Stev. 1. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne
Mesetna priloga »Novice v slikah". Leto 41.
l|llf/j

»lasll« J«jm>loTaBikr kuitttk« trne. Ona SH Din « cflo it I*. - /.a inoiematv« «0 Din. — f'o»a neini itevllka I llln. — V Instralut« <UJn mika drobna i ulica ali nje prostor 10 llln.
11 h m a vsako sredo ob ti tj u I raj. - Spal Iu rto|>Ui naj »e pošiljajo I rwlnllt»n .J reklamacijo In InBrrall pa 1'pranUtru ..Domoliaka" t Ljubljani, Kopitarjem nll
riMlnlltvn ,.l>omol|nba". naročnina
lf»Ht»T.«.
Vsem, ki imajo dobro voljo.
Brez pretiravanja lahko rečemo, da je >Do-noljub« danes najbolj razširjen, pa tudi najbolj priljubljen družinski list v krščanski slovenski hiši. Vsak gospodar, pa naj bo to kmet, delavec ali obrtnik, ki ie količkaj trezno in uvidevno gleda v življenje, je prepričan, da je dober časopis danes prav tako potreben kakor hiši v samoti dober pes-čuvaj.
Pred leti nam je pisal preprost kmet, da je šel v neki denarni zavod v mesto menjat dolarje. Pa mu je uradnik ponujal za dolar znatno manj kot je bil dolar takrat vreden. Pa mu je pokazal številko domoljuba«, ki je prinesel zadnjo ceno dolarjev. Uradnik je umolknil in izplačal pravilno vsoto.
Nedavno nas je prijemal nekdo, ki nakupuje kože po kmetih ter jih potem prodaja tovarnam. Rekel je, da mora kmetom previsoke cene plačevati, ker »Domoljub" prinaša cene kož. Razumljivo, da so za prekuha vedno previsoke, kadar kupuje.
Kaj se je preteklo leto godilo s prodajanjem raznih državnih srečki Koliko ljudi je i ilo grdo ogoljufanih! Kakšna množica bi pa šele nasedla sladkim obljubam, ko ne bi Domoljub« neprestano opozarjal.
In tako je tisoč stvari, o katerih mora danes sleherni človek, pa stanuj še tako daleč od sveta, poučen biti, sicer pade zdaj 1' inu sleparju v roke, zdaj onemu, zlasti če so ti sleparji gosposko napravljeni in znajo besede postavljati.
Danes v dobi tiska, avtomobila in radia ti hodi celo krdelo raznih čedno oblečenih in dišeče našminkanih sleparij v pisani in govorjeni besedi po vseh zapuščenih voglih domovine, da zadenes ob vsakem koraku ob eno ali drugo kakor pri »pomladnem oranju na ogree. Če pri vsaki lepi besedi nimaš glave na pravem koncu, Imaš že izgubo.
Prav tako velja to za razne politične sleparije, ki ti navadno še vse drugače izpraznijo žep kot predrago kupljena srečka ali prepoceni prodana koža. Naravno3t sijajen zgled, kako se dajo ljudje politično ogoljufati za težke milijone in se za ugled povrhu, je baš zloglasni žerjavovski cen-
tralizem. Danes so najhujši zabavljači zoper centralistično upravo baš žerjavovci, češ, prečani (Slovenci in Hrvati) plačujemo, Srbi pa vladajo. In vendar so prav isti žerjavovci z največjo silo delali za to, da se ta centralizem vpelje v naši državi, so sami glasovali zanj, podkupili nekdanjo kmet.-samostojno stranko, da je bila zanj in so tudi, ko so bili na vladi, strogo centralistično vladali. Takrat so Slovenci nasedli žerjavovskim mogočnim besedam, in plačali in še plačujemo ceho v milijonih in milijonih. To je morda eden največjih zgledov, kako se dajo včasih ljudje v svoji ne-poučenosti ogoljufati za težke milijone.
Ali ni dober in zanesljiv časopis v resnici sleherni hiši potreben?
In končno: Največja prevara, ki hodi sleherni dan od hiše do hiše, od človeka do človeka, jiq te hoče oslepariti naravnost za dušo. Brezversko časopisje in nenravne knjige: kakor grda ogabna kaču se plazi po Sloveniji, sika in piha ter spušča svoj strup v družine, v duše. Toliko nevarnejša je ta kača, ker previdno skriva svoj strup ter ga meša z več ali manj zdravo hrano in se zastrupljanje vrši polagoma in nezavestno.
Zakaj skušnja je več kot dovolj ponovno in ponovno dokf.ala to-le: v hiši, kjer se dolgo vrsto let bere brezverski (prikrito ali neprikrito) časopis, omrzne l jubezen do vere in Cerkve, začno se mešati pojmi o krščanskem življenju, verska mlač-nost bolj in bolj prevladuje in če stari rod še drži na Cerkev in njene zapovedi, gre mladi rod že preko.
Krščanski časopis pa Je zopet tu, da pravočasno opozarja in uči, kje je resnica in kje zmota, kje čednost in kje greh, kje Kristus in kje krivi Kristusi.
Zato papeži in škofje zadnjih desetletij prav tako nujno in z najglobljim prepričanjem poudarjajo potrebo katoliškega tiska kot misijonskega dela. Če bi danes Cerkev dodejala svojim peterim zapovedim še nadaljnje, potem bi bila ena izmed njih: beri le krščanske časopise in knjige.
Zato danes vse tiste, ki Imajo dobro volio. iskreno vabl.no, da stopijo vsi v krog velike Domoljubove družine. Se je veliko
hiš, kjer nI časopisa v liiši, ali je proti-verski časopis: v njihovem gospodarskem in dušnem interesu jim kličemo: krščanski časopis v krščansko družino!
Stare naročnike prosimo, naj ostanejo zvesti kot dosedaj, ter naj nam čimpreje pošljejo mali znesek 38 Din, da bomo mogli v tiskarni kriti ogromne stroške, ki jih imamo z listom.
Vse one pa, ki lista še nimajo, prosimo, naj poskusijo. Videli bodo, da bodo imeli od dobrega branja samo korist.
Kmetska zveza zboruie.
V sredo dne 28. decembra se je vršil v Rokodelskem domu v Ljubljani občni zbor Jugoslovanske Kmetsko zveze, ki je bil zelo dobro obiskan. Prisostvovali so č'ani Kmetskih zvez iz mariborske in ljubljanske oblasti v zelo velikem številu. Prisostvovalo je tudi več poslancev in pa zastopnik oblastnega odbora.
Občni zbor je otvoril načelnik Jugoslovanske Kmetske zveze narodni poslanec Janez Brodar, ki je podal obširno poročilo o delovanju Kmetske zveze v preteklem poslovnem letu. Posebno je to podčrtal, da so največji del volivnega boja za volitve v preteklem letu, na katerih je bilo to leto posebno bogato, morali nositi člani Kmetskih zvez. Z uspehi pri volitvah za občinska zastopstva je Kmetska zveza lahko zelo zadovoljna. Za organizacijo kmetskega stanu se bo Kmetska zveza zanaprej še bolj brigala in bo gotovo v prihodnje dosegala še lepše uspehe.
Nadalje je poročal o raznih gospodarskih vprašanjih in zakonskih predlogih, ki so se pretresali na sejali Kmetske zveze, o katerih je tudi Kmetska zveza podajala na merodajna mesta svoje mišljenje. 0 zasedanju oblastne skupščine, o raznih sklopih oblastne skupščine, zlasti pa o oblastnem proračunu, je poročal oblastni odbornik g. profesor Jarc. Ko jim je v podrobnosti razložil proračun in program dela oblastnega odbora in pa način, kako se nameravajo ta dela finansirati, so vsi prisotni z velikim odobravanjem vzeli poročilo na znanje.
»domoljub- im_
Stran 1.
O političnem položaju je nadalje podal
katere jo ministrski svet ze odobril. Obs.r-U) je govoril o davčnem zakonu, k. se daj obravnava v davčnem odboru. Iz del a-te, ki se je nato razvila, se je razvn elo, da je zastonj vsa demagogija, lu jo sedaj razvijajo nasprotniki proti nam. Videlo se je, da člani Kmetske zveze zelo vestno spremljajo delo, ki ga vrši zastopstvo Slov.-nske ljudske stranke v narodni skupščini m v
^ ^ Želo obširna je bila tudi debata o trgovinskih pogodbah, mlekarstvu in zadružništvu. Od članov Kmetske zveze jo izšla tudi misel, da se organizacija Kmetske zveze poglobi in razširi. Tozadevni predlogi so bili soglasno sprejeti. Brez dvoma se bo začelo v novem letu na poolagi teli sprejetih predlogov z intenzivnejšim delom pri organizaciji Kmetskih zvez.
Za načelnika Kmetske zveze je bil znova izvoljen oblastni odbornik profesor Jarc in za odbornika tudi poslanec dr. Ku-lovec. Po skoraj triurni razpravi je zaključil občni zbor načelnik Janez Brodar s pozivom, da gredo vsi z novim pogumom na delo za korist in prospeh kmetskega ljudstva polom raše Kmetsk'1 zveze.
Nove ceste * ljubljanski oblasti.
Na zadnji seji ljubljanske oblastne skupščine je skupščina na predlog oblastnega odbora sklenila, da se zgradi več cest ln mostov. Teh sklepov je 12. Vsak sklep vsebuje podrobna določila glede tega, kako se razdelijo gradbeni stroški in na kak način se izvede gradnja. K skupnim gradbenim stroškom prispevajo deloma oblastni zaklad, deloma cestni okrajni zakladi in udeležene občine.
Oblastna skupščina je sklenila sle- | deče:
1.	Da se gradi cesta Markovec—Više-vec in cesta Vrhnika do ovinka deželne ceste pri Podgori s potrebnimi mostovi.
2.	Da se zgradi cesta Dob—Podgaber in Zagorica (Bič)-Sela pri šumberku.
3.	Da .e preloži špančkov klanec-na deželni cesti Pluska—Litija.
4.	Da se zgradi nov železobetonski most cez Krko v vasi Krka na deželni cesti
urosuplje—Žužemberk.
5.	Da se zgradi železobetonski most . , fezko.vcdo pri CermoSniicah ter pre-loze, klanci: a) na deželni cesti pri čermoš-
pfi i b)„pn, vasi Sel« "a deželni cesti Podturn—'loplice; c) na deželni cesti DrS-l rečna; na deželni cesti Novo mesto- .rosuplje pri Soleski.
G- Da„se »grade ceste Kostanjevica tef est^ r'3'" ,"1^ Proti BudNaS
ter .e,t Malence do Hrvatske meje proti Stojdragi, cesta Globocica-Cerina in S s ™KMi!!~ 'n Gradi se najpreje^ Snel afV'CM •°StrP S	do
--nTno ^Sni^
Kostanjevici	a|nim odborom v
T
, 7 ii:! *e preložita deželni cesti črno-I melj—Stari trg in vinica-Preloka-Adle-
" " 8 Da e preloži deželna cesta Kranj— ' Golnik v Goričab in pri Tenetišnh.
9. Da se zgradi dežt .na cesta Polica—
Višnja gora.	, . „
'jO Da sc sprejme mosi čez Krko na
deželni cesti Vr«Vča vas-št. Jernej—Novo mesto med deželne cestne zgradbe.
11 Obstoječi občinski most čez Krko pod Šmihelom, ki spaja Šmihelsko deželno cesto na obeh bregovih Krke, se uvrsti med deželne cestne zgradbe.
12. Da se uvrsti občinska cesta Slap i —Lom med deželne ceste in izroči v neposredno upravo cestnemu okrajnemu odboru v Tržiču.
Z ozirom na te sklepe je oblastna skupščina sklenila sledečo resolucijo:
Oblastnemu odboru se naroča da pri izvrševanju gradbenega programa gleda na to, da se v prvi vrsti popravijo uničene ceste in mostovi ter zavarujejo obstoječe zgradbo pred uničenjem. Nove cestne in mostne zgradbe naj se grade šele v drugem redu. V teh splepih za zgradbe novih cest in mostov se niso upoštevali vsi predlogi, ki so jih stavili poslanci iz raznih krajev, ker prizadeli cestni okrajni odbori in okr. zastopi še niso poslali od oblastnega odbora zahtevanih izjav zakonitega prispevanja h kritju gradbenih stroškov. Kadar bo oblastni odbor prejel te izjave, naj stuvi skupščini še nadaljnje predloge v sklepanje, da bodo pri nuvih zgradbah vsi okraji v enaki meri upoštevani.
Državni proračun v finančnem odboru.
29.	decembra. Finančni odbor, ki pretresa proračun za leto 1928.-29., se je tn dan bavil s proračunom ministra za vere. Le-ta izkazuje stroškov za pravoslavno cerkev 56 milijonov dinarjev', za rimsko- in grško katoliško blizu 35 milijonov, za muslimansko 19 milijonov, za Žide en milijon, za starokatoliško |>ol milijona in za protestante dober milijon dinarjev. Tako da izda država na leto t\ enega pravoslavca 10.(Ki Din, za katoličana 7 25 Din, zu muslimana 14.25 Din, za protestanta 5.25 Din, za Žida 17.64 in za slarokntoličana 10.85 Din. Pri debati se je oglasil Pribičevič, ki je govoril proti zahtevam pravoslavne cerkve, češ, da se bo potem isto moralo dati tudi katoliški, vpraševal je, zakaj se ne sklene konkordat (pogodba) s papežem, ko sc je vendar sklenila tudi pred vojno, ko je bilo samo 20.000 katoličanov v državi. Pavle Radič se je posebno zavzemal za starokatoliško cerkev in je zahteval, da država mora nadzirati, kaj so v cerkvah dela. Žerjavovec Demetrovic je govoril za uvedbo oerkvenega davka tor za ločitev cerkve od države.
30.	decembra. V seji finančnega odbora r rr-lagal mlnstcr za vere svojo cer-i:y°.no Politiko. Poudaril jo tri vprašanja, Ki <a - mora:o čim prej rešiti: zakon o pravoslavni cerkvi, ki da danes samo životari, potem ureditev muslimanske cerkve, ki da ]p razbil v dva kosa: bosansko in južno srosko, ter končno konkordat s papežem.
IluJa nova bremena. Zadnja »Domovina zopet straši z njimi. Posebno sc zaganja v oblastne davščine. V oblastni skupščini pa so stavili tudi žerjavovci mnogo predlogov in oblastni proračun bi bil še enkrat višji, ako bi naša večina žer-javovske predloge sprejela. Seveda žerjavovci niso povedali, kje naj dobi oblastni zbor za njih predlogu potrebno kritje. Oblastni poslanci SLS pa so postavili v proračun Ie nujno potrebne stvari in /.a oblastne davščine bo prispeval po deželi ic tisti, kdor bo sam hotel in sicer tem več čim več bo pil in vescljačil. Pa še nek^j, Žerjavovci so leta in leta glasovali /a državne proračune, ki so Sloveniji le jemali, dali ji pa malo ali nič. In ti davki niso bili taki, da bi se jih lahko otresel in so romali v — Belgrad. Denai, plačan z<v oblastne davke pa bo ostal doma v Sloveniji Z njirii se bodo gradile in popravljale ceste in mostovi, pospeševalo kmetijstvo, živinoreja, vinogradništvo itd. Kmet in dclavec bosta zaslužila pri raznih oblastnih delih. Da žerjavovcem vse to ni všeč, je umljivo; žerjavovci so namreč ni všeč, je umljivo; žerjavovci so bili vedno proti vsemu, kar koristi ljudstvu.
To zadnje vprašanje je v mnogih točkah žo reženo, nerešene so še zadeve: zavod sv. Hioronima v Rimu, glagol ica, uporaba domačega jezika pri slu/bi božji, šolsko vprašanje ter vojaški rok duhovnikov.
31. dec. V finančnem odboru st je začel pretresati račun prosvetnega ministra. Prvi dan so obravnavali šolsko vprašanje v kulturno zaostalih in siromašnih krajih, katerim je treba že posebno priti na pomoč. Govoril jc tudi poslanec Smo-dej, kateri je med drugim tudi navajal dejstva, kako žerjavovci uspehe, ki jih doseže SLS v vladni večini, v svojem časopisju razvpijejo kot svoje lastne uspehe. Žerjavovci s< na te očitke kar molčrli, ker jih je bilo pred zbornico precej sram. Poslanec dr. Kramer se je zavzemal zu oprostitev taks za kine.
2. januar. Finančni odbor je obdelaval proračrun zunanjega ministra. V razpravi je Pribičevič zlasti napadal dr. Korošca, češ, da jo šel 7, vednostjo zunanjega ministra v Bolgarijo, dasi razmere Inrn ne pozna. Kregal so je zoper zaupni fond zunanjega ministra in razglašal potrebo zunanjepolitičnega odbora v narodni skupščini.
Pribičeviču je odgovarjal zunanji minister Marinkovič, ki je potrdil, da je dr. Korošec res šel z njegova vednostjo v Bolgarijo in da je napravil tam povsod najboljši vtis, kar je v veliko korist našemu razmerju z Bolgarijo. Nadalje je poudarjal
minister zlasti potrebo, da se čim bolj zbližamo z Nemčijo, da ie žo svoj čas hotel stopiti v stik z Rusijo, pa se je le-ta izogibala, končno rta je konkordat zelo potreben ul bo sklenjen, kakor hitro bodo nastopilo ugodne politične razmere.
Nato je finančni odbor sprejel proračun zunanjega ministra.
NOVICAC

P smo iz Afrike-Maroko.
Božič! A kje tu daleč preko sredozemskega morja v Afriki. Maroko, zemlja v visokih gorah do 4000 m. Tu praznujemo le-gionarji božične praznike. V mislih smo vendar v naši drogi domovini in kot naročnik »Domoljuba- Vam voščim vsem vesele in srečne praznike kakor tudi novo leto.
Kako mi živimo? Mala arabska naselbina Tamelsauot 180 km od mesta Marra-kech v gorah 1400 m visoko. Tu gradimo cesto za prehod na jug proti Tavialetu. Gore se imenujejo Veliki atlas. Trudno delo v teh skalah. Zvečer, ko pridemo izmučeni 2 do 3 km daleč do našega bivališča, nas čaka skromna večerja, potem pa ležemo v marabu na trdo zemljo. Imamo vsak po tri koče, a kaj nam to pomaga, ko je zemlja od ved nega dežja — sedaj je namreč deževna doba — premočena. Kako velika razlika med našimi lepimi Julijskimi in Kamniškimi planinami. Sam gol kamen in pesek, tu in tam stoji cipresa ali olivno drevo. Bivamo med Arabci, kaieri so nam sovražni in smo vedno v nevarnosti, da nas napadejo. Zato moramo ni delo puške s seboj nositi. Tudi pri nočnem počitku imamo puško zraven sebe.
Arabci so kaj čuden narod. Ne spoznaš njihovega značaja. Sladek in pohleven v obraz, v žepu pest. Najrajši pa bi ti zasadil nož v srce. So dobri strelci in rane iz arabskih pušk so smrtne, ker streljajo s svincem, debelim do 2 cm. Živijo jako siromašno, imajo svojega poglavarja >kajdar, katerega brezpogojno ubogajo. So leni in ukradejo, kar jim pride pod roke. Delati nočejo, trgujejo z ovcami, jajci in kokošmi. Žive v malih naselbinah v šotorih po 10 do 15 oseb skupaj. Higiene in morale ne poznajo. So polni kožnih bolezni in umazani in tako eden drugega okužijo. Koliko dela čaka naše misijonarje, preden ta divji narod pridobe za našo lepo vero.
Upamo, da nas Bog še ta leta, katera moramo tu odslužiti, obvaruje, da ostana-
»Klerikalci proti izenačenju davčnih bremen«, sta kričala »Domovina« in »Kmetski list« že cele tedne. Da je bilo vse to vpitje ena sama laž, dokazuje celo zadnja »Domovina«, ki piše: »Davčni odbor je v glavnem zaključil svojo razpravo o novem davčnem zakonu, ki bo kolikor-toliko izenačil davčna bremena po vsej državi.
Radič je nad Davidovičem že obupal.
Žerjavovci in radičevci so stavili vse svoje upe v g. Davidoviča, ki naj bi pomagal seljački demokraciji« — do vlade. Pa ne gre in ne gre. Radičev »Narodni val« namreč piše, da je Davidovič popolnoma brez moči in da se bo zbor Demokratske stranke, ki se sestane 15. januarja izjavil za radikale in Vukičevičevo vlado.
Žerjavovci se zaman ponujajo namreč fi Davidoviču, Njegovo glasilo »Odjek«
mo zdravi in da bomo potem zopet praznovali te lepe praznike med Vami v dragi mili domovini.	Ivan Langeršek.
Krvava sveža not
O umoru, o katerem smo poročali že zadnjič, smo prejeli še naslednje podrobno poročilo:
Na sveti večer, ki je vsakemu pravemu kristjanu v resnici svet, so se zbrali mladi ljudje iz Gorenjih in Dolenjih Lakonc pri Novem mestu in odšli k polnočnici k fari v šmihel. A niso prišli do cerkve. Gostilna jih je premotila in tu so se upijanili, kot je že n jih stara navada. In pozno že so se vračali domov. A pijače jim še ni bilo dovolj. Sedmorica najbolj žejnih se je ustavila še v neki hiši, kjer so spili še poldrug liter žganja. A pijače je bilo preveč, pamet jim je odpovedala, prišli so navzkriž, beseda je dala besedo in začel se je pretep. Med bogokletjem se je zgrudil mladi komaj 18-letni Zupančič zaklan z nožem naravnost v srce. Morilec baje tudi komaj 18 leten fant pa se je vlegel poleg svoje žrtve na tla in govoril: ^Sedaj sem jaz tebe, če moreš, pa sedaj še ti mene.« Prav kot bi se igrali otroci...
Še tisto jutro — na sveti dan — so prišli orožniki, uklenili mladega morilca in ga odpeljali v novomeške zapore. Izgovarjal se je, da ni vedel, kaj je delal. Čisto verjetno! Tudi drugi soudeleženci so trdili isto. A postava je postava! Uklenili so ga, odpeljali v Novo mesto in med potjo je marsikdo pokazal s prstom za njim in pristavil: Glejte ga! Tako mlad je že, pa je že morilec!
Človek pa, ki bi presojal ta dogodek ne le po videzu, ampak bi ga razmišljal pri korenini, bi morebiti dejal: Kralj alkohol je pač zahteval svojih ž.iiev. Eno so odpeljali mrtvo z Dol. Lakonc v mrtvašnico k farni cerkvi: sodil jo bo večni Sodnik. Drugo pa so uklenjeno odpeljali z Gorenjih Lakonc v novomeške zapore; sodili jo bodo pozemeljski sodniki. A vsaka je vredna le
piše, da so samostojni demokratje (žerjavovci) edina stranka, ki lahko odpade iz vsake vladne kombinacije (zveze), brez škode za državno korist.
Med demokrati in muslimani se krha. V Davidovičevi stranki so tudi muslimani, ki so bili preje samostojna stranka- Vodi jih minister dr. Spaho. Ker pa si Davidovič še vedno ni na jasnem, ali bi_ držal z vlado ali z opozicijo, muslimani pa so trdno odločeni iti z vlado, se je dr. Spabo začel približevati radikalom. V bosenskih oblastnih skupščinah je stopil v ožjo zvezo z radikali in to v škodo demokratov. Tako je v sarajevski oblastni skupšči i moral odstopiti demokratski predsedr' ker so mu muslimani v zvezi z radikali izrekli nezaupnico. V Davidovičevi demokratski stranki vlada radi tega precejšnja razburjenost. Lahko se zgodi, da demokratski klub ob tej novi razpoki razipade.
V četrtek: S. januarja 192S
ob Q'/, zvečer
tn naslednje dni ob navadnih urah se vrši slavnostno predvajanje monumentalnega filma
Bral frančlScli MM
FMDC6EK
Velefilm o življenju in delu največjega svetnika. Film spremlja pomnoženi orkester in pevski zbor.
Predprodaja vstopnic
dnevno od 10. do pol t. in od 2. naprej.
leleion 2130. HllIO J? ¥01"
toliko obsodbe, kolikor je vede v svoji hudobiji grešila. Nista bili brez krivde, a vendar bi skoro rekel, da je krivda njuna manjša od krivde onih, ki so ostali doma na Lakoncah. In to so tisti starejši, ki so vedeli, kaj je pijača in kaj je pijana mladina, pa so vseeno pijanim piti dajali. To so pa tudi vsi tisti, ki so vedeli, kaj je človeško življenje in čigavo je, pa tega mladim povedati nočejo. Zakaj če povemo, da v teh vaseh s častnimi izjemami vse preveč časti malika, ki se mu reče alkohol in to staro kot mlado, in meri delo po litrih vina in mericah žganja in hvali tistega, ki daje za pijačo, če povemo, da iz teh dveh vasi z malo izjemo zavračajo krščansko časopisje, katoliške organizacije in pri vsakih voiitvah nastopijo protikatoliško (seveda so tudi tu častne izjeme), tedaj se ne čudimo, da tako ravnanje med mladino obrodi svoje sadove.
d Opozorilo OUZD — vsem delodajalcem! G. minister socijalne politike je pod brojem 10-683 z dne 6. dec. 1927 izdal naredbo, s katero se dosedanji mezdni razredi od 1. do 7. s 1. januarjem 1928 ukinjajo in nadomestijo z novim 1. mezdnim razredom. V ta novi mezdni razred spadajo vsi nameščenci, ki ne prejemajo nobene plače, ali pa prejemajo manj kot
8 Din dnevno. Po tem novem mezdnem razredu znaša od 1. jan. 1928 dalje celokupni dnevni prispevek za bolezensko zavarovanje 0.36 Din. Delodajalci smejo svojim nameščencem, ki spadajo po svojem zaslužku v ta novi mezdni razred, odtegovati za bolezensko zavarovanje dnevno 0.18 Din, za borzo delo pa 0.02 Din. Za vajence, ki ne prejemajo nobene plače, mora plačati celotni prispevek delodajalec sam. Potrebne preuvrstitve v nove mezdne razrede bo za že prijavljene osebe
3l
Okrožni urad
izvršil okrožni urad sam. za zavarovanje delavcev v Ljub jan,
d Pojasnilo k gornjemu od.oku. Jo->eiai se ie v Okrožni urad za zavarovanje ' V tako malo plačevalo, da so bdi
vajencev
ir in delo večji,
kot
samo stroški za pap.	np.v
Sp je vplačalo. Vsa zdravljenja vajencev je moral torej Okrožni urad sam plačevati Tudi odtod velike izgube pri Okroz-
nova sploh konec vzeti in to v ogromno škodo delavstvu. Zato je minister dr. Go-sar, ('.a bi ohranil zavarovanje delavcev pred popolnim propadom, ukrenil, da se za vajence mora vsaj toliko plačevati da se bodo krili vsi stroški, ki se zanje izdajo. S tem so se seveda strinjali tucu zastopniki obrtnikov v Okrožnem uradu. Zato so tozadevna zabavljanja po liberalnih listih navadne hujskarije.
d Novim naročnikom Domoljuba. Da bodo tudi novi naročniki Domoljuba mogli čitati našo povest: V goliških plazovih, bomo prihodnjič priobčili ki3tko vsebino povesti, kolikor je je dosedaj izšlo.
d Čuvajmo starine! Bodimo oprezni pred sleparji! Spomeniški konservator za mariborsko in ljubljansko oblast je priš« l na sled obsežno zasnovani sleparski akciji, katere cilj je izvabljati na podlagi ponarejenih priporočil škofijskih ordina-rijatov m drugih oblastev po deželi, posebno po podružnicah različne stare predmete pod pretvezo, ^a se zbirajo za revne katoliške cerkve v Bosni. Sleparji kategorično izjavljajo, da delajo po nalogu cerkvenih oblasti in se jim je kolikor se more sklepati po dosedanjih poročilih, posrečilo naravnost izropati celo veliko faro v ljubljanski oblasti. Za odne-šene predmete so plačevali tudi malenkostne zneske, da so lahkoverne mež~ narje in ključarje lažje pregovorili k izročitvi. Zbirali so stare kipe, stare plašče, blazine za knjige in podobno. Poročila o takih poskusih prihajajo iz najraz!ičnei<!h krajev Slovenije; zakulisni voditelj te iz-koriščevalske akcije je dobro informiian o tem, kje se kaj nahaja in izbira res vredne stvari. Spomeniški konservator opozarja tem potom cerkvene uprave, ključarje in cerkovnike po deželi, naj bodo previdni in naj ničesar ne izročajo neznanim ljudem razen v navzočnosti do-mačih župnikov. Opozarja dalje na to. da so vse samovoljne prodaje cerkveni predmetov brez izrečnega do-oljenja škofijskega ordinarijata neveljavre in kaz-nt.ve Dovoljenje se daje samo z vednostjo zupmh uradov in je vsako dovoljenje za
katerem f.^^^venega Predmeta, o katerem bi ne bilo prej obveščeno pred-
n r^ - t-S S* s
postaja.
nanj opozori orožniška
_ J rLe,.n.a skupščina Kmetijske družbe dee nt i 3e ° vrš,!a v Ljubljani ?8 vendar na' <7^' "ekij rLoiu^
f^-foffffvi^ia^^
d Občinske volitve v sodnem okraju Ormož so jasno pokazale, da so tudi volile, tega okraja z malimi izjemami v taboru
Slovenske ljudske stranke.
d Dr Korošec jc izjavil: V naši državi imamo trenutno tri težkoče, ki nas spremljajo v novo leto: pomanjkanje hrane radi pretekle slabe letine, izenačenje davčnih bremen in okrnievanje univerz. Naša skrb bo, da Slovenci ne bodo trpeli škode.«
Sprejem ljubljanske duhovščine pri gospodu knezoškofu. Vsako leto 31. dec-sprejme g. knezoškof A. E. Jeglič odposlance duhovščine. Pri zadnji poklomtvi ga je nagovori! stolni prošt g. Andrej Ka-lan, ki je izraža! veselje, da je Prevzvišeni z nezlomljivimi močmi vršil tudi v preteklem letu svoje visoko zvanje v blagor Cerkve in naroda. V zahvali je omenjal i vkdika dr. Jeglič, da ga silno veseli na- j p.-edek krščanskega življenja v naši škofiji in pripomnil, da hoče svoj 30 letni škofovski jubilej tiho praznovati. G. 1 nezoškof je še prosi! duhovščino, naj moli za njega.
d Naš g. Hinko Zirkelbach se je poslovil, Z novim letom je vstopil v pokoj faktor g. H. Zirkelbach. Tiskarsk ) umetnost je opravljal 44 let. Z izjemo treh me-seccv je ves čas siužil v Katoliški oziroma Jugoslovanski tiskarni. G- Zirkelbach je tudi iz\rsten čebelar in je napisal mnogo člankov o tej stroki. Je tucu dober poznavalec vrtnic, katerih ima na svojem vrtu najmanj 100 vrst- Naj bi v svojem prijaznem domu v Trnovem še dolgo užival v domačem krogu, pri ljubih čebelicah tako zasluženi pokoj.
d Nagrada tobačnim delavcem. Tobačni delavci, ki imajo nad 40 službenih let, so dobili v znak priznanja za novo leto po 300 Din nagrade.
d Odlikovan slovenski čebelar, Sve-tovnoznani razpošiljate!j in neumorni raz-širjevatelj naše kranjske čebele na vse strani sveta. g. Ivan Strgar, čebeler v Bitnjah pri Boh. Bistrici, je bil na mednarodni čebelarski razstavi na Angleškem odlikovan za razstavljene čebele" z najvišjim priznanjem, s krasio srebrno kolajno. ki mu je dospela te dni Čestitamo! ' I Nov zobozdravnik v Brelirali. Naselil r*> je vBrežicah <jb Savi dr .Viko Sever, fipecijališt' za zobne in ustne bolezni.
d Umrl je Zabrekvijo pri Selcah 80-letni /anov oče, Pavel Pegam, mož izredne gostoljubnosti, veselega značaja in globoke >:i .Ijenske modrosti.
d Lesen most med Jožico in Savljami pret;o kamniške železnice, ki je bil Že dalj časa zaprt, je popravljen in izročen prometu. Novo konstrukcijo je oskrbela železniška direkcija.
'i Pogorel je v ponedeljek v Ljubljani fotograficni aiclfe pri Rovšku v Kolodvorski ulici. Vsi aparati so zgoreli. Škoda je zelo velika Požar je nastal najbrž vsled električnega stika.
\PfaT°Z noče biti konec. 28. decembra okoli poldne, ravno ko je bila družina
Ant° £ '6 .zače,° *oreti Pri posestniku
Sed ZfS n'un,hče °pa7il ki se >«
« 7 burje zanesel na sosedovo
kanV° i™ >>P: ,turist,J-	pomanj-
vsake gasilske priprave in gasilcev
je požar uničil obema posestnikoma poleg gospodarskih poslopij tudi vso krmo do zadnje bilke, skoro vsa živila, obleko, drva gospodarsko orodje, gostilničarki Marjani Dobnikar edino govedo, ki se je zadušilo, in živilske zaloge.
d Voz in konji patlli v Lj ■bljanico. V Ljubljani na Šv. Petru nasipu je nametan sneg >b Ljubljanici. Ker ni nobene ograje, je neki mestni delavec svoi voz zapeljal preveč proti strugi in takoj je bilo vse skupaj v Ljubljanici razen delavca. p]n konj si je zlomil nogo. drugega so rev'li.
d Vlom. Na sveti večer so vlomili v prodajalnico Jožefa Svetka v SosVem in odnesli v gotovini okrog 3000 Din. Pred hišo so jih raztresli 12 po 100 Din, katere je nekdo našel. Hitro je to priliko izkoristil eden uzmovičev, ki je šel iskat denar v župnišče, češ, da je izgubil in ga tudi dobil. A to ga je izdalo, da so ga odvedli orožniki v zapor. Pri njem so našli le še en bankovec, drugo je že vse zažehtal. Ostalim so že na sledu, vendar jih še nimajo pod ključem.
d Tatvina blaga, obleke in per'!a. Pretekli teden je bilo v noči na petek vlomljeno v Kobijevo trgovino na Bregu pri Borovnici. Neznani vlomilci so odnesli razne robe za 25.000 Din.
d NTe stoj na stopnicah, kadar vozi vlak. Pretekli teden se je peljal v Zagreb 22-letrii Lenard Križmanič, doma iz vasi Marinci pri Pogradi. Vlak je privozil do mostu, ki ima na vsakem koncu zid in Križmanič je s tako silo zadel vanj, da je padel na progo in bil na mestu mrtev.
d Triletnega otroka zadel mrtvoud. Tri in pol letni sinček mitničarja Lovrenca Krofliča na Glincah pri Ljubljani je sedel v kuhinji na stc!u, nenadoma pa je zdrsnil s stola in obležal na tleh mrtev. Zdravnik je ugotovil, da je nastopila smrt vsled mrtvouda.
d Pomanjkanje krščanske življtriske modrosti. Na Lledu je 23 letni Aleksander Ambrožič na svojem stanovanju po skupnem dogovoru najprvo ustrelil svojo nevesto Zoro Zulini, hotelsko kuharico, nato pa ie že sebi pognal kroglo v glavo. Oba sta mrtva. Starši, vzgajajte svoje otroke do dna krščansko in učite jih, da znajo sume 6ebo vzgajati ter si \ življenju kaj odreči in potrpeti.
d Nc gre vedno gladko. V tovarni na Javomiku je bilo nedavno pokradenega nad 1000 kg vsakovrstnega železa. Zviti tatovi so naložili železje na voz, nc vrli pa drva, loda orožniki z Javornika so jih zavohali in voz obrnili. Istočasno sta padla bajonetom v naročje dva divja lovca z lepim srnjakom.
d Nc zaupajte vsakemu doktorju! Neki postopač je prišel začetkom decembra 1927 v Ljubljano in se je izdajal kot zdravnik iz Celja. Pravil je, da je sedaj asistent v ljubljanski bolnici in začel je zdraviti zlasti revne ljudi. Je namreč malo računal. Mnogi so mu nasedli, posebno ra/ne natakarice, ki so mu celo posoje-vale denar. Zdaj ga je policija prijela in bo dela! pokoro, ker ima na vesti še razne vlome in tatvine obleke.
d Vlom v bolniško blagajno v Mariboru. V noči od srede 28. dec. na četrtek
jo bilo vlomljeno v bolniško blagajno na Rotovškem trgu. Ukradenih je 23.000 Din. Doslej nima policija še nobenega sledu za vlomilci. Za slučaj vloma je bila bolniška blagajna zavarovana za 150.000 Din. Kaj nam podari Mohorjeva družba drugo leto.
d Družinska žaloigra. Na Rodnah pri Rogaški Slatini je v neki hiši med tastom in zetom prišlo do večkratnih prepirov. V torek, 27. dec. jc šel zet nič hudega sluteč prat korenje za prešiče pred klet. Skozi okno pa je pogledal tast in dal dva strela na svojega zeta iz samokresa in ga smrtno ranil. Zeta so spravili v bolnico, tasta pa so orožniki spravili na varno.
d Kadar gospodari alkohol. V krčmi na Tržaški cesti v Mariboru so se zabavali neki gostje s tem, da je vsak izpil kozarec ln ga treščil praznega ob tla, da se je raz-letel na drobne kose. Pri tej priliki je kos Fteklovine odietel na sosednjo mizo in neki gost je vsled tega udaril gostilničarja z vrčkom po očesu s tako silo, da je moral v
bolnico in bo najbrže ob oko.
d Knr-toriju slepcev so poslali darove: Prrč knezoSkof. lavant. konz.istorij v Mariboru j H 5(M) Din; neimenovan 1000 Din; gospa Sičeva 300 Din; gospo \. Čepe n 100 Din; i/. Amerike ■>3 Din; ifraniln. in posojilu, v Mežici 30 Din; KrSčansko žen. društvo in Ženska zveza po 100 Din; župnijska urnd v Ptuju l'K> Din ni 1 o-sojiln v ht. I ti u pri Vel 15 Din. Prisrčno se zahvaljujemo .-cm d« ro vil ceni ter se priporočamo nadalje vsem hlngiin srcem, naj se spomnijo ob novem letu največjih revežev — mladoletnih in »draslih slepcev Prmraviiamo se da oskrbi > vem revežem .ioni. Kjer bodo imeli zavetišče, in vzg.ijališče, kakor en imajo gluhonemi v Ljubljani že nekaj let. Kosa Čekovna položnic" ima Št. 14.672.
d Stoletnica Srbske Matico. V Novem ( Padu so ne 28. der. pričele svečanosti ob priliki stoletnice Srbske Matice. Tja je pri-ftlo okrog 100 odposlancev cele države. Kralja je zastopal princ Pi vle. Tudi Slovenci smo (zofilali zastopnike naših kulturnih društev.	.
d človekoljuben sklep sarajtvske mestne občine. Sarajevski občinski svet bo dal 500.000 Din podpore za popravo hiš siromašnim hišnim posestnikom m za nabavo obleke siromašnim otrokom.
d Veliki snežni zameti v Dalmacm. Zadnja dva dni je divjal v zapadni Hrvatski, v Liki in v Gorskem kotoru silen vihar. Sneženi zameti resno ogrožajo na posameznih mestih železniške proge, \eliko število delavcev se trudi, da bi se očistila proga in da hi se omogočil vsaj najnujnejši promet. Kakor vedno, je tudi sedaj najbolj prizadeta liška proga in se je ves promet moral ustaviti med postajama Gra-čac—Pašene že v noči na petek. Na 40 kilometrov dolgi protf so tračnice popolnoma zasute s snegom, tako da ie tudi prehod s snežnimi plugi nemogoč. Ker vihar še vedno divia in ker neprestano sneži, je ves trud za očiščenje proče zaman. Od petkf zvečer vozijo vlaki iz Zagreba le do Gračaca, na dalmatinski strani pa le od Splita do Knina, Tudi splitski brrovl^k ni prišel v petek zvečer v Zagreb. Zadnji vlak je prišel v Zagreb osebni iz Splita, ki je odšel iz Splita v četrtek popoldne in prispel v Zagreb v petek zjutraj. Iz krajev, ki so od snegf ogroženi, so telegrafirali prometni sekciji v Zagreb, da postajajo
vihar in snežni zameti čim dalje hujši in da ni zaenkrat upanja, da bi se očistila proga pri Gračacu. Vihar je ponekod tako silen, da je podrl obrambne r.asipe in izrval drevesa iz zemlje. Snega je ponekod 1.5 do 3 m. Prebivalci v vaseh so dobesedno pokopani pod snegom. Dokler 'oo tako vreme, je vsaka železniška zveza in promet z Dalmacijo nemogoča.
d Sava na Hrvatskem zelo narašča. Je že pet metrov višja kot običajno. Nad Srcms-ko Mitrovico je že stopila iz struge. Voda odnaša lesne odpadke, deske, tramove itd.
d Ne hodi med vožnjo it enega vagona v drugega. Na železniški progi, ki pelje iz Zagreba v Slovenijo, med vasema Karšto-šija in Vrapče so našli grozno razmesarjeno truplo mladega dekleta. Deklica je med vožnjo hotela iz enega vagona v drugega in pri tem padla pod kolesa. Domnevajo, da je ponesrečenka neka frizerka iz Zagreba.
d Kadar šofer zaspi. V Zagrebu se je zgodilo: šofer je bil vinjen in je zaspal, avto pa je zavozil v mlekarsko stojnico in težko poškodoval neko Ano Toniažičevo. Tudi potnik, ki ga je šofer vozil, je moral k zdravniku.
d Napad v cerkvi. V vasi Vrh pri Mariji Bistrici na Hrvatskem sta se sovražila dva fanta. Na Štefanovo se je eden tiho približal drugemu v cerkvi, potegnil nož in ga zabodel v trebuh. Ranjenec se bori v zagrebški bolnici s smrtjo.
d Kmet zaklal kmeta radi — denarja. Iz Velikega Bečkereka poročajo: Pri občini Kuman je 22letni bogat kmet iz Ku-mana Veča Eremič šel zjutraj s svojim prijateljem na seme") v novi Bečej, da bi kupila prešiče. Ker pa nista dobila primernega blaga, sta se opoldne peš vrn;la proti domu. Med potjo je Eremič pripovedoval, kako bogat je in koliko denarja ima. To pripovedovanje je v spremljevalcu zbudilo pohlep po denarju in sklenil je, da bo Eremiča umoril in sc nato polastil njegovega denarja. Tik pred vasjo je zgrabil Ersmiča, ga vrgel v obcestni jarek in ga trikrat udaril s palico po glavi. Nato je vzel svoj nož in Eremiču odrezal glavo-Eremičeve klice na pomoč sta slišala dva pastiria, ki sla bila oddaljena kakih 300 do 400 korakov. Takoj sta hitela na lice mesta, a sta prišla prepozno. Morilec je pobegnil, a pastirja sta umor naznanila orožnikom, ki so morilce kmalu prijeli.
Tudi najhujšega sovražnika naših sadnih^ vrtov uničimo z jesenskim in zimskim Skioiljcnjem z. Arborinom. Izdeluje ga Chcmotcchna, Liub-liana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvTdke A, s E.
Skaberne).	..........,
d Čajanka! Ste ž« poskusili čaine mešanice Čajanka in Globus vanilijen sladkor? Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk.
Bolne žene dosežejo z rabo laravne »t-ranz-Joscf« grenčice neovirano, lagodno izpraznjene are v kav večkrat izredno dobrodejno vpliva na obc)-.'e organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ulodni učinki »Franz-.Tosef« vode tudi potom nuhovih raziskovanj. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in »Prerijskih trgovinah.	88^3
Samo malo Jasa polzkušaite rabiti za nego Vtšega telesa pravi Fcllerjev Elsa'Iuid in opazili boste, kaj Vam je dosedaj man|knlo v vasi hiši. Za glavo, za hrbet, za roke in noge, za oči, zobe, mišice ln živce, za celo človeško telo so tiajospeš-nejša že od dedovskih časov drgn|enja ln masiran)a
s Fellerjevim Elcafluidom, katera opravičujejo njegov sloves kot najbolje bol ublažujoče domače sredstvo in k ozmetikum. Deluje tudi notranje ugodno! V PAarnr.h in tozadevnih trgovinah poskusna steklenička 6 Din, dvojna 9 Din, špeciialna 26 Din. Po pošti najmanj 9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 špecijalni steklenici za 62 Din pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica, Elsatrg 16._
NAZNANILA.
n Knt. prosvetno društvo na B"edu priredi 6 januarja ob S. uri skioptično predavanje o preganjanju kristjanov v Mehiki.
n Bohinjska Bistrica. Na praznik svetih Treh kraljev se vprizori v Prosvetnem domu ob 3. uri popoldne igra »Izgubljeni raje. Prijatelji z.abave in smeha vljudno vabljeni.
n Dramatični odsek Izobr. drustv. v Dola j.ri Ljubljani ponovi na praznik 6. januarja ob 3. uri popoldne Peterčkove poslednje sanje. Krasna božična povest v 4 slikah. Vstopnina 6, 4 in S* Din. Otroci polovično.
n Blatna Brezovica. Dramatični odsek gasilnega društva vprizori v nedeljo dne 8. januarja 1928 ob 7 zvečer in ponovi 15. januarja ob 8 popoldne ljudsko igro i Deseti brat«. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da bo ta predstava prva v našem domu pri električni razsvetljavi.
li Mokronog. Na praznik sv. Treh kraljev vprizorimo v Društvenem domu na Gori sanimivo ljudsko igro »Graničurji«. Ker ima Igra 7 slik, bo začetek ločno ob treh.
n Izgubil se je pes volčje pasme rjove barve, in sicer nu cesti iz Slov. gradca do Gornjega doliča. Pes je star šele 6 mesecev, torei nima maka. Kdor ga najde, se prosi, da ga odda posestniku Ivanu Kiicu. Pamoška vas pri Slov. gradcu.

Katoliški rr\tsi|oni
Mesečnik. PoioČa o Širjenju katoliške cerkve v poganskih delih sveta. Zanimiva so zlacii pisma slovenskih misijonarjev in misijonark s Kitajske, iz Indije in Afrike. Naročnina za eno leto 12 Din.
N\!s!jonski koledar
Letnik 1928 je že deveti in opisuje v prvi vrsti bajno Indijo: deželo, ljudi, življenje in jpisijonsko delo. Vsebuje poleg tega še celo vrsto drugih zanimivih spisov. Mnogo slik. 16 strani slik v bakrotisku. V celem 128 strani. Cena 8 Din.
fv^lsljonska knjižnica
Dosedaj so izšli sledeči zvezki: 1. Prvi slovenski misijonski tečaj 1924 (10 dinarjev). 2. H. Fischer, Jezusova oporoka (25 Din). 8. A. Kordin. Misijonska prireditev (20 Din). 4. Misijonska okrožnica l'ija XI. (pošlo). 5. Sage-homme-Sparliakel, Misijonar, roman s sliknmi (15 Din).
Vse se naroča na naslov:
Katoiiiks misiionl
Ljubljana. Tabor 13.
VatiKafi.
S Novi kardinali. F' '1' božu^n: ;e ] o-delil sv. oče zopet .liri - kardinale klobuke. Za kardinala je bil imenovan tudi madžarski redovnik Szeredv. Madžarska vlada .s tem imenovanjem menda ni posebno zadovoljna, papež pa je v svojem nagovoru opetovano omenjal .^eredvja m pripomnil, da je Madžarska lahko ponosna nanj.
s Božični nagovor sv. očeta. \ svojem božičnem nagovoru je omenjal papež Pij XI. važnejše cerkvene dogodke preteklega leta. zla-1 i napredek misijonskega dela po raznih državah in veličastne evharistične kongiese. Z žalostjo pa se je spominjal preganjanja katoliške cerkve v Mehiki, v Rusiji in na Kitajskem.
s Vatikanska misijonska razstava. Predmete ki »o bili na vpogled v svetem letu v vatikanskih vrtovih, so na ukaz sv. očeta prenesli v lateransko palačo, kjer bodo razstavljeni trajno. 20. dec. se je izvršila slovesna otvoritev. Pospeševanje mi-sijonstva je, kakor znano, glavna naloga sedanjega papeža Pija XI.
Italija.
s Kar ne zmore politika, naj naredi koruza. Kadi slabe letine je Albaniji nastalo pomanjkanje in beda. Italijanski Rdeči križ je za božič poslal v Albanijo 30 va-goj .,v živeža v pomoč potrebnim. Poslali so fa- isti tudi nekaj obleke.
s Drug drugega vredna. Franc Giunta, tržaški italijanski poslanec, ki se je proslavil p ti zažiganju .Narodnega doma v Trstu, je bil nedavno imenovan za podtajnika J'ii ministr .em predsedniku v Rimu.
s Fašisti hočejo pridobiti Bolgare z denarjem. Mus-olini ponuja Bolgariji večje posojilo, in sicer pod mnogo ugodnejšimi pogoji kot Zveza narodov.
s Italijanska vlada združuje občine. V zadnjem času so bile združene občine Šempas, Osek, Ozeljan z Vitovljami in Sv. Mihaelom v eno občino pod imenom Sem-pas. Enako sta bili občini Breginj in Sedlo združeni v občino Breginj.
s Vso telesno vzgojo mladine ho imela odslej v zakupu lašistovska »Ballila«. Goriški uradni list je objavil ukaz, ki po-verja ^Ballilk telovadbo in sploh vso telesno vzgojo celokupne srednješolske in Ijudskošolske mladine.
s Ptičji lov v Italiji. Na milijone in milijone koristnih ptic selivk so že pomorili Italijani. Zdaj je menda vlada to prepovedala. Skrajni čas, kajti brezčutje Italijanov je bilo v tem ozira brez primere, ker »o pticam-pevkam, zaprtim v kletkah iz-ikali oci m jih skrivali v grmovje, da so vabile tovarisice v mreže. . s Tudi tirolske Nemce pestijo. V Bocnu je odredil italijanski prefekt, da je nem! fikim deputacijam prepovedana pot v Rim, ako jih ne spremlja prefekt, kateremu i
ne stroške? T™* P°Vrniti Velike
Avrtrua.	.
< Nova sramota /a Avstrijo. Ie dni
! stal pred dui.ajsko poroto, kjer prev adu-i jejo sccijalisti, neki sluga, k. je imel ne-: dovoljeno razmerje z neko branjevko in jo je končno zaklal. Porotniki so ga -oprostili. Ko je del občinstva po izreku 1 oprostitve ploskal, je rekel predsednik po-1 rotnega -odišča: Nimate povoda, da se ve-! selite, ta sodba je nosa sramota za A v-
i stri jo <	..
s Carinska vojna hi bila za Avstrijo strašna obremenitev. < je opozoril poslanec Rihter avstrijsko vlado v svojem go-1 voru v parlamentu, z ozirom na prekinje-nja z našo državo glede trgovske pogodbe.
Romunila.
s Zapuščina kralja Ferdinanda. V Bu-
kareštu je sodišče potrdilo odlok o razde-I lihi premoženja nedavno umrlega romunskega kralja, ki znaša 388 milijonov lejev (135 milijonov Din), kateri se bodo po ; enakih delih razdelili med pet otrok, med : njimi tudi princu Karolu-
Grčija.
s Grčija ne bo sklenila nobenega do-govora proti kaki državi. To je povedal grški zunanji minister Chamberlainti, Bri-andu in — Mtissoliniiu.
s Državni uradniki hočejo šlrajkali, ker jim vlada ni izplačala običajni božične nagrade.
s Grčija ho dobila v Londonu 6 milijonov funtov (1662 milijonov Din) posojila, vendar bo uporabo tega jio^ojila nadzoroma mednarodna komisija.
Cehoslovčška.
s Sporazum /, Vatikanom. Kakor znano, je sv oječasno pa pešk i nuncij v Pragi zapustil svoje mesto, ker so brezverci ob priliki Husove pros ave žalili katoliško cerkev. Zadnje uni je bil dosežen med sv. stoli« o in češkoslovaško vlado sporazum, čigar besedilo pa se ni točno znano.
s Kulturna in gospodarska pogodba z Jugoslavijo. 20. januarja pridejo v Belgrad zastopniki čehoslovaškega parlamenta, da se porazumejo z nami o mnogih važnih gospodarskih vprašanjih, tudi glede uvoza našega tobaka v Čehoslovaško.
s Umor češkega poslanca Calobina. Te dni je bil v bližini Velikega Mihelca pri Koščicah umorjen poslanec Calobina. So-d i jo, da so ga ubili divji lovci, ali pa kdo drugi. Calobin je namreč veljal za hudega nasprotnika Madžarov.
s Tudi na Češkem ni brez korupcije. Ioslanec Preneš je očital poslancu Du-bickemu, da je zaradil , ko je posredoval za dodeljevanje zemlje iz agrarne reforme. Kot dokaz je navedel razne priče in odločila bo sodnija, kdo ima prav.
Francija.
3 Tudi Francija in Španija hočeta zlato valuto. Sklep Italije, da vpelje zlato valuto, je razkorajžil tudi Francijo in Španijo. Francija je že tekom minulega leta v ta namen nakupi'a velike množine zlatu v Newyorku in v Londonu, te dni pa je španski poslanik v \Vashingtonu, pri -zlatem stricu* v Ameriki tudi že izvršil korake, potrebne za vpeljavo zlate valute.
s Francozi menijo, da je sporazum med Jugoslavijo in Italijo mogoč. V tem smislu piše francoski časopis Temps z ozirom na nedavni sestanek našega zunanjega ministra Marinkoviča z italijanskim belgrajskim poslanikom Bodrerom. Boino videli l
s Francija gradi bojne ladje. Parlament je odobril kredite za vojno brodovje. Do 30. jun. 1928 se bodo zgradile: 1 kri-žarka, 6 torpednih rušilcev in 2 opazovalni ladji. Posamezni poslanci so poudarjali, da so nove ladje potrebne, ker nemška mornarica svoje trgovsko brodovje gredi tako, da je sposobno tudi v vojne svrhe.
Ang!Ma.
s Spor radi luoiitvenika. Na Angleškem imajo uraden protestantovski molit-venik, obrnem obrednik, star že skoro 400 let. Nekateri angleški škofje so predlagali časti primerni; poprave, drugi so zagnali, da je to kriva vera. Zbornica lordov je sprejela popravljeni molitvenik, poslanska zbomiea pa ga je odklonila. Med angleškimi protestanti je nastal radi tega velik ravs in kavs. Mnogi pri tem spoznavajo, da je ves protestantizem zavožen in ne samo — molitvenik zastaran-
s Tri sto hiš poti vodo. PobožlČno deževje je napravilo tudi na Angleškem veliko škodo. V okolici Canterburyja in Cambridgea je bilo jkhI vodo 3<X) hiš in več kot tisoč ljudi brez strehe.
s Indija pripravlja Angležem sive lase. V Madrasu se je vršila velika skupščina Indijancev, ki naj zbliža tainosnje stranke in nato rodno deželo popolnoma osamosvoji od Anglije. Indijanci hočejo sami izdelati ustanovni načrt za svojo državo, angleški ustavi je proglašen bojkot.
s 70 milijonov Din davka na lelo plačuje Angliji imaharadža v Burdvanu, ki vlada nad neko angleško deželo. Kakšni so ti davki, ni znano. Najbrže jih plačuje za to, da se lahko imenuje — 'vladar«-.
Nemčija.
s število brezposelnih znaša ta čas v Nemčiji 1 milijon 250 tisoč.
s Sleherno soboto polnočnica. Sveta stolica je dovolila za dobo petih let, da se sme v škofiji Breslau (Vratislava v Šleziji, spada pod Nemčijo) vsako nedeljo darovati sv. maša že o polnoči, katere se udeležijo razni kavarniški, hotelski in gostilniški uslužbenci, ki bi bili sicer v teh obratih brez nedeljske službe božje.
MliAVE SLON
se razpečavajo samo v zavitkih in to vsled te(?a, da se lahko ločijo od drugih. Zahtevajte jih povsod.
Drobne novice.
Prva podzemska železnica na Japonskem je bila otvorjena te dni v glavnem mestu Tokijo.
OhCinsko volitve v Bosni ne bodo februarja ampak šele jeseni, in sicer po novem enotnem volilnem redu za vso državo.
Nazadovanje porodov v Italiji. Čeprav se fašistovska vlada zelo trudi, da bi se število naroda povečalo, rojstvu v Italiji nazadujejo. V letu 192G. se je rodilo 21.928 Italijanov manj kot prejšnje leto.
700 železniških voz no popravili v mariborskih državnih delavnicah od avgusta do 30. dec. 1927.
Italijanski potlkonziil v Odesi je bil le dni umorjen.
Romunski kralj Ferdinand bi še ne bil umrl, ako bi ga bil n jegov osebni zdravnik pravilno zdravil. Vsaj časopisi to vedo.
Poslopje italijanskega društva »Lega nazionale« na Proseku pri Trstu je 28. decembra uničil požar.
l aska železnica, ki bo vezala bosen-ski Bihač s Kninom, se začne letos gradili.
V	Strashurgu je aretirala francoska policija 13 alzaških voditeljev-avtonomi-stuv, ki sc bore za kar največjo kulturno in gospodarsko svobodo rodne dežele.
V	Marmarskcm moriu sta skupaj trčili dve turški ladji, i na se i-' potopila, utonilo je 40 ljudi.
Gledališče so je zrušilo v kitajskem mostu Tschapei. 135 žensk in otrok je bilo ubitih, 200 težko ranjenih.
Sovjetska vlada na Ruskem bo dobila v Ameriki 40 milijonov dolgoročnega po-
sojila za pospeševanje lastne industrije.
Mesto Dunaj dobi posojilo v Ameriki, m sicer 25 milijonov dolarjev, ki se bodo uporabili za razne občinske naprave.
Mednarodna vojaška kontrola nad Avstrijo bo 31. jan. t. I. ukinjena.
Pri zadnjih judovskih pogrontih v Litvi je bilo usmrčenih 100 judov.
Angleški komisar v Sudanu je bil nedavno umorjen, zato so po-lali Angleži v to deželo kazensko ekspedicijo z aer<V plani.
Italijani utrjujejo otok Lastovo v dalmatinskem Primorju. Prevažajo tja strelivo in aeroplane.
Španija jo zgradila dve križarki, ki vozita s hitrostjo naših ekspresnih vlakov.
Milijonar Rockfeller je podaril vladi v Palestini 2 milijona dolarjev za zgradbo muzeja.
Politične ujetnike sta izmenjali Poljska in Rusija.
Kaj nam podari Mohorjeva družba letos.
Kdor
!. »Višarska polena.« ni bral letošnjega Koledarja
Mohorjeve družbe, ta se bo pri tem naslovu začudeno vprašal, češ, kaj je pa zopet to? Najbolj na kratko bi takemu lahko odgovorili: »Vzemi v roke Koledar Mohorjeve družbe, odpri in beri na štr. 81 — pa boš izvedel, kaj so Višarska polena!« Sedaj bi pa morebiti prišlo na dan, da je tudi med »Domoljubovimi« bravci ta ali oni, ki letos ni bil naročen na Mohorjeve
knjige. Da se to naslednje leto ne bo več zgodilo, ampak da bo sleherni naročnik Domoljubov« tudi ud Mohorjeve družbe, zato povemo še v »Domoljubu«, kaj so »Višarska polena«; to je naslov lepe povesti, ki se že tiska in bo izšla naslednje leto med knjigami Mohorjeve družbe. Nekaj pove o tej povesti že Koledar. Mi pa vemo o tej povesti še več, nego je hotel Koledar o njeni vsebini vnaprej povedati Mohorjanom. »Višarska polena« so namreč čudovita povest o pokori, in sicer o pokori za lastne in tuje grehe.
Tu beremo o pokori berača Blaža, ki je zatajil svojega otroka; o pokori bajtarja Klančarja, ki je po desetih letih zakona dobil sina in ki nasede zlobni govorici, da otrok ni njegov, in o čudovitem ozdravljenju od teh mučnih dvomov, ki ga skoro tirajo v smrt; o pokori gruntarice France, ki se spozabi s Tinetom in dela pokoro za svojo zmoto v bolezni, v srčnem trpljenju in celo v sodni dvorani. Povest nam slika muke in strah ubijalca Tineta in njegovo pokoro, prav tako pokoro bahavega grun-tarja Mohorja, ki je brata ukanil za njivo, ter strašno usodo njegovega brata skopuha in intriganta Matevža. Vsak nese svoje poleno v zadoščenje za svoje in tuje grehe. Tako ga nese tudi gruntarjev sin Matijec bolj za tuje grehe nego za svoje, mož, ki vidi ljubljeno ženo v sramoti in trpljenju, ki vozi sam to ženo k poroki na Brezje, ki jo ščiti v bolezni in sam po naključju odgovarja pred porotniki za uboj, ki ga je izvršil Tine.
Že ob teh tako izrazito slovenskih obrazih se muči zaradi tujih grehov tudi
27
Razno.
Avtomobil. Znano nuni je, da je Anglež Segrave vozil z avtomobilom, ki iinn 1000 konjskih sil, !> km tako hitro, da bi dalo to na uro S2X km. Ainerikancem ne gre v glavo, da bi Kvropejci hitreje vozili kot oni, In mi zgradili sedaj avtomobil s 1200 konjskimi silami; z njim bodo poškilili doseči še večjo hitrost.
Vrag v suknji. Mojster i hoče obleči površnik, pa ne najde rokava. Jezi se: Ja, ali je vrag v suknji.«. — >Ne še! pravi vajenec.
Klobase si ohraniš sveže, če prerez prav na tanko prevlečeš s surovim maslom ln deneš gor košček pergamenta.
Prepoved mi-tanja listkov i/, arroplanov. Ogrska vlada je prepovedala aviatikom metanje listkov Iz aeroplanov, kakor to večkrat delajo v reklamne namene. Pravi, da se s tem pozornost ljudi odvrne od nasproti prihajajočih voz in avtomobilov ter da se pripetilo tako lahko velike nesreče.
Volga je največja evropska reka, dolga jo
Slavko Savinšek:
M goriških glasovih
Povest z gorenjskih planin
oiki poslušata. In zopet se zazdi Matevžu, da sliši svoje ime. Tilen mu sicer prigovarja, da ni nič, ali Matevž vendar stopi nazaj na rob grabna in posluša v strmino navzdol. Vse je liho. Nekaj pa ga vendar žene, da bi pogledal; zato stopi niže dol po slezi. Ozre se na Tilna in vidi, da se ta spenja že v nasprotni breg. Zato zaduši v sebi svareči in opominjajoči glas ter urno stopi za tovarišem.
Zdaj sta više gori v neshojeni gmajni in tu se ni treba več toliko bati financarjev in stražnikov Bolj brez skrbi hodita, se vzpneta kmalu na Mrjenik, zavijeta tik pod njegovim robom, pa se ravno pod vrhom spustita v nižino in sedeta v strmino Zajčjega grabna.
Že preko ene ure čakata in kar jima je najhujše pri tem: kaditi ne smeta.
Slišiš, Tilen, kje neki hodijo oni štirje? Že je preko enajstih, pa jih še od nikoder ni,« pošepeta Matevž Tilnu.
Počasni so,« meni Tilen in predene nogo preko druge.
Mene pa kar nekaj skrbi nocoj! Vse gre narobe, nič tako gladko ko po navadi!«
Tilen zamahne z roko, češ, ne bodi otročji!
In čakata dalje. Matevž ravno misli zlesti v graben in pogledati po drugem robu, ko se začujejo oprezni in tihi koraki v dnu. Tihotapca se stisneta v grmovje in poslušata v globel. Morata biti oprezna, lahko bi bil kak nepoklican1
Koraki se jima počasi bližajo. Prvi se prikaže Anže, postoji in gleda okrog sebe. Matevž narahlo zažvižga in se obrne izza grma. Anže da znamenje v graben in brž prileze za njim Mohor.
Kje s'a Matija in Janez?« vpraša Matevž.
Bog vedi; do mraka ju ni bilo v Hrastje. Zato sva midva tako kasna.«
»Kaj se jima je neki pripetilo?' zaskrbi Matevža.
»Nekaj se je že moralo pripetiti vmes, nekaj važnega, sicer bi bila prišla gotovo!« Meni Anže.
•»Veš, Matevž, šis midva bi bila kmalu imela smolo. Ko sva holola oditi iz Hrastja, nama je priletel nasproti stražnik, da sva se mu komaj še pravočasno skrila v bližnjo šupo. Sopihaje je dirjal mimo naju dalje v vas. Gotovo je koga lovil!«
»Pa ne, da bi bili Matiji in Janezu na sledu?«
»Kaj, ta dva bi bila morala že preje priti v Hrastje, pa ju ni bilo.:
Skrbi me, silno me skrbi,« maje z glavo Matevž.
Kaj bi te skrbelo?«: meni Mohor, »če bi bilo hudo, bi se bila skrila, pa počakala naju dveh kje na poti, saj vesta, kje navadno hodimo iz Hrastja.«
Brez nič ni vse to skupaj. Biti moramo silno oprezni nocoj! Meni so kar zdi, da bomo še sitnosti imeli!«
»Kaj bi javkal!« se jezi Tilen. »Nista otroka ona dva, Le meni verjemite: sploh o<l doma nista šla.«
»Ti si preveč brezskrben, Tilen,« ga zavrne Matevž.
»Ako se bojiš, pa pojdi nazaj in vidva tudi. Grem pa sam! Ne bom šel prvič, pa tudi ne zadnjič!« precej glasno reče Tilen.
Pa se je že tudi mudilo, če so hoteli kmalu po polnoči prekoračiti vrh. Pot je strma in treba bo iti precej vsaksebi drug za drugim ter tiho in oprezno.
»domoljub« lm
Stran 12._
stari župnik, tolaži, moli, uravnav«, išče pomoči za sebi izročene duše, da m« oiratfaio da se mu ne izgube, lako isce ^ Dolenjskem Klančarja, ki je pobegi od žene, podpira vero France v nedolz nost Matijčevo, najde sam sled, da razvozla v zadnjem trenutku zamotano vprašanje, kdo je ubil Matevža. V de.an, o vpletene zgodbice o pnkazmh beiaca Blaža, o konju, ki je o smrti vedel m pridal, o čudni poroki na Brezjah, o obešenem gališkem kmetu, o porotnem glasovanju cerkovnika Liparja, ki s svojim gla-
TVMNIC« KIH m oli»AMUM*^«*ii*laJrUJODA
itd V vsakem poglavju fe m.naj y
bstni Složnega venca: ;ki je J nas
N^ega^ki ^ delal' pokoro za greh vseh
,iUd Dovolj o tej povest,! Pokazati smo hoteli samo, kako prav ;«na Koledar, k pravi! da je ta obširna pretresi,iva poveš kot knjiga že sama vredna ce o borne na ročnine 20 Din. Ce želiš imeti to povest vezano, pa doplačaj za vezavo se 7 Um. Knjiga bo potem bolj varna pred otroki in bo ostala desetletja v tvoji domači knjižnici. Za naročanje je sicer čas do 5. marca 1928, a tudi tu velja: Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri!
Naša božična slika.
Nismo mislili, da bomo s kosi božične slike napravili našim ljubim naročnikom za božične praznike toliko nedolžnega veselja in zabave. Iz priloženih pise.n je rr>7-i videti, s kakšno vnemo se je vse truci o s sestavljanjem slike, na vasi in v mestu, preprosti in izobraženi, revni in bogati: vsi so se trudili, da bi o praznikih nebeškemu Detetu sestavili iz teh časopisnih koscev dostojne jaslice Marica iu Lojzika Nartnik iz Praprotnica pravita, da sta imeli pri sestavljanju vsaj dobri/ voljo. »Pri mnogih razpokah prihaja v hlevček iuraz,<- ljubeznivo pišeta, »ali številne ov-čice s svojo sapico mraz ublažijo.«
Zopet drugi so slike nalepili na prav lep r;iP'r ter i"n oltvir 12 PaPir)a poslikali, da' bi jih najrajši kar na steno obesili.
Nekaterim seveda sreča pri sestavljanju ni bila preveč mila. Posamezni koščki so morali marsikatero silo prenesti, In tako se je zgodilo, da je komu na enem koncu preveč hodilo, na drugem pa premalo. Anica C. si iz tega ni dosti storila in se je kar opravičila: »Nekaj le manjka, pa tisto nima pomena. Prosim, da me izžrebate.« Seveda moramo tej Anici povedati, da njena slika žal ni prišla v žrebanje, ker je bila luknja v sliki vendarle prevelika in tudi »ovčice s svojo sapico« niso mogle ogreti hlevčka.
Najhujšo smolo pa je imel naš prijatelj A. iz Vrbenj. Trije so se skušali, kdo bo sliko preje spravil skupaj. Vse je kazalo, da bo r.aš prijatelj prvi. Baš ko je meril zadnji košček, mu je sedlo nekrj v
nos _ čih — in ovčice z voličkom in
osličkom, pa še s sv. družino povrhu so se razkadile po vsej mizi, pn klopi iji po tleh. Tako nikdar ni varno hvaliti d- eva pred večerom.
Zopet drugi pa bi radi, zelo radi »Mladiko«. Seveda, zelo lep list je, denarja pa ni povsod dosti. Tako nam piše prva: »Jaz be žiher Mladiko in knjigo dobila, sem se dugo mudila, da sem to sliko zložila.« Nič manj pesniški ni bil naslednji: »Daj blaženo rojstvo Jezusovo, da moja slika izžrebano bo.«
Naš mali učenjak iz Zagorja pu nam je sporočil: »Zložil sem božično sličico, ki bi prav rad videl, da bi prišla v pretres najboljšega uspeha.«
Tilen vodi. Nocoj se mu čudno mudi. Menda tudi on ni v srcu tako miren in ravnodušen, kot kaže na obrazu in v besedi. Zato se žuri, da bi bili čimpreje iz nevarnosti. Krepko zajema z dolgimi koraki v strmino, da ga ostali trije komaj dohajajo. Matevžu je nocoj čudno tesno pri srcu. Nič ne more tako obračati pozornosti na okolico in različno šumenje. Anže in Mohor sta mu s svojim pripovedovanjem še bolj otežila misli in srce. Čudno živo se spominja zdaj na poti Ciike in trenutka, ko jo je videl prvič! Kako mu je naglo sedla v srce! Komaj jo je ugledal, bi bil kmalu pozabil financarjev in nevarnosti, ako ga ne bi bila tako preplašeno gledala. Kako je bila lepa s splušenimi, od osuplosti široko odprtimi modrimi očmi! In kako mirna je bila, ko jo je financar spraševal! Pogumno dekle je Cilka, kot bi zlepa ne bil fant v njeni koži ob taki priliki!
Pa kako usmiljena! Solze so ji stopile v oči, ko je ugledala kri na njegovi rami. Lastno ruto mu je dala za obvezo, ruto z rdečimi rožami! Za spomin! Zdaj jo nosi sabo Matevž kakor sredstvo zoper nesrečo in uroke. Seže v žep. v prsno malho in potegne lž nje ruto, ki mu jo je bila sestra oprala. Nocoj jo misli vrniti Cilki, ako mu je ne pusti v soomin. Skrbno jo zopet zloži in varno spravi v malho.
Pa se spet spomni Cilkine sladkosti, ko mu je premagana od ljubezni naslonila za hip glavo na prsi. 0, tako bi jo držal celo večnost, čez Golico bi 10 nosil, kadar bi hotela in kolikor bi se je videlo' Pa se je brž zmodrila in se mu nasmehnila.
Tilen pred Matevžem se ustavi in takoj se zdrzne v svojih mislih Matevž ter pogleda, kaj bi bilo. Tilen hodi po sapo. Saj res urno hite v breg, opazi šele seda, Matevž, še Tilna je ugnalo! Pogleda okrog sebe g, 1 nad seboJ Jasno nebo polno zvezd, vidi, da je
svetla noč razgrnjena čez planine. Bolje in bolj varno bi bilo, ko bi bila taka kakor zadnjič; zdaj je treba stokrat več opreznosti! Tudi Tilnov obraz jo zamišljen in nič kaj radostno ne gleda okrog sebe in v nebo tur zvezde in skoro se Matevžu zdi, da skozi zobe preklinja to lepo noč in svetle zvezde na nebu. A že se Tilen upogne v korak in vsi trije mu slede, zdaj že bolj tesno za petami drug drugemu, ker se bližajo vrhu. Tiho, neslišno sc vzpenjajo tihotapci po strmini. Skrbno se gibljejo skozi grmovje, ker je reber strma kakor nagnjena dlan in rado polzi nazaj.
Na drugi strani, na kranjski, pa se je ravno tedaj ustavila četa financarjev nad Spodnjo kočo. Financar Ivan, k' jo vodi, daje tovarišem zadnja navodila. Že so enkiat obhodili in obkrožili ves vrh od Kadilni-kove koče na Rožico in Babo. Toda dozdaj ni bilo ničesar sumljivega čuti ali videti. Še enkrat poskn-sijo, še zadnjič, potem pa odidejo v Fužino, ker bi radi prišli neopaženi še ponoči skozi Dobravo, da ne bi preveč opozorili ljudi naso. Financar Ivan, ki se je bil zaklel, da mora noc-i ujeti Matevža, je jezen do onemoglosti, boječ se, da bo zaman ta lov in stra-ženie. Hoče dobiti tihotapce žive v roke, zato vnovič : naroča tovarišem, naj streljajo le v skrajnem slučaju, ako bi bila nevarnost, da tihotapci uidejo ali pa na-i padeio stražnike.
i Dva Po^je Ivan h koči na vrlin, dva v Suhi prelaz. dva proti vrhu Kočne. sam s Stankom pa si obdrži hrastmško sedio. Onih šest odide takoj, zadnja dva pa počakata še nekaj časa nad kočo.
>Saj jih ne bo, prepozno je.c meni Stanko.
»Morda le še pridejo!« ugovarja Ivan.
»Ura bo polnoči, je baš pravi čas zanje! Kar v
rok™ mi De ^ da b' SB m°rali Vrniti zopcl Praznih
5W!)0 kilometrov. Izliva se v Kaspijsko morje v 74 km Široki delti v osmih velikih in dvaj-"t manjSih rokavih.
Omejeno Število irkarn. V Carigradu jo 100 lekarn. Ker imn pa Carigrad po novem ljudskem Štetju s-imo 700.000 prebivalcev in sine priti ena lekarna na 10.000 ljudi, bodo morali SO lekarn zapreti. Lekarnarje vabijo, naj gredo v Malo Azijo, kjer je premalo lekarn, pa nože nobeden it Carigrada.
Avtoinobilna cesta. Na Španskem bodo zgradili iz Madrida do Valencijo 320 km dolgo avtomobil-milijonov dinarjev. Ta no cesto, ki bo stala 1000 vsota je tako velika kot petina jugoslov. izvoza.
Eiftelnv »tolp v ''""V,"! je zgradil inžener Eiflel za pari&ko svetovno razstavo leta 1889. Gram*. T« je 7F« dni. Njegeva višina znaša 300 m, torej t 'iko, kot je sedlo Šmarne gore nad ljubljansko okolico. Prvo nadstropje tvori kvadr-t s površino 129 ma, počiva na štirih velikih nogah in ima gostilno; mod nogami je cel p:irk. 67 m je prvo nadstropje nad zembo, skoraj toliko kot Ljubljanski grad nad Ljubljano. Drudo nadstropje
Dobro sestavljena slika.
Slabo sestavljena slika.
Ker je bil odziv tako velik; prejeli smo nič manj kot 1841 slik — še več pa jih je, ki je sploh niso poslali — smo razpisanima dvema nagradama pridejali še štiri. Naša gospodična Rada, ki vsak pon-deljek bere prvi odtis »Domoljuba«, da popravi tiskovne napake (ki ji pa včasih kaj rede uidejo — Bog ve, kje ji misli begajo!) je pa čisto po pravici in brez vsake pristranosli žr jala.
Prvega je izžrebala Avgusta Bergan-ta iz Stare Loke. Ta dobi plačano Mladiko« za leto 1928. Naročnina se je že odposlala.
Pregljevo povest »Otroci solnca« je dobil posestnik Franc Žankar iz Trzina-
Lepo Tominčevo knjigo »Ob tihih urah« je zadela Smole Jožefa z Iga.
Napeta misijonska povest »Misijonar« je bila izžrebana za Alojzija Šarca iz Pre-serij pri Jaršah.
Keržičevo knjižico »Zvezde in cvetlice« je dobil Brglez Franc v Klopčah pri Slov. Bistrici.
Ljubka otroška povest »Otroški po-stržek« pa je dobila svojega lastnika v Martinu Voglarji « Libelij pri Leskovcu.
V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«I
Vse vrste bakrenih
kotlov
izdeluje solidno in po konkurenčni ceni tvrdka
Jos. OTCREPEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica Štev. 41.
28
to ie 115 in visoko in Ima povrSino IVI kvadratnih metrov; je pa lam stekleu salon z okrepčevalnico in tekočo vodo. Tretje in zadnje nadstropje je 27G in v isoko nad zemljo in Ima Štiri pomole; ob jasnem vremenu vidiž o<l tam 140 kilometrov daleč, dalje kot iz Ljubljane v Zagreb. Konec stolpa tvori proščat prostor, poldrug kvadratni meter velik. Gor prideS lahko v dveh dvigalih, ki vozita vsak 40 ljudi, ali pa tudi oo stopnicah, ki jih je 17!)2. Skupna teža stolpa, ki je zgrajen iz sun^ega železa, j< i) milijonov kilogramov, Slolp se gnglje. Tudi ni stolp vedno enako visok, pozimi je kr.-.; ši kot poleti; to pa zato, ker ae v mrazu železo skrči, toplota Ra pa raz-b ene. Stal je pa stolp 6,50().(XX) trankov; frank j' imel tedaj vse drugačno vrednost kot sedaj.
\eroplan. Amerikanoe Villjiiiiis hoče prekositi vse dosedanje uspehe v hitrosti aeroplanov. Dan z;i (iuevom beremo o njem. Te dni je letel 8 kilometre tako hitro, da '»i preletel v eni uri 515 kilometrov s skoraj petkratno razdaljo od Ljubljane do Zagreba
>Ti si se čudno zagrizel v te tihotapce! Saj preje nisi bil tak sršen! Ali ni morda malo tisto Hribarjevo dekle pripomoglo k temu!*, ga podraži Stanko.
»Splača se zanjo tvegati kaj! Da ne bi dobil-tnkele kmečke dekline radi tihotapca postopaškega, bi bilo pa res že preveč neumno!«
>Ali meniš, da je samo ta ovira?«
>Vem, samo ta! Spoznal sem, da bi se dekle dalo dobiti, j« se fanta boji!;:
»No, poskusimo!« de Stanko, pa se obrne, da odideta. Počasi ležeta po odprtem pašniku, puški držita pripravljeni na strel. Ivan premišljuje načrt, ki ga je bil zamislil- Tihotapci pridejo najbrže med Koeno in Kadilnikovo kočo na vrh. Naročil je vsem tovarišem, naj tihotapce, če jih opazijo, spuste čez vrh na kranjsko stran, in ko se bodo že spustili navzdol po strmini, naj jim prestrežejo pot in s strelom dado znamenje, da se je to zgodilo. Tako je menil, jih bodo ujeli v past, ki se ne bi miš inogla ganiti iž nje, kaj šele težko otovorjeni tihotapci.
.Tihotapci se priplazijo tik pod vrh. A ne po stezi. Tilen vodi na levo proti vrhu Kočne, ker je tu precej skalovja 'n grmičevja in se je laže neopaženo spraviti čez. Prelaz sam je preveč blizu koče in kar je noč svetla, bi bilo prenevarno poskušati tam. Drug za drugim se vsi štirje plazijo po vseh štirih proti robu.
Nakrat Matevž obstoji, poprime z roko Tilna ter mu pokaže proti robu tja čez hrastniški prelaz. Zdi se mu, kakor bi bila stopila postava na rob in pogledala v globel. Tudi Tilnu se je videlo enako, zato se oba prituhneta v tla. Njima sledita Anže in Mohor; vsi štirje poslušajo in sapo pridržujejo. Vendar ni ničesar slišati, ničesar videti. Znova se dvignejo dalje, Tilen vodi še bolj proti vrhu Kočne. Tiho, tiho se
bližajo robu, Tilen ga prvi doseže. Leže v travo, poleg njega Matevž, in se potegna z glavo čez rob. Oba sta skrita čez skalo; nikogar ni videti. Tilen se umakne nazaj in pokaže z roko Anžetu in Mohorju, naj za-vijeta na desno, da prideta tam do roba in poskušata priti čez. Res kreneta oba tja, med tem se pa splazita Tilen in Matevž čez na drugo stran in ležeta na trebuh. Ne vidita pa, kako ležeta ona dva^Stez, oči morejo doseči le gornji del proti koči, ker leži mal hribec pred njima, ki jima ovira razgled. Zato ne vidita, da sta Anže in Mohor že prišla na rob in se povlekla čez. Tudi ne opazita, da sta dobrih dvajset korakov pred hribcem v travi dva financarja namerila puški proti Anžetu in Mohorju ter da se druga dva bližata hrastniškemu prelazu. Komaj pa sta Anže ia Mohor čez rob, šineta financarja kvišku; glasen »stoj!« prereže nočno tišino in stref udari v zrak, za njim še eden.
Tilen in Matevž planeta pokonci ter stečeta na rob hribca. Vidita, kako stečeta financarja za Anže-torn in Mohorjem, ki sta se vrgla nazaj na rob. Kot bi trenil, odloži Tilen tovor, pa se vrže ko ris na oba financarja, v velikih skokih doseže najbližjega, ki se je, začuvši divje korake za seboj, ozrl, in preden more obrniti telo in puško, seže Tilen z roko po njej, mu jo z enim sunkom iztrga z levo roko, z desno pa bliskoma izvleče iz žepa nož in ga do ročaja potisne financarju v prsa. Financar krikne, tovariš se ozre in v naročje mu omahne ranjeni. Tilen odskoči, se ritensko umakne nazaj, ko pridrvi do njega Matevž in mu pokaže na levo v nižino, od koder tečeta dva stražnika proti robu. Tilen nameri puško tja in ustreli. Financarja počeneta v travo, ustrelita in strel udari ravno pred Tilna v zemljo.
Matevž se ozre proti koči in vidi, da od tam hitita
domovini
ŠT. RIJPKRT.
V zadnjem dopisu je tiskarski Škrat (bog-ve h kateri stranki ta zver pripada?) naredi veliko napako, ker je k 30 odstotkom pristavil
■besedico »dražje«.
Resnici in našim modrim občinskim gospodarjem naljubo moramo javno pribiti in to napaiko popraviti, ker zuašajo občinske doklade v novem proračunskem letu samo 30 odstotkov, ("istega prebitka pa imamo 13.000 Din. Kaj ni to lep obračun? Ali ni to pošteno gospodarstvo? Samo pustite liberalce na krmilo, pa boste videli, kako bodo znali njihovi birtje varovati svoje in svojih pivcev žepe! O ne, kmetje ne bodo pustili, da bi jim taki gospodje rezali kruh in jim gospodarili! Njihov edin dokaz in sredstvo 7,a volitve so kol, kamen in puška, s katerimi groze onemu, ki vodi hoj za pošteno delo in javni blagor občanov.
Volivci! -Naj vas ne premoli ne Snop?, ne lepa beseda, ne grožnja! Mirno in samozavestno odločile s tem, da boste spustili v nedeljo krogljice v prvo skrinjico, da ostane Št. Rupert zvest zastavi SLS.
ŠT. JANŽ NA O0LENJSKEM.
Dne 15. januarja imamo občinske volitve. Naša skrinjica je zadnja, da damo enkrat prednost vsem nasprotnikom, ki so skupin z avtomobilom — mi ga nimamo — pri vlaganju list prehiteli nas. Pa nič se ne bojimo, to pot bodo zadnji prvi!
ČRNI VRH.
Naš župan g. Josip Trobec bo obhajal 8 t m. 4(1 letnico županovanja. Ni to toliko
jubilej ča ii. kot jubilej uolgotrajnega dela ln žrtvovanja v blagor občanov. Z nenavadno bistrim umevanjem je ves čas skrbel za blagor svojih rojakov. V uradnem poslovanju je bil skozinskozi vzoren, kar bi gotovo priznale tudi nadrejene oblasti. Delal je pa tudi za vprs'o in kulturno izpopolnitev občine. Vsakokratnemu župniku je bil desna roka in najboljši svetovalec. Pri krasni, novi cerkvi ima ot nemale -asluge. Dobi njegovega poslovanja so bile stavljene prav težke naloge. Spretnost iz razumnost g. Trobca jih je zmogla. Široka, iz Polhovega gradca v dolgih serpentinah v Črni vrh speljana cesta je zgovoren dokaz njegovega dela. In ko je bila plen velike povod-nji. se zdaj g. Trobec vztrajno poteguje in trudi za njeno popravo. V težavnem vojnem času je bil vsem pravičen in šel vsakomur na roko. Vsled blagega srca iu dolgolebiega. vsestranskega in modrega delovanja je poslal znan daleč okrog po Sloveniji. In na to je črnovrška občina ponosna, za blagodejno delo nji v prid mu pa iz srca hvaležna, Kliče mu, naj ga ji Bog ohrani še mnogo let.
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI.
Dne 15. januarja (nedelja) imamo občinske volitve. Nasa stranka ima dve skrinjici, iu si< er prvo in drugo. Volitve bodo tudi na volišču Bučeča vas. Samo eno bi poudarili ob
tej priliki: V vrstah naših nasprotnikov ima glavno besedo tisti (ime zamolčimo radi drugih), ki je letos pred državnozborskimi volitvami zbiral fante, jim dajal za pijačo in jih navduševal za demokratsko stranko, rekoč: »Če zmagamo mi, dobite vi, fantje, vsak svojo puško ln bomo napravili red.c — Da, celo to-le je izustil: »Farja bomo pobili, če 110 drugače pa takrat, ko bo šel na obhajilo,- — To so besede, ki so pač vredne demokratskih glasov,— Občani občine Sv. Križ smo pošteni ljudje in zato bomo volili samo v prvo ali drugo skrinjico! Bog živi!
TREBNJE.
»Kmetijski liste se je v svoji 51. in 52. številki začel na dolgo in široko hvaliti o zmagah, katera se je i/.vojevala pri občinskih volitvah dne 18. decembra nad klerikalno stranko. Pravi, da je bilo njihovo delo mirno, dostojno in vztrajno in brez strahu. A mi vemo, da je nasilno, da so dalje slepili naše ljudi, da so jih pridobivali tudi v pijanosti, da so rabili sploh vse, kar more rabiti neznačajnež v svrho svoje agitacije. Izmed vaših vrst m> bili, ki so .šli k prejšnjemu klerikalnemu odboru in ga prosili, naj deluje za tem, da so zida novo stlnijsko poslopje v Trebnjem. Tisti ljudje pa sedaj blatijo prejšnji odbor in pravijo, da je z novimi davki začel moriti našega kmeta. Ali je to hinavščina, ali ne? Ker ste gg. okoli Kmetijskega lista- začeli. I.o-mo mi odgovarjali.
ItETEČE.
Zopet je minulo leto, in s tem je prišel tudi čas za obnovitev naročnine na časopise. Si t Lite za to, da v nobeni hiši ne bo brez versKega časopisa. Povsod pa morate imeti
	
	
KnjEm j&Mj^j^rJ^ 'iliBnr^S^Tff ^.jJBM	
	ifcliPP
I ■ \SHl HKS	
	
	
H ttiilBilra!	TMIlTMl \2
	MggSMhL', _ , S
v w ir.l^Mjfljraj	
	
	
	
Kot M trenit, odloži Tilen tovor, pa M vrfe ko< rU ,|a oba luumcarja...
8*
tudi dva proti njim, pa jo naenkrat udarita čez rob na koroško stran. Izza roba se požene Anže na to plat in steče proti Tilnu in Matevžu, ko ga opazi financar, ki je ob ranjenem tovarišu in ustreli, pa sleče za bežečim. Matevž in Tilen šineta pokonci, da vidita, kam se vrže Anže, ko poči nov strel proti njima, ki zbijo Tilnu puško iz roke. V tem poči znova in čez Tilna se zvrne vznak Matevž z glasnim krikom ter se zvali v travo. In še vidi v hipu Tilen, kako plane Anže nad oba financarja, podre prvega, drugega pa zgrabi za puško in oba se zvalita po strmini navzdol. BI' 'koma se obrne Tilen, plane k Matevžu, ki leži nezavesten, mu odtrga srajco, ki je vsa krvava ter mu ruto, ki mu gleda iz malhe, položi na rano. Nato za trenutek pomisli, skoči k nahrbtnikoma, zgrabi ju in v velikem zamahu zaluči v globel na koroško stran, kjer se valita dolgo časa po strmini globoko dol, vrže puško čez ramo, oblizne ranieni prst na roki, pa se skloni k Matevžu. Sliši: še diha ranjeni. Z močnima rekama ga objume, vzame v naročje kot otroka, pa zavije ž njim okrog vrha KoČne in zgine v grmovje na koroški strani.
Anže in Mohor, ki sta se najpreje umaknila na koroško stran, sta pritekla v roke ravno obema stražnikoma, ki sta priskočila na strel od suhega prelaza sem, videla skočiti tihotapca čez rob in sta planila nanju. Med tem ko sta oba zgrabila Mohorja in ga kljub besnemu odporu podrla na tla ter zvezala, če-AZL ? Se/91 -]e prcce' &loboko (io1 kotalili, se je aSfči ™fr na7'aJ P.0ti robu' ki°r mu ie hotel preje™ & i "T"' Zal° ie P,aniI Anže' videč dru-SVt • kar "a f^Po po strmini navzdol ter opazil financarja Stanka in Ivana, ki je ravno nameril puško proti Matevžu. Ozrl se je v ono stran
premisleka vrgel v financarja, ki je med tem sprožil.
Tisočletnim islandskega parlamenta. Leta 11)30 lx>
slavila Islandija tisočlet-nico obstoja svojega parlamenta. Bit je sklican prvikrat leta 030 in nI nikdar odstopil od zahteve, da je tamošnja skupščina politično predstavništvo islandskih družin. Prvikrat prod tisoč leti je bil islandski parlament sklican zato, da se delavci iu kmetje izjavijo, hočejo Ii prejeti katolicizem na mesto poganskega čo-ščenja boga Wotana. Parlament se je z veliko večino Izjavil za krščansko vero.
Mussoliuijcva fašistična vojska ima 8074 častnikov in 211.000, vojakov črno-grajčnikov.
Žabja porodonj. V malem ribiškem mestu Borst-hausenu na švedskem se je dogodil izreden slučaj: žabe so nenadoma ^plavile glavni trg, vse cesta in prilezle tudi v hiše. Ljudje menijo, da je velika nevihta iztirala žabe iz vod«.
Strašna lakota na Kitajskem. Mednarodni odbor za pomoč gladujočim Je prejet brzojavko s Kitajskega, ki sporoča, da je izbruhnila lakota v okolici Nankinga In Pekinga. Oladuje okrog 9 milijonov oseb.
/
/sai nekaj dobrega ftiva. Za naše kmečke Kamere sta najbolj primerna »Domoljub« in »Bogoljub«.
Društveno življenje je bolj počivalo. Priredili so samo tri igre, in sicer tele: Ben-Hur, Pod božjim varstvom in Božični prazniki t.i-rote. Orlu nikakor ne moremo spraviti na tisto stopnjo, na katero bi ga lahko, ker imamo dosti mladih moči. Naraščaj jo pa kar popolnoma zaspal. In to je glavni vzrok-. Če ne bomo mladcev navajali k dobremu, potom sinemo misliti, dt tudi odraslih fantov ne bomo nikdar imeli v našem društvu.
Dokler se bo mladina vzgajala po gostilnah, se ni čuditi, čo dobivamo ljudi, ki bi radi brez dola prav irrenitno živeli. Zato pa tiste fante, ki jim io res kaj za pošteno življenje, vabimo v naše društvo in posebno še v Marijino družbo. Tudi GodešČaui sc dajte zavzeti za družbo. — Za letošnjo loto sc nam obeta nova maša. ki jo bo daroval p Anton Brgant iz Godešiča.
BREZJEM ARI.T A POMAGAJ.
Romarjev je bilo letos izvanredno veliko. Večji shodi so bili ob priliki romanja mariborske prosveto nad 2000 romarjev; občni zbor bivših vojakov iz svetovne vojne nad 6000 mož. Vestfalski Slovenci okoli 500 ro-marjev. Koroški Slovenci iz Roža 150 romarjev, _ Zbrale so se tudi razne Marijine družbe v večjem ali v manjšem številu ter se odlikovale po svoii j.obožnosti in lepem petju. — Vojaki rek ruti so imeli svojo običajno cerkveno pobožnoat. — Najboljši vtis so pa napravili nkndemlki-kongreganisti, S presvetlim knezoškofom dr. A. B. Jeričem jih jo 4f> pri-romalo 27. novembra ra Brezje. Prod cerkvijo je močan moški zbor zapel v pozdrav Mariji. Z veliko pobožnogtjo so kleče glasno molili
med sv. mašo', katero je opravil Prevzvišeni. Vsi so prejeli okoli 10. ure sv. obhajilo. Čudovito jo to vplivalo na navzoče. Enoglasno trdijo, da kaj takega šc niso videli. — Po sv. maši so kengreganisti zborovali v samostanski d' orani. Govor"n sta dr. Justin in dr. Ujčič. Po zborovanju so se kongreganisti udeležili molitvene uro pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom ter glasno in pobožno molili. — Sv. maš je bilo letos na Brezjah 2863, obhajil pa 47.800. Porok je bilo 258. - Romarski dom je bil dobro obiskovan od romarjev pa tudi od letoviščarjev. Spomladi se napravita že dve sobi. — Po končani romarski sezoni je začelo delovati prosvetno društvo. OLčni zbor je bil 27. novembra. Predsednik je že 16 let gostilničar in župan M. Finžgar, tajnik Ant. Gabrijelčič, blagajuik pa že 20 let izvošček Franc Škofic. "Dramatični odsek je 20. novembra z dobrim uspehom uprizoril »Mlinar in njegova hči«. Uspel je tudi Miklavžev večer. 26. decembra se je pa izborno posrečila burka: »Scapiuove zvijače.« Na splošno žoljo se igra ponovi na praznik sv. treh kraljev ob pol 5 popoldne. Prijatelji društva in poštene zabave dobrodošli 1
Meh za smeh.
»Ta klobuk je pa strašen, kaj naj pomenijo češnje na njem?« »Ko imam pa češnje tako rada.« »Neumnost, saj imam tudi jaz arenke rad, pa si jih ne zataknem za klobuk.«
*
»Mina, ali ne vidite, da ste ml prinesli en rjav in en čiu čevelj?«
»To sem ž« opazila. Toda čudno se mi zdi, da je oni drugi par ravno tak.«
1 Ob letošnjem pomanjkanju krme je zelo važno vprašanje njeno izkoriščanje.
1 Od metilfa okuženo govedo
ne izkorišča krme. Dajte govno preiskati po živinozdravniku, in če je žival okužena z metiljem, jo bote zanesljivo ozdravili z
€€

PISTOL-om
z malimi stroški in že v nekaj dneh. Male kapsule za ovce z napisom v cirilici
AHcT©n
Velike kapsule za govedo z latinskim napisom
DISTOi
Izdeluje se Distol pod stalno kontrolo klinike za govedo ve term. fakultete vseučilišča v Zagrebu (Prof. RAJGEVIC).
Varujte se pred ponaredbami in nadomestnimi izdelki I
Navodila in brezplačno preiskovanje govna izvrši
KAŠTEL" Slfm
KARLOVAC.

S svojo zelo gluho teto sem prišel v Split in ko sva prišla k pristanišču, je sirena na parniku močno tulila. »To jo prvi škrjanček, ki ga letos slišim,« je teta pripomnila.
*
»Gospa, prišel som, da vam glasovir uglasim.« »Saj vas nisem naročila.« »Vem, da me niste, toda vaša soseda me je semkaj poslala.«
*
Dva delavca sta sklenila, da postaneta abstinenta. Vendar pa sta za slučaj bolezni hotela na domu, kjer sta skupaj stanovala, imeti steklenico žganja. Čez tri dni eden izmed njiju ni mogel več vzdržati, zato je rekel onemu, da je bolan. »Je že prepozno, Gregor,« se je ta oglasil, »jaa sem bi! bolan že včeraj.«
Amerikanec se je vrnil domov ter se babal v vaški gostilni: »V Ameriki so tako visoka drevesa, da je treba dva moža in enega fanta, ako hočejo pogledati drevo do vrha. Prvi gre z očmi toliko časa kvišku, dokler ne omaga, od tam naprej prične gledati drugi, in kar pa še ostane, pa pregleda do vrha fant.«
*
»Jaz ne trpim, da bi med uradnimi urami hodili k telefonu ter se privatno pogovarjali.« »Toda ta pogovor je bil služben, gospod načelnik,« je odgovorila kon-toristka. »Tako? Potem pa prosim, da v prihodnje naše klijente ne ogovarjate 3 srčki.«


Bolni na pljučih!
Tisoče ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjeni«,
ki je že mnoge rešila. Ta se lahko uporablja
pri vsakem načinu življenja, in pomaga, da se bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane, telesna tetina se poveča, pljuča polagoma poapue in bolezen izgine.
Resni moije zdravniške znanosti potrdijo prednost moje metode ter jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom piehranjenja, tem-boije za vos. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali
mnogo koristuega zn»nja. Ker razpošlje moj založnik v celoti samo
10.000 izvodov gratl«, piMte takoj, da boste tudi vi med srečnimi prejemniki. Georg Fuigner, Berlln-NeukBIln, RiftRbnhnstrluse 24. Abt. Bi9.
vmmii;
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoie prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vo no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Liudski posojilnici kot zadrugi z ne-orne enim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znaSajo nad 120 milijonov Din.

Najboljši šivalni stroji so
„ ILIRIJA"
Nadomesti deli in vse potrebščine za šivalne stroje. Generalno zastopstvo:
Em. Fischer, Zagreb, Sudnifka 3/12
Zahtevajte ponudbe'
Hrtloc Kdor je kupil kravo prve dni v ok-VJlJICtO. tofc>rit na živinskem trgu v Kranja n« živinski list g. F.gidija Paplarja, županstvo Dobrava, okraj Radovljica, naj sc blagovoli brez vsake skrbi oglasili pismeno na imenovani naslov in dobi 100 dinarjev nagrade. Franc Rezar, Goriče, p. Kranj.
Lovske puške
Pozor ženini in neveste!
MODROCE
peresnice, posteljne mreže, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN, tapetnik, Ljubljana
~ Krek0T tr« 1 (poleg Mestnega doma).
Ilobert puSke, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribo'ov, kupiš pri: F. K, KAISER, Ljubljana, Selenburgova ulica St. 6.	RV72
..PlnnlnkB' zdravilni C-«; fi-ti in onvežti ie kr., uIk,IJ:„ slabo prolmvo i.olod"«, kakor tudi nc rw]no delovanje frevva. — pj„. nlnka" zdravilni	vipoji,, ,„
iipetlt in i/.t>,,r ,o ,ldn|P pri „.
I> njn ledi,-, ž,,)/•„. ■>„K■•„,,,„ .......
Jetrih ln zlasti tudi pri »aprtju (•■lena. Pristen mi mo v plombira uli pakot I, ,,o Di,, 2I>" — ? i
i"r„°Mi: l'K,,VSltNA iiahovkc, i.jultljnna, Kongresni lr(t St. ll!
AJDOVA MOKA ktf Din 5.—,
KORUZNI ZDROB k<J Din 3.50
prvovrstni izdelki od 25 kg naprej, pošilja PAVEL SEDEJ, umetni mlin, JAVORN1K, Gorenisko.
Pozor!
Za ženine in neveste
Potorl
posebno znižane ccne pri F. in I. Goričar, »Pri Ivanki«, Ljubljana, St. Pe'n cesta 29. Sukno za moške obleke in povrlnikr,
volneno blago in svila v vseh modernih barvati zt ženske obleke, kotenina bela in rujava 8 Din. n»j. boljSa Din 13.50, platno za rjuhe 24 Din, za kapn« 180 cm Široko 35 Din, klotaste odeje jako lini 200 Din, posteljne garniture (3 kom.) 230 Din; bhjo za prte, brisače, žimnice in servete v veliki izbiri Dalje moSke bele srajce, kravate, svilene rute in Serpe, krasna vezenina in iipke, zavese za okni in sploh vse, kar se rabi za nevestino balo. Pa:it« dobro na naS naslov in St. 29.
BRINJE, SLIVE in FIGE
dobite najceneje pri FRAN POGAČNIKU, LjoS. Ijana, Dunajska cesta 36. — Zahtevajte ponudbel
Zadružna gospodarska banka d d
Telefon št. 2057, 2470 In 2979. Liubliana MiU^A
__ ,	j j "cij ivnKiosiceva cesta 10 Brzoiav.: Gosoobanka,
Kapital In rezerve skupno nad Din 16	-
Izvršuje vse vrste bančnih po, 1 d	.000.000 - vloge nad Din 25o.ooo.ooo-.
odškodnine	7% drl inrost. posojil, ter 2 M vojne
Glavno in največje zastopstvo v Slo veni,, „.	' ^ P°d Ze,° ^odnimi P<*°J'-
----- ,,01 vicuuosinin papir ev tnrli n« i , —	c«™ un 101 072
°airaiie —- * —* - Pr®d®i® sreClc Državne U8°dnin,i ^_____'	uraavne razredne loterije
Za Jugoslovansko tipkamo: Karel Ce*.
J*iaj.telj: Dr. Frane KufoeT
Urednik: Franr Zabret.