bilau 212 mlajšov, mlajših od 15 lejt. Na tom graubišči je več kak štiristau grobov, med njimi 26 slovenskij. 15. majuša so prišli na sárvársko graubišče nekdanešnji interniranci, njini mlajši, žlata, ka bi se spominali na tiste, steri so »z življenjem in trplenjem plačevali za bolne ideje nacističnih in drugih oblastnikov – tudi madžarskih,« je povedal v svojom guči v imeni slovenskij internirancov Jože Vidič, steri je z bratom pa dvöma sestrama tö biu izgnani v KA BI SE NIGDAR VEČ NEJ ZGODILO Slovenska delegacija ob polaganju vencev pri obnovljenem spomeniku – (z leve) svetovalka veleposlaništva R Slovenije v Budimpešti Angelina Trajkovski, generalni konzul R Slovenije v Monoštru mag. Drago Šiftar, župan občine Lendava mag. Anton Balažek, Marko Štrovs, zadolžen na Ministrstvu za delo, družino in socialo za področje vojne zakonodaje in grobišča, ter Matija Koren, predsednik izvršnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB, Lendava Sárvár. Kak je pravo, za te betežne ideje pa nikak ne krivijo lüstvo, stero je samau tö dosta trpelo zavolo fašizma. Sárvársko lüstvo, kak se je dalo, je probalo pomagati internirancem. Pomagali so njim bereške po pustaj, gde so delali. Pomagali so njim peki, steri so njim krü vozi li. Kakoli je nevarno bilau, so zatok probali vsigdar več krüja pripelati v taborišče, kak bi smeli. S tejm so pomagali tistim, steri so najbole potrejbni bili, mlajšom pa starcom. »Pomagali so nam preživeti in ohraniti vero v človeka,« je pravo Jože Vidič, steri se je kak mali pojbič rejšo iz taborišča s pomočjauv humanitarne akcije srbske pravoslavne cerkve, stera je pauleg večstau srbskij mlajšov rejšila skurok dvejstau slovenskij mlajšov tö, steri so potejm do konca bojne najšli zavetišče (menedék) pri srbskij držinaj v Bački. V taborišči so najbole trpeli mlajši pa starci, zavolo velkoga mraza v zimi 1941-42, zavolo glada, zavolo betega… Tau simbolizira spomenik tö, steroga so z vsejmi križi vred lepu obnovili, spomenik, na sterom mati krčevito k sebi stiska svojo dejte. Kak so na svečanosti, stere so se udeležili tudi politiki in diplomati (med njimi dva ministra iz Srbije, nekdanji državni sekretar Marko Štrovs iz Slovenije, predsednik županijske skupščine Železne županije, generalni konzul R Slovenije Drago Šiftar…) vözdignili vsi, steri so guče meli, na žrtve se zatok trbej spominati, ka naj njini spomin bau nam v opomin (figyelmeztetés), ka se takšno nigdar več nej bi zgodilo. Marijana Sukič 2 Evropsko leto medkulturnega dialoga (2) Dragica Gašpar in sestrič-moškosti je visoka, izogiba-zakoni in kodeksi obna-koncih sveta. Ugotovili smo je pridobljene rezultate prina Bernadette Gredlič, ki nje negotovosti tudi, in da je šanja.« Časovni horizont zančilnosti teh popolnoma merjati z rezultati že omenještudirata v Ljubljani, sta se madžarska kultura relativno razlikuje med dolgoročno in drugačnih kultur in razprav-nih raziskav. marca udeležili seminarja dolgoročno naravnana. kratkoročno naravnanimi ljali o tem, zakaj so se udele-Organizatorji, oziroma ŠOU, v Ljubljani z naslovom »In-Ti izrazi nič ne pomenijo za kulturami. V kratkoročno na-ženci sporov obnašali tako, je poskrbela tudi za to, da ne ternational Communicati-laike, za strokovnjake pa pred-ravnanih kulturah so cenjene kot so se, in kako bi se dalo bomo dekoncentrirani zaradi on« - mednarodno sporazu-stavljajo vrednote družbe. Od-tradicije, običaji, strpnost in premostiti nasprotja. praznega želodca. Ob petkih mevanje. Prvi del prispevka mik moči pomeni neenakost spoštovanje imajo pomemb-Temi multikulturnosti in sre-smo dobili med dvema učniste lahko prebrali v naši za-med ljudmi v družbi. Ljudje no vlogo v družbi, značilno čanja več kultur smo se pribli-ma sklopoma, ki sta trajala po dnji številki. pričakujejo in sprejemajo, da je družabno preživljanje pro-žali tudi s praktičnega vidika. 90 minut, kakšen prigrizek in * * * stega časa in Ker je večina udeležencev sok, ob sobotah pa razen pri-Preden smo se lotili spoznava potrošništvo, v samo za določen čas v Slove-grizkov še kosilo v neki indijnja različnih teorij in debat, je poslu je pouda-niji, nam je bilo lažje razume-ski restavraciji. bilo potrebno definirati, kaj rek na kratko-ti težave bivanja v tuji kulturi. Zelo se veselim, da sem se lahsploh je kultura. Bila je zani ročnih dobič-Ni težavno samo sožitje z ko udeležila seminarja, ker miva naloga, ker ponavadi ne kih. Medtem ko ljudmi druge kulture, temveč smo na njem pridobili znarazmišljamo o tem, kaj prav je v dolgoročno lahko dela preglavice tudi slo-nje, ki kadarkoli pride prav. zaprav pokriva ta izraz. Eno naravnanih kul-vo ob vrnitvi v svojo deželo. S Naučili smo se strpnosti in stavno povedano, kultura je turah poudarek to temo smo končali, dobili tolerance do drugih ljudi, in vse, kar je značilno za nek na na varčevanju smo nekaj praktičnih nasve-urili smo svojo sposobnost, rod: jezik, religija, literatura, in naložbah, tov, kako se lahko izogibamo da zaznavamo čustva druge umetnost, tradicije, navade, uspešnosti in težavam. osebe, tudi če izhaja iz druge zgodovina, hrana, arhitektu gospodarnosti. Na začetku seminarja smo do-kulture. Vsi smo »obogateli«, ra, glasba, nacionalni šport, V poslu je po-bili lepo pripravljene izročke, ne samo z znanjem, temveč nezapisana družbena pravila, udarek na pri-ki vsebujejo vse diapozitive tudi z novimi prijatelji in medmoda, šolstvo, način komuni hodnjih tržnih prezentacije, ki jo je vodja narodnimi kontakti. Zato se ciranja. To je bila naša izho uspehih. seminarja pripravil, in še do-moramo zahvaliti vsem orgadiščna točka. To so rezultati datne naloge in zanimivosti. nizatorjem in sponzorjem, da Po definiranju kulture pa nam različnih anket, Na koncu izročka najdemo so omogočili seminar in seveje vodja seminarja predstavil ki naj bi pred-ankete, ki jih lahko rešujemo da vodju seminarja, ki nam je različne teorije in modele več stavljale resnič-sami, in iz rezultatov ugoto-pokazal nek čisto drugačen znanstvenikov o temi kultur-imajo nekateri več moči, da no situacijo. Vendar se seveda vimo, v katero skupino sodi pogled na svet. nih razlik in mednarodnega so eni drugim nadrejeni ali velikokrat nismo strinjali z naša država, naša kultura in dialoga. Vsak strokovnjak podrejeni. Če je odmik moči rezultati raziskav znanstveni-tudi naša osebnost. Zanimivo Dragica Gašpar razmišlja o tej temi malo dru-visok, to pomeni, da je v druž-kov in smo veliko razpravljali gače. Tako lahko države uvr-bi stopnja neenakosti visoka. o nekaterih izidih. ščamo v različne skupine, po Visoka stopnja individualiz-Ko smo bili videti utrujeni, različnih kriterijih. ma pomeni, da ljudje v družbi nas je profesor Lughofer raz»Ena od možnih uvrstitev delujejo kot posamezniki in ne vedril z različnimi kreativnije po kriterijih slavnega ni-kot pripadniki različnih sku-mi nalogami, pri katerih smo zozemskega sociologa, ki je pin. Kaže tudi na to, kakšen morali vsi aktivno sodelovati. od leta 1967 do 1973 izvedel vpliv ima na primer družina S tem mu je uspelo preprečiti, največjo mednarodno raz-ali druge, formalne in nefor-da izklopimo možgane in zaiskavo o vplivu nacionalnih malne skupine na dejanje čenjamo sanjati o kosilu ali kultur na organizacijske posameznika. Visoka stopnja večerni zabavi. vrednote. Na podlagi doblje-moškosti pomeni, da v družbi Poleg teorij in situacijskih nanih rezultatov je določil pet prevladujejo moške vrednote, log smo se ukvarjali s študidimenzij, s katerimi lahko kot so dosežki, uspeh, denar, jami primerov, kot so kratke ugotavljamo razlike med konkurenca, nad ženskimi zgodbe, ki opisujejo ali reskulturami.« Te dimenzije so vrednotami, kot so kakovost nične ali izmišljene, probleodmik moči, individualizem življenja, skrb za šibkejše, matične situacije. Te primere ali kolektivizem, moškost, iz-ohranjanje okolja in solidar-smo anailizirali in poiskali ogibanje negotovosti in časov-nost. »Izogibanje negotovosti rešitve zanje. ni horizont, dolgoročna ali opisuje, kako člani družbe Ogledali smo si film, katerega kratkoročna orientacija. sprejemajo nejasne, nego-tema so tudi iz kulturoloških Glede teh dimenzij so razis-tove in dvoumne situacije. razlik izvirajoče težave. Nakave pokazale, da je npr. na Družbe z visoko stopnjo iz-slov filma je Babilon, ki ga Madžarskem stopnja odmika ogibanja negotovosti posku-priporočam vsem. V filmu moči nizka, v družbi prevla-šajo minimalizirati stopnjo smo lahko spremljali dogodduje individualizem, stopnja negotovih situacij s pravili, ke v štirih državah, na štirih 3 Spejvali smo v Gradci pri Pivki Gornjeseničke ljudske pevce so pozvali na 9. majuš v Gradec pri Pivki. Po prvici povedano, so našega župnika Ferenca Merklina pozvali Marjan Škvarc, župnik cerkve šli na paut, vej je pa vrejmen tö pomagalo nam, ka je lejpi cajt bio. Po dugoj pauti smo se dvakrat stavili, ka bi si malo noge vövtegnili, v dosta mestaj so ceste popravlali in Gorenjesenički ljudski pevci na odri sv. Petra v Pivki. Župnika se že dugo poznata, tak so Marjan Škvarc pitali našoga gospauda, če poznajo kakše ljudske pevce. Tak so te oni prosili nas, gorenjeseniške ljudske pevce, če bi se za to podali. Obečali smo jim, ka mo šli. Gradec je ves, dva kilometra je trbelo dosta čakati. V pau sedmoj smo prišli v Gradec. Naši gostitelji so nas že čakali. Istina, ka je glavni organizator ešče v delavnom gvanti bio, mislili smo, ka je kakšni pomočnik ali je prišo z njive. Kak nam je pravo, prireditev bo »domača«, tak mo se ležej Pri kapejli v Gradci od Pivke, do stere se pripelamo, če po Postojni zavinemo na pravo. Tü so organizirali koncert, šteroga majo vskašo leto na sprtolejt. Na letošnjom je domanji kvartet Sonček emo 15. jubilej. Gospaud Marjan Škvarc so zato pozvali ljudske pevce z Madžarske tö, naj na tom koncerti spejvajo pevci iz več rosagov. V petek v pau ednoj smo se odpelali z doma. Veselo smo družili pa pajdašivali. Včasik nas je pelo v svojo klejt, naj bi se malo osvežili. Više toga rama je bila mala kapejla, ravno so šmarnice (večernice) meli. Šli smo v kapejlo, mala deca iz nižji klasov so rožni venec molili. Nika ji nej mautilo, ka smo notri staupili in z njimi vred molili. Tri mamice so bile s tejmi mlajši pa sploj male so tö s seboj mele. Meni se je tou preveč vidlo. Na konci, gda je deca zmolila rožni venec, me je ena mamica pitala, če smo kakšna skupina. Sam ešče nej dala valas, mi je že pravla, če znamo kakšo Marijino pesem, naj go spejvamo. Pa smo že začnili Marija nebeska Kralica in Spet kliče nas venčani maj. One so nam tö pomagale. V tauj maloj vesi žive 17 družin. Vsakša družina en keden odi v kapejlo zvonit na den trikrat, tak se menjavajo. Kapejle zavetnik je Sveta Trojica, tü na leto gnauk ali dvakrat majo sveto mešo. Držijo se k župnijski cerkvi sv. Petra v Pivki. Tam so župnik Marjan Škvarc, ki so nas na tau prireditev pozvali. Pevci smo se pomali pripravlali na večerni nastop. Večer ob pau deveti se je začno koncert z domanjim kvartetom. Potem so vse skupine pozdravili, povedali so, da je ta prireditev za zamejske Slovence, če gli več nega meje. Znova so zapeli jubilanti, potejm je vsaka skupina zapela štiri pesmi. Bile so Dalmatinke, Hrvati, Slovenci iz Italije, Avstrije in Madžarske. Dosta različni pesmi smo leko čüli. Nastop je biu v prosti dvorani, velki kak en škedjen, s slamo pokriti. Oder je biu preprost, a lepo napravleni, okinčani. Ne vejm, odkec je prišlo telko lüstva, dvorana je nabito puna bila. Vrata so odprejta bile, venej so nej samo nastopajoči bili, nego drugo lüstvo tö, stero je poslüšalo spejvanje. Če je puna dvorana, te nastopajoči vekšo korajžo majo spejvati, tü je tö tak bilau. Prespali smo v lejpoj domačoj iži pri enom pevci. Lepau se zahvalimo gospej Anici in sini Gašperi. Kesno večer je nas mladi pojep čako, mamica je pa prinesla palinko, kak oni pravijo, šnops. V soboto so naš župnik prišli po nas in smo se pelali nazaj v Gradec. Tü so nas že z zajtrkom čakali, z dobrimi domanjimi klobasi, šunko, čajom pa kavo. Župnik Marjan Škvarc so z nami bili in so nas pelali na Pivko v cerkev sv. Petra. Gospaud župnik so že od l. 2000 v pivški župniji. Freske v cerkvi so naredili akademski slikar in dühovnik Stane Kregar. Kip sv. Petra je na sredini, više oltara, okoli na stenaj so freske. Šli smo na farof, dobili smo sv. kejpece, knigo Ti imaš ključe, člani kvarteta so nam pa dali šapke, CD, kaseto, pa kejp, steroga so gospauda Mirana pridne roke izrezale iz lesa. Tej lidge so v srci bogati, s takšno lübeznostjov so vse tau nam podarili. Nej so nas steli pistiti, nas je pa že cajt preganjo, naj nas župnik pri cajti leko spovejo svoje mlajše, steri so drugi den prvo spauved meli. Bog poplačaj župniki Škvarci, kvarteti tö lejpa hvala za vse. Našomi župniki Ferenci Merklini se zahvalimo, ka so z nami bili in po njinoj zaslugi smo leko bili na toj prireditvi, Slovenski zvezi pa za pautno ceringo. Vera Gašpar Porabje, 22. maja 2008 4 »Kučo so mi porüšili, hišo so mi pripelali« Kak se prejk Dolejnec pelam, na ednom brejgi gnauk samo edno moderno malo ižo zaglednem, štera je na prvi pogled iz kontenera napravlena. Pred ižov edna starejša tetica sedijo v stauci z botom v rokej. Tau bi edna lejpa idila bila, samo ta moderna iža pa tetica mi nikak »ne pašeta« vküper. Kak so tetica Marija Varga (ime sam sledkar zvedo) v tau ižo prišli, zmišlavam sam v sebi. Nikak sam nej mogo tau pomiriti. Za deset sekund sam že tam pri njij bijo pa sam je spitavo. • Kak ste vi v tau moderno ižo prišli? »Tak ka tisto staro kučo, štera je tü stala, so mlajši dolarazmetali, zato ka je že sploj stara bila, pa nanikoj prišla. Mlajši že vse svoje hiše majo, pa se njim nej vidlo, ka dja v tauj staroj kuči živem. Kak tau vövidi, so večkrat prajli, pa te gnauk so se samo odlaučili, pa so go dolarazmetali.« • Gda je tau bilau? »Lani.« • Gde ste bili dočas, ka ste nej meli tau nauvo ižo? »Tam v sausedi sin ma tisto brunarico, tam v garaži sam bila dočas, ka je ta gotova nej bila.« • Gde so vaši mlajši? »Dva sta v Nemčiji, eden sin pa edna hčerka v Avstriji, eden sin pa v Ljubljani. Vsi so mladi vkraj z dauma odišli za volo slüžbe. Zdaj pa te samo pridejo pa odidejo.« • Zato vas kaj poglednajo? »Nika ne morem prajti, zato ka redno odijo domau. Tau ižo, gde sam zdaj, tau de hčerka mejla, štera je v Avstriji.« • S koga je iža napravlana? »Tau je niši kontener. Ranč nej eden, liki z dvöma je vönapravlano.« • V zimi je nej mrzlo v iži? »Kak bi pa bilau mrzlo. Dja tau zrihtam kak mi paše. Samo tau ne vejm, kelko de trbelo plačati, zato ka tej radiatorji, ka sagrejvajo, so na elektriko. Tau je sploj dobro ovak, zato ka se samau priklüči pa odklopi.« • Kakšne pros-tore mate v tauj iži? »Spalno ižo, künjo z jedilnicov, WC pa tuš. Tak ka za ednoga človeka je vse. Najbaukša je pa tau, ka v zimi nika nej trbej vöiti. Cejli den sam na toplom, nej trbej drva nositi pa nej nalagati. Tak sam kak kakšna grofica.« • Kak se vam vidi hiša? »Zdaj se mi že sploj fejst vidi. Na začetki sam pa sploj čüti nej stejla od tauga. Dja sam v staroj kuči stejla ostati, dapa mlajši so nej pistili. Tau so prajli, ka je že sploj prka pa go ne more več obnauviti. Tak sam te nikak zato privolila.« • Kak brž je gotova gratala ta hiša? »Tau je vse sploj hitro šlau. Najprvin je v Radgoni naraučiti trbelo te kontenere. Tam nica pa WC, drugič künjo pa jedilnico. Tau bi videti mogo, gda so tau praznili pa vküpklali. Dja sam tam spodik sejdla pri brunarici, pa od tistac sam gledala, ka delajo cejli den.« • Kak je bilau, gda so vam staro kučo rüšili? so je cejlak kredi vönaprajli. Gda so je pripelali, te že samo par dni, pa hiša kreda bila. Na, plac kama se je tau doladjalo, tau smo mi mogli dolazbetonerati. Više kontenera smo strejo dali naprajti, zato, ka etak lepšo formo ma, pa bola tak vögleda kak edna hiša.« • Nagnauk so cejlo hišo leko pripelali? »Nej, dvakrat so go pripelali. Gnauk tisti tau, gde sta spal»Sploj žalostno. Nej se mi je dalo vö iz stare kuče titi. Več dnevov smo pakivali, dočas smo vse vöspakivali. Pa tau, ka smo vöspakivali, ranč nej bilau potrejbno. Zdaj edno desetino nejmam s tauga, pa itak mam vse. Tau ne vejm, kak je tau. Vse me je srce bole-lo, gda sam vidla, ka mi rojstno hišo porüšijo. Cejla zidina je s spomini bila puna. Dapa zdaj sam že rada v tauj nauvoj hiši. Nika lagvo ne morem prajti, vse je odlično.« • Sto vam te lejpi ogradec vredi ma? »Hčerka vsakši keden četrtek ali petek domau pride pa do nedele je doma. Te rauže, ka tü vidiš, tau vse je ona posadila pa je vreda ma.« • Nej samo za volo ogradca je lepau tü pri vas, liki zato tü, ka ste vrkar na vrhi nej? »Če kauli gledam, te cejle Büdince, Dolejnce vidim, pa eške hodoško cerkev tü. Sama sam pa čas mam tü venej sejdti pa kauli vrat gledati, vejpa tak sam cejlo zimau znautri bila.« Karel Holec Porabje, 22. maja 2008 5 Prauška v Máriagyűd Naprej pred vüzmom je naš škof dr. András Veres na znanje dau župnikom, naj vsakši v svojoj fari vöoznani, ka 1. majuša bau prauška s cejle sombotelske škofije v Máriagyűd. Té kraj je od varaša Pécs eške kakšni 20-25 kilomejtarov. V našoj fari je dugo tak vövidlo, ka nika nede iz te prauške. Ali gda je cajt kaulek prišo, se je samo iz naše vesi, iz Sakalauvec glasilo dvajsti lidi. Pa iz Števanovec pa Dolenjoga Senika so tö šli vernicke, tak se je bus napuno. Zazrankoma v 5. vöri smo že z daumi šli, je ešče kmično bilau. Vodili so nas naš župnik Ferenc Merkli. Sprvoga smo malo ešče kaj drejmali, litji gda se je vcejlak vöosveklilo pa se je sunce tö vöpokazalo, smo vsi oživéli. Župnik so nam etak pravli: »Moji verniki, ki smo se na tau dugo paut podali, zdaj pa začnimo moliti, častiti pa moliti našo nebeško mater. Prositi jo, naj nam pomaga, ka srečno ta pridemo pa nazaj domau tö.« Molili smo raužen vejnec, popejvali lejpe Marijine pesmi. V pau edenajstoj vöri smo na kraj prišli, lüstvo je pripelalo kauli 45 autobusov, navzoči je bilau kakšni 2300 vernikov. Sveta meša se je začnila v edenajstoj vöri, slüžo go je sombotelski škof András Veres. Trno lejpo predgo je držo. Vö je zdigno, ka smo prišli pozdravlat Mater Božo, od stere trošt dobimo vsi, steri vörjemo, ka je nevtepena, pomočnica krščenikom ino mati našega odküpitela, ki je smrt strpo za vsakšoga človeka. K njej se priporočamo, gda nas nevola in žalost teži. Prevnogo lidi je k sebi vzelo božo tejlo. Pri meši je lepau spejvo pevski zbor iz Sombotela. Dosta poznani župnikov je tö bilau, steri so prišli s svojimi prauškari. Meša je trpala do pau edne. Po tistim smo meli malo časa, ka smo obed pogeli. V pau dvej smo se prauškarge na dva tala razdelili. Tej eni so v cerkvi ostali, ka so oltarsko svestvo molili, bila je spejvana litanija tö. Drugi tau prauškarov je pa išo na križno paut, daleč vö po brgej, kakšni dva kilometra. Zadnja štacija je Pieta, gde Boža Mati svojoga mrtvoga sina drži v naročji. Lejpo düšno spominjanje je ostalo človeki v srci. Po tretjoj vöri smo se odpelali v Pécs, ka je več lidi bilau med nami, ki so ešče v tom varaši nej bili. Poglednili smo si džamijo, stera je ešče iz tisti cajtov, gda so Törki kralüvali na Vogrskom. Tak je zozidana, ka šest tjiklauv ma. Zdaj so go na dva tala vzeli, v ednom tali se slüži katoliška božja slüžba. Po tistom smo si poglednili baziliko, tau pa ranč ne morem taprajti, kak je lepau vönamalana, poslikana. Sto Biblijo šte, je tam vse najšo, ka je v tej svetij knjigaj napisano. Če bi si človek vse ginau sto pogledniti, bi več časa nüco, nej samo kakšno vöro. Med tem časom se je vrejmen tö na lagvo obrnaulo. Grdi črni oblacke so pokrili nebo, obliskanca je bila, dež se je pa tak lejvo, kak če bi ga iz vrča lejvali. Po dežji smo se napautili domau, prevnauge svete pesmi smo spejvali, gnauk vogrsko, gnauk slovensko. Tak smo hvalo dalo B.D.Mariji, ka smo zadobili tau milost. Ema Sukič Sakalauvski folkloristi v Székesfehérvári Folklorna skupina Slovenske zveze v Sakalauvcaj je z veseljom vzela pozvanje Slovenske samouprave v Székesfehérvári. V varaši Székesfehérvár je devet manjšinski samouprav, zvöjn Slovencov majo Srbi, Hrvati, Nemci, Ukrajinci, Romi, Slovaki, Poljaki pa Armenci samoupravo. Slovenci svojo samoupravo majo že šest lejt. Njij je pet. Sto so? Tau so Slovenci, steri svoje korenjé majo v Sloveniji, eni v Kobilji, etak največkrat v té tau odijo ške gnesden tü. Varaš Székesfehérvár ma že drügo leto Narodnostni den, letos je bijo 10. majuša. Na trgi občine je velki plac, gde je bijo postavlen velki pokrit oder pa pripravleno mesto za lüstvo. V kulturnom programi so se zvöjn Romov vse manjšine nota pokazale, največ z ljudskimi plesi, pesmimi pa muziko. Dosta mlajši skupin je tü bilau. Gvüšno, ka je domanji narod leko vido lejpi pa pester (színes) program, vsi so bili redno pripravleni. Narod je lepau vküper prišo, vse duže, vse več lüstva se je zbralo, stero je bilau skaus aktivno, je poslöjšalo pa fejs ploskalo. Se je vidlo, ka je lüstvo vcuj navčeno, ka med više staugezero lidi dosta fela lüstva živé s svojo bogato kulturo. Narodnostni den v Székesfehérvári je najvekšo lepoto emo v tejm, ka je lüstvo v trej vöraj vküper z domanjimi Vaugri devet manjšinski programov leko vidlo, ka je bilau nin malo gledalo živlenje tej narodov tü. Skupine so s svojimi plesi, pesmimi pa z lejpim gvantom pokazale, kak poštöjvajo kulturo svojga naroda, kašni odnos majo do svojga naroda pa kak radi spejvajo pa plešejo. Najbola sam pa bila vesela, gda so sakalauvski mladi folkloristi maširali na oder. Nejsam njim bila nevoščena, gda so zazranka na busi zvedli, ka njini mentor Zoran Domjan nej mogo priti. Problem je bijo samo v tejm, ka so bili pripravleni s pau vörnim programom tak, ka so za en tau programa meli čisto nauvi ples, steroga bi leko plesali samo vküper z mentorom. Ka pa zdaj? Vala Baugi, ka folklora ma dobroga harmonikara, steri je vküper s folkoristi namesto panike trno dobro pa srečno rejšo problem. Pred nastopom, v dvajsti minutaj so prejk naprajli program, s sterim so srečno nota pokazali slovensko kulturo ljudskih plesov. Bili so vsi maksimalno koncentrirani, držali so se, kak je naprej napisano, bili so karažni, plesali so z nasmejanimi obrazi, pari so pazili na eden drügoga pa so djuvkali, kak se šika. Mladi Sakalauvčarge so se zavedali, ka njini program v Székersfehérvári predstavla slovensko manjšino na Vogrskom. So rejsan vödjali zasé! Mislim, ka zvöjn méne je najbola vese- li pa ponosen bijo predsednik slovenske samouprave v Székesfehérvári István Grabec, steri je tau priznau tü. Zatau se zvöjn mladini posaba lepau zavalimo fudaši Borisi Velneri pa bobenoši Brankoni Baumani. Na slovenskoj samoupravi so se brigali zatau tö, naj malo leko spoznamo té velki varaš pa naj se vsi dobro poznamo pri njij. Pelali so nas v Romkert pa grad Bori, gde so nam dosta vse taprajli od gdasvejtašnjoga kralevskoga varaša, leko smo se radüvali lejpi freskam, kejpom, kipom pa zidinam. Na konci so nam pokazali naravne lepote, jezero Velence, gde nam je med gostitelji Lajos Horgas dostavse pripovejdo. Meli smo se fajn, kak šegau ma prajti naš Lujzek Hanžek na Seniki. Zatau se želim v imeni vsej plesalk, plesalcov, dva muzikanta trno lepau zavaliti predsedniki Istváni Grabeci, njegvoj ženi Évi pa Lajosi Horgasi, ka so nas lepau pa prijazno gora prijali. Tekst pa foto: Klara Fodor Porabje, 22. maja 2008 6 »Eške dosta kaj znamo« Strüženje lesa – Strugarstvo Gnes mo vam pisala o malo ovakšoj pa malo nej vsakdanešnoj domačoj dejavnosti. Tou je strüženje lesa. Pri tom deli velki tau napravi poleg človeškij vrlij rok eške mašin, šteromi se pravi stružnica. Stružnica vrti falat lesa, mešter ga pa ročno z različnimi orodji (szerszám) oblikuje. Takše fele mešter je Ljubomir Zečevič z Vaneče. Ljubomir je doma s Hodoša ovak, tak ka se je cejlo otroštvo rad z lejsom špilo. Najbole je biu važen, gda je meu mali nožek v žepki, pa je leko kaj z njim napravo. Naj večkrat so bile tou male füčke. Zdaj, ka je že v penziji, pravi, ka bi rad delo vsefelé, glina ga zanima tü, pa rezbaro bi kaj, liki nema likovnih spretnosti, kak sam pravi. Gda je eške v slüžbo odo, je takše delo delo, ka je dostakrat mogo vnoči dežuren (ügyeletes) biti. Te si je drügo nej znau začniti, kak ka se je spravo za računalnik, pa pomalek na interneti vö isko, ka bi njega leko zanimalo. Najprlej je ščeu, ka bi neka z železa delo, te ga je pa lejs potegno. Tak se je pomalek po interneti sam kcoj navčo toga dela. Dobro je, ka zna angleški, ka so spletne strani, na šteraj je tou bilou prikazano, vse bole takše bilé: ameriške, angleške, avstralske, novozelandske… Tak ka se je od tujih meštrov včiu. Strugarji iz tej držav nikaj ne skrivajo, vse predstavijo, kak ka napraviti. Vsakši izdelek, ka ga napravijo, je pa eden edini, se pravi unikat. Tüdi če bi ščele dva gnakiva napraviti, ne morejo, zatou ka so vzorci lesa na vsakšom falati ovakši. Tak redno je Ljubomir tou začno delati pred kakšimi 5 lejti, zdaj eno tri leta je pa začno tüdi malo odavati. Tak trbej. Če človek kaj zna, tou more probati v pejneze spraviti. Gnes den je vse tak. Pomalek si je garažo v delavnico spremejno, küpo si je staro stružnico od tišlara v Andrejcaj, na štero je fejst ponosen. Što pa nej bi biu, prej ka naj bi bila s časa Marije Terezije. Ma pa tüdi eno novejšo, obej pa redno nüca. Na stružnico gor dene falat lesa, šteri vaga 20 kil tö. Té falat se vrti na strüžnici z brzinov 500 obratov (tou je 60-80 km/h), te ga pa s takšimi nožami, ka so različnih form pa majo leseni ročaj, pomalek obliküvle. Na konci mora malo zošmerglati, polakirati pa posišiti. Zatou ka nüca različne vrste lesa, me je zanimalo, odkejc vse tou dobi. Pravi, ka njeme lidgé dostakrat javijo, če kaj podirajo, pa ne nücajo. Večkrat pa najde kakše podrejto drejvo, ali kaj küpi na žagi, v glavnom se znajde. Najlepši njemi je orej, ka ma najlepšo strukturo lesa, sliva je tü fejst lejpa, poleg tej pa eške hrast, brest, delo je že iz palme tü. Njegovi izdelki so fejst različni. Dela posode raznih oblik, vaze, čaše, zapestnice (karkötő)… Vsakši izdelek je po svoje lejpi, rejsan sta ranč dva nej gnakiva. Té izdelke leko vidite na kakšij prireditvaj, sejmaj, rokodelskij tržnicaj,… majo pa jih v Veržeji v DUO centri tü. Dosta pa, pravi, ka oda na Bledi, kama trno rad ide. Rad bi mlade tö kcoj včiu, liki pravi, ka je tou delo malo nevarno, pa ga malo straj. Že se njemi je zgodilo, ka se je kakši nož potro, pa je po lufti letelo. Malo v smeje mi je pravo: »Naj mi dajo sobo na Primorskom, ka mo tam fajn na počitnicaj pa mo drüge poleg včiu. Delo mo do nezavesti.« Mislim, ka de gospoud Ljubomir tou eške dugo delo, ka je eške mladi pa pun volé do dela. Jasmina Papić (podatke zbrala avtorica za potrebe projekta Craftattract – tradicionalne obrti – nove atrakcije za kulturni turizem, Intereg IIIA, Sosedski program Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004 – 2006, ki ga za Pomurje izvaja Pokrajinski muzej Murska Sobota) 7 NAŠA ZLATA RIBICA OTROCI RAZVESELILI Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. PUBLIKO NA DOLENJOM SENIKI 10. maja, v soboto, je Sloven-naslovom »Naš nauvi avto«. ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. VCEJLAK NORMALEN DEN Na svejti so dnevi puni nevole. So dnevi velkoga veseldja. Gestejo dnevi žalosti tö. Pa gestejo dnevi velke sile. Gvüšno pa je tou tö, ka se najde kakšen manjasti den. Zmejs pa se leko zgodi, ka je kakšen den vcejlak normalen. Pa če je tak pri lidaj, se takšen den leko zgodi v potoki od zlate ribice tö. Kak vövidi vcejlak normalen den v njenom potoki? Takši normalen den se začne, gda nouč tamine. Lidge dejo v slüžbo, ribe pa ne odijo v slüžbo. Vse ka njim trbej, se leko najde v potoki. Na, leko povejmo, ka une tö majo nikšne fele slüžbo. Ribja slüžba je plavanje. Depa človek je v slüžbi nej cejli den. Ribe pa cejli den plavajo pa vnoči tö. Tak leko povejmo, ka so ribe cejli den v slüžbi. Tak je gé, gda je den vcejlak normalen. Pa tadale je vcejlak normalno tou tö, ka je nika ne postraši. Ka nikšen človek ne pride do potoka, ka bi je škeu zgrabiti. Pa je vcejlak normalen den po tistom tö, gda je v potoki nej preveč dosta pa nej preveč malo vode. Eške najbole pa se normalen den pozna po tejm, ka zlatoj ribici nej trbej nikšnoga želenja spuniti. Tou pa zato, ka se nika takšnoga ne zgodi. Depa za njou je tou sploj nej vcejlak normalen den. Vej je pa spunjavanje želenja njena slüžba, ka nej? Zato tou za zlato ribico nikak ne more biti takši normalen den, kak je za druge ribe. -Kuman čakam, ka mine té vcejlak normalen den. Naj se že začne nika goditi eti koulivrat, - se ma šegou zgučavati na takšen den. Na, trbej povedati tou tö, ka se njoj včasin takši den trno vidi. Depa samo eden den. Če sta vküper dva vcejlak normalniva dneva, se njoj več ne vidi. Vse druge ribe plavajo es pa ta. Tou znamenüje, ka so v slüžbi. Samo una je nej v slüžbi. Zato jo na drugi den že tou mantra, ka jo ne bi druge ribe mele za manjico. -Spunjavam želenje! Vöspunim, ka si stoj želej! - se vej drejti gor pa doj po potoki kak na kakšom senji. Pa tou samo zato, ka naj ribe vidijo, kak ma volou delati. Naj vidijo, ka je nej manjica. -Na, tej normalni dnevi pa se že trno dugo vlečejo, - se po tistom vsigdar zglasi stari ribak. - Naša zlata ribica se že palik za delo gorgemle. Pa zatoga volo so dnevi več nej najbole normalni. Tou pa zato, ka zlata ribica takšo nevolo ma. Pa če ma nevolo takša čalerska riba, se den vcejlak vömini. Tak je tou več nej vcejlak normalen den, liki grata nevoulasti den. Po tistom leko grata čemerasti den. Eške bole za tistim pa nevoulasto čemerasti den. -Na, dobro je gé, ka se je začnola nevoulivati ta naša zlata ribica. Tak je premino vcejlak normalen den. Pa je zatoga volo una tö bole zdrava gé, - si tadale na glas brodi stari ribak. Ja, zlata ribica grata rejsan brž boukše vole. Ja, zato, ka ska manjšinska samouprava na Dolenjom Seniki organizirala program z naslovom »Slovenski popoldan«. Okoli pete vöre se je napuno kulturni dom z lidami. Na začetki programa je Ildiko Dončec Treiber, članica manjšinske samouprave, s toplimi rečami pozdravila goste, in se njim zahvalila, ka so si vzeli čas, pistili delo, in so prišli, da bi poglednili deco. Nastopili so domanji mlajši iz vrtca in šaularji z Gorenjoga Senika. Na začetki sta zaigrala Benjamin Sukič in Krištof Sukič na svojo harmo- Zelo je bila zanimiva. Bila je družina, oče, mati in trgé mlajši. Küpili so nauvi avto in so se napotili na ves k babici, ka bi ga njej pokazali. Dočas so prišli do nje, se je njim dosta božnoga zgodilo. Po nikši nevolaj so rejšili probleme in prišli do babice. Lepau so špilali v slovenščini, spoj so bili pridni. Čestitamo njim! Na vrsti so bili malčki iz vrtca. Spejvali so, plesali so, pesmice so gučali. Vse to v madžarščini, slovenščini in nemščini. Bili so sploj prilični. Potejm so nastopili šaularge, so spejvali kak slavički. Harmonikaš njim je pisati ne more, tau se mora čüti. Na konci so se eške spomnili na mamice in babice, ki so eden keden nazaj praznovale materinski dan. Lepau so zapeli slovenski in madžarski, Benjamin je zaigro na sintetizatori, sploj lejpo melodijo. Segalo nam je do srca, in smo dobile skunznatne oči. Program se je končo, Ildiko se je zahvalila nastopajočim in njih povabila v restavracijo Tamarillo na pico in pijačo. Ostali so leko stopili k pogrnjeni mizi, manjšinska samouprava je pripravila domanje pogače, cverkove in sirove, pa malo dobroga vina. Med tejm so si leko malo pripovejdali in malo spozabili na domanje brige. Muzika, petje, dobra vola mlajšov se je nadaljevala v restavraciji tö. Člani slovenske manjšinske samouprave tak mislimo, ka smo leko ponosni na deco. Prosimo eške naprej starše, vzgojiteljice, učiteljice, kak njim možnost dopisti, naj se trüdijo, ka bi se slovenski gezik nej zgübo. »Več jezikov znaš, več valaš!« Naloga je naša, ki eške gučimo svoj materni gezik. V imeni samouprave bi se rada zahvalila Ibolyi Neubauer, Ildiki Dončec Treiber in vzgojiteljicam Roziki in Barbari, ka so pripravili deco na nastop. Želimo njim veliko zdravje in uspehov pri njinem delu! Marija Čato članica slovenske se nevouliva pa se čemeri. Tou una tak razmej, ka si iške slüžbo, če se nevouliva. Tou pa je dun tö nikšno delo, če si slüžbo iškeš, ka nej? stopili na oder »Seniške zvejz-na harmoniki in Patrik Bajzek dice«. Zošpilali so veseloigro z na klarineti. Tak sta lušno ig- Miki Roš niko. Sploj dobro volo nam je vlejko, kak se šika. Za njimi sta samouprave spravo s tau glasbo. Potejm so igrala dva fantiča. Benjamin Porabje, 22. maja 2008 PETEK, 23.05.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 11.55 DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 16.00 IZ POPOTNE TORBE: PAJEK, 16.20 PETA HIŠA NA LEVI: NIZKI RAČUNI, DOBRI PRIJATELJI, HUM. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 PERZEPOLIS, NEMŠ. DOK. ODD., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 POLNOČNI KLUB, 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 23.5.1990, 0.50 PERZEPOLIS, NEMŠ. DOK. ODD., 1.40 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL PETEK, 23.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.55 TEDENSKI IZBOR, 13.35 ŽOGARIJA - KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, 14.05 LJUBEZEN DO IVY, AM. FILM, 15.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 23.5.1990, 16.10 PRIMORSKI MOZAIK, 16.40 ŠTUDENTSKA, 17.00 MOSTOVI - HIDAK, 17.30 ZDAJ!, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: BRANE PRESTOR, 20.00 PUSTOLOVKA, FRANC. DOK. SER., 20.50 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 21.25 ZAMOLČANA PRETEKLOST, KANADSKI FILM, 23.20 SANJAČI, IT. FILM, 1.10 HUFF, AM. NAD., 2.10 INFOKANAL * * * SOBOTA, 24.05.2008, I. SPORED TVS 6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA, 14.05 ODDAJA ZA OTROKE, 14.20 DOC HOLIDAY, AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PRAVI BIZNIS, HUM. NAN., 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2008, 0.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 0.50 DEADWOOD, AM. NAD., 1.40 CLAIRINO KOLENO, FRANC. FILM, 3.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 24.5.1990, 3.45 DNEVNIK, 4.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 4.30 INFOKANAL SOBOTA, 24.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.35 SKOZI ČAS, 8.45 TEDENSKI IZBOR, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 PESEM EVROVIZIJE 2008, 16.25 ZDAJ!, 16.50 POZDRAVLJEN, PEKING -PRESENETLJIVI JUNAKI, 17.25 NOGOMET, MARIBOR -INTERBLOCK, 20.00 NORA HIŠA, FRANC.-ŠPANSKI FILM, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 23.00 SOBOTNO POPOLDNE, 1.15 STRELICE NASPROTNE USODE, KANADSKA NAD., 2.00 ZALEDEN SPOMIN, FRANC. FILM, 3.35 INFOKANAL * * * NEDELJA, 25.05.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. NAD., 14.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.25 VEČERNI GOST, 22.15 ARS 360, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 ZADNJI TANGO V PARIZU, IT.FRANC. FILM, 1.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 25.5.1990, 1.30 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL NEDELJA, 25.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.05 SKOZI ČAS, 9.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 25.5.1990, 9.40 GLOBUS, 10.10 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 11.00 HOBOTNICA Z VULKANA, NEMŠ. POLJ. SER., 12.00 TEDENSKI IZBOR, 14.20 PESEM EVROVIZIJE 2008, 17.45 CIRCOM REGIONAL 2008: GALA VEČER, 19.15 ŽIVETI SKUPAJ, FILM O SOŽITJU S TUJCI IN BEGUNCI, 20.00 ČONGČING -NAJVEČJE MESTO NA SVETU, FRANC. DOK. ODD., 20.55 KMETJE, POLJSKA NAD., 21.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.35 NA UTRIP SRCA, 0.10 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 26.05.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, MLAŠEČI PROGRAM, 11.05 MOČ ZNANJA, NEMŠ. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.05 KOŽA, DLAKA, PERJE: PROIZVAJALKE, DOK. NAN., 16.15 BINE: ČAS, LUTK. NAN., 16.30 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: NEDELJA, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 PLANET, ŠVEDSKA DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VROČI STOL, 20.50 DRAGO JANČAR: PRIMOŽ TRUBAR, 1. DEL: OGENJ, DOMAČA TV NAD., 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 UMETNI RAJ, 23.35 GLASBENI VEČER, 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.5.1990, 0.45 PLANET, PON., 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 26.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.30 SOBOTNO POPOLDNE, 14.15 TEDENSKI IZBOR, 17.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 17.40 EVROPA.SI, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 19.20 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 19.50 NOGOMET, ŠVEDSKA -SLOVENIJA, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA -22.20 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST: PRAGA, DOK. SER., 22.50 AMOS IN ANDREW, AM. FILM, 0.25 INFOKANAL * * * TOREK, 27.05.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 NA POTEP PO SPOMINU, 9.45 TEDENSKI IZBOR, 11.00 PLANET, ŠVEDSKA DOK. SER., 12.00 VEČERNI GOST: PROF. DR. BERTA JEREB, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 HEMAN, RIS., 16.05 KAJETAN KOVIČ: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB: MEDVEDJA ŠOLA, OTR. NAN., 16.20 ZOJA KAJETO, RIS., 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 POGLED OD ZGORAJ: PORTRET MOJSTRA FOTOGRAFIJE JANEZA MARENČIČA, 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 ANGOLA - PREZRTA DEŽELA, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSVOBOJENI GRADIMO -DELO OSVOBAJA: KOČEVSKA -SLOVENSKA SIBIRIJA IN GOLI OTOK, DOK. SER., 0.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 27.5.1990, 0.25 POGLED OD ZGORAJ: PON., 0.55 PRGIŠČE DINAMITA, IT. FILM, 3.25 DNEVNIK, 4.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 4.25 INFOKANAL TOREK, 27.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.20 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 14.30 TEDENSKI IZBOR, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 V DUHU GLASBENEGA IN PLESNEGA IZROČILA, 20.00 OPERNE ARIJE, 20.35 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA, 21.25 FERI LAINŠČEK, METOD PEVEC: HIT POLETJA, SLOV. FILM, 23.00 PREKLETI KRALJI: ŽELEZNI KRALJ, FRANC. NAD., 0.30 ROSEMARYJIN OTROK, AM. FILM, 2.50 INFOKANAL * * * SREDA, 28.05.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 KNJIGA MENE BRIGA, 11.20 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.45 POGLED OD ZGORAJ: PORTRET MOJSTRA FOTOGRAFIJE JANEZA MARENČIČA, 12.20 NA UTRIP SRCA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ARS 360, 13.40 UMETNI RAJ, 14.05 ANGOLA - PREZRTA DEŽELA, DOK. SER., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 16.45 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 IZBRANO POGLAVJE, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 WILLENBROCK, NEMŠ. FILM, 21.35 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 28.5.1990, 0.45 IZBRANO POGLAVJE, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL SREDA, 28.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.25 TEDENSKI IZBOR, 16.15 HOBOTNICA Z VULKANA, NEMŠ. POLJ. SER. 17.10 ČRNO BELI ČASI, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA POHAR, 19.55 KOŠARKA, PRVA TEKMA FINALA KONČNICE LIGE UPC TELEMACH, 21.45 PIERRE DE MARIVAUX: ZMAGOSLAVJE LJUBEZNI, TV PRIREDBA PREDSTAVE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA, 23.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ZLATKO KAUČIČ IN PROJEKT PAV, 0.50 BLACKJACK, ANG.AVSTR. NAD., 2.25 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 29.05.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 IZBRANO POGLAVJE, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 16.05 KRATKI IGRANI FILM EBU, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 OSVOBOJENI GRADIMO: PRISILNO, POBOLJŠEVALNO, DRUŽBENO KORISTNO DELO -BEGUNJE, RAJHENBURG, FERDRENG, DOK. SER., 21.00 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 KAČJI PLES, ČEŠKI TV FILM, 1.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.5.1990, 1.25 DUHOVNI UTRIP, 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL ČETRTEK, 29.05.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.20 GLOBUS, 14.50 ČONGČING -NAJVEČJE MESTO NA SVETU, FRANC. DOK. ODD., 15.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.5.1990, 16.05 PRVI IN DRUGI, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 MED VALOVI, 17.25 HUMANISTIKA - ODKOPANE KULTURE PREKMURJA 1999-2002, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 20.00 SREBRNA POROKA, NEMŠKI FILM, 21.30 POD RUŠO, AM. NAD., 22.20 V SKUŠNJAVI, AM. FILM, 23.50 ŽIVE NAJ VSE NERODE, DANSKI KRATKI IGRANI FILM, 0.20 POČAKALA BOM NASLEDNJEGA..., FRANC. FILM, 0.25 ZADNJA VOŽNJA, NEMŠ. FILM, 0.30 STVAR NARAVE, NEMŠ. FILM, 0.50 MORJE, NEMŠ. FILM, 1.05 SMRT, BRAZILSKI FILM, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo ČASOPIStel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB SLOVENCEV NA MADŽARSKEM ISSN 1218-7062 Madžarskem.