Leto XXV. it. 15 Ptuj, 20. aprila 1972 Cena 0,70 din Trideset- letnica izseljevanja koroških Slovencev 14. in 15. aprila 1942 so začeli Hitlerjevi koroški oprič- niki uresničevati zločinski na- črt dokončne iztrebitve koro- ških Slovencev. Zločinski načrt za genocidno „reševanje" koroškega vpraša- nja ni nastal kje v berlinski centrali nacističnega rajha, mar- več na Koroškem in sicer že davno prej, preden je sploh nacizem zasedel Avstrijo. To- zadevno pričevanje zadnjega koroškega gauleiterja Rainerja je nedvoumno. Zlasti je zanimi- va njegova ocena vloge, ki jo je pri pripravah na izseljevanje koroških Slovencev „že od začetka svojega obstoja" igral predhodnik današnjega Heimat- diensta - koroški Heimatbund pod vodstvom Maier-Kaibit- scha, katerega je avstrijsko ljudsko sodišče prav zaradi zločinov nad koroškimi Sloven- ci obsodilo na dosmrtno ječo kot vojnega zločinca. Da je bila priprava načrtov za izselitev koroških Slovencev delo domačinov - Korošcev pa predvsem dokazuje začetek uresničevanja teh načrtov. Ta- Icrat so zelo točno vedeli za vsako občino in za vsako vas, kje živijo Slovenci. Niso potre- bovali nobenega „ugotavljanja" ali „štetja"; razposlali so svoje biriče in z zločinsko deporta- cijo zavednih slovenskih družin neizbrisno začrtali mejo ozem- lja, na katerem živi kot avtohtono prebivalstvo sloven- ska narodnostna skupnost. Letošnja tridesetletriica izse- ljevanja koroških Slovencev sovpada s poskusom zakonitega reševanja baje najbolj kočljivega določila 7. člena državne pogodbe - vprašanja dvojezič- nih napisov. Vprašanje je tako (Nadaljevanje na 16. strani) Prve brazde NOVEGA SVETA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Prejšnji ponedeljek je bila prva seja novoimenovanega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri skup- ščini občine Ptuj, ki mu predseduje Viktor PISLAK, tajnik sveta pa je ing- Miran GLUŠIC. Dnevni red je obsegal osem točk, katerih vsebina kaže, da se je svet z vso odgovornostjo lotil nalog s svojega področja. Člani sveta so se najprej seznanili z določili statuta občine Ptuj in pregledali sklepe zadnje seje sveta v prejšnji mandatni dobi. Osrednja točka razprave je obsegala probleme Poklicne poljedelsko živi- norejske šole v Turnišču in njenih perspektivah. Prispevek o tem objavljamo posebej. Zivinorejsko-veterinarski zavod v Ptuju deluje za območje petih občin Lenart, Maribor, Ormož. Ptuj in Slovenska Bistrica. O svojem delu v letu 1971 je pripravil obširno poročilo z mnogimi številčnimi podatki, razčlenjenimi po občinah. V skladu z določili odloka o vodenju registra rejcev plemenske živine in o plačevanju odškodnine za oplojevanje plemenic je ŽVZ dolžan vsaj enkrat letno poročati pristojnemu svetu občinske skup- ščine o stanju živinoreje in o ugotovitvah reprodukcijske in selek- cijske službe. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je razpravljal le o tistih podatkih iz poročila, ki se nanašajo na ptujsko občino. Svet je' nadvse ugodno ocenil uspešno delo Živino- rejsko-veterinarskega zavoda v minu- lem letu. Povezano s tem je svet razpravljal tudi o poročilu dejavnosti Veteri- narske postaje Ptuj, ki se za območje ptujske občine ukvarja predvsem z zdravljenjem živali, preprečevanjem bolezni in veterinar- sko sanitarnimi pregledi živali za zakol, mesa in mesnih izdelkov. Tudi to poročilo so člani sveta ugodno ocenih in izrekh priznanje delavcem ptujske veterinarske po- staje. ŠKODA PO DIVJADI V GOZDOVIH Obrat za gozdarstvo Kmetijskega kombinata Ptuj se je obrnil na občinsko skupščino z vlogo, v kateri navajajo, da je v strukturi gozdov na območju ptujske občine razmeroma malo iglavcev. Zaradi hitrejše rasti in donosnosti obrat za gozdarstvo na svojih zemljiščih opravlja premeno gozdov listavcev v iglavce. Pogozdu- jejo goloseke in opuščena kmetijska zemljišča. Letno poprečno pogozdi- jo nad 50 ha površin, oziroma posadijo od 150 do 200.000 sadik iglavcev, kar. jih stane letno 160 do 200 tisoč dinarjev. Pri tem ugotavljajo, da dela divjad v mladih gozdnih nasadih ogromno škodo, ki znaša skupno z ukrepi za preprečevanje letno že nad 16.800 dinarjev, ali eno desetino vloženih sredstev. Pri tem ni upoštevana nastala škoda v zasebnih gozdovih. Zato v svoji vlogi zahtevajo, naj lovsko gospodarstvo omeji število divjadi in bolj uskladi njen stalež z interesi panog gozdarstva in kmetij- stva. Poudarjajo, da je treba izhajati iz ekonomike in upoštevati pred- nostne veje narodnega gospodarstva. Da bi lahko svet za kmetijstvo in gozdarstvo o tem problemu objek- tivno odločal, so povabih na sejo tudi predstavnike lovskih družin. V razpravi so skupno ugotovili, da je bilo doslej pri gospodarjenju z gozdovi premalo sodelovanja med gozdarji, kmeti in lovci. Tudi večji odstrel divjadi ne pomeni rešitve, saj je ugotovljeno, da lahko npr. samo en srnjak povzroči precejšnjo škodo v mladem gozdnem nasadu; potreb- no pa je med divjadjo držati biološko ravnovesje. Ugotovih so tudi, da je v naših gozdovih preveč nekvalitetne srnjadi ženskega spola, zato bodo morah lovci povečati predčasen odstrel te divjadi. Sklenih so, naj posebna lovska komisija izdela konkreten predlog za odpravo ali vsaj ublažitev problema škode, ki jo povzroča divjad v mladih gozdnih nasadih. ŠKODLJIV POSEK NOVOLETNIH DREVESC Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je na svoji seji razpravljal tudi o vse večji škodi iz leta v leto, ki jo v gozdovih povzroča človek s pose- kom novoletnih (marsikdo tudi božičnih) drevesc. Gre za posek, bodisi v lastnem gozdu, še več pa tatvin v tujem gozdu, mladih dreves smreke in jelke. Prav tisti, ki se napotijo v tuji gozd, posekajo navadno najlepša, cesto tudi edina posamezna drevesca. Ugotovih so, da je bilo v decembru minulega leta, pred novoletnimi prazniki, ukrade- no in posekano najmanj 1.000 drevesc ali vrhov dreves iglavcev. S, tem je bila povzročena cesto nepopravljiva škoda glede na dolgoročno gojitev gozdov. V obširni razpravi so ugotovili, da je to dejansko problem vse Slovenije. Zato so sklenili, da bodo celotno gradivo v zvezi s sečnjo novoletnih drevesc poslali repubU- škemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo s predlogom, da se naj neorganiziran posek prepove z zakonom, za kršilce pa se naj določijo stroge kazni. Glede na to, da je potrebno občanom zagotoviti dovolj novo- letnih drevesc so predlagaU, da bi naj gozdno gospodarske organizacije začele kot posebno panogo gojiti taka drevesca za trg. Zlasti bi bile primerne gozdne površine pod daljnovodi, čeprav doslej za to panogo ni bilo dovolj interesa. Zaenkrat ptujska gozdna gospodar- stva ne bodo mogla iz lastne proizvodnje zagotoviti dovolj dre- vesc, zato so predlagali, da bi si naj mesto Ptuj pa tudi vse krajevne skupnosti zagotovili pravočasno preskrbo novoletnih drevesc s Pohorja. Predlagali so tudi, da bi naj bila vsa drevesca za trg primerno označena, kar bi omogočilo učinko- vito kontrolo ali gre za legalen nakup ali za tatvino in zahtevali, da bi naj zlasti organi javne varnosti v drugi polovici decembra poostrili kontrolo nad izvorom novoletnih drevesc. Občane bodo na to opozorili tudi v vseh sredstvih javnega obveščanja. Predvsem pa svet za kmetijstvo in gozdarstvo meni, da bi morali zadevo urediti z ustreznim zakonom in nekaj let izvajati ostre ukrepe, da se bodo občani navadili na pravilno oskrbo z novoletnimi drevesci in da se s tem zmanjša ogromna škoda v naših gozdovih iglavcev. FRANC FIDERŠEK VREME do nedelje, 30. aprila 1972 Prvi krajec bo v četrtek, 20. aprila ob 13.45. Napoved: Spremenljivo vreme bo držalo do konca meseca. Vmes bodo kratkotrajne delne razjasnitve. Do nedelje, 23. aprila bo še hladno. Sneg je še vedno možen do nižin. Od 25. do 30. aprila bo topleje, padavine pa se bodo okrepile. Alojz Cestnik LETOS VEČJA PROIZVODNJA V IMPOLU Po proizvodnem programu za leto 1972, ki ga je potrdil tudi delavski svet največjega delovnega kolektiva v občini Slov. Bistrica, IMPOL-a bodo v tem kolektivu proizvedH 34000 ton aluminijskih polizdelkov, kar bi pomenilo v primerjavi s preteklim letom 13 odstotno povečanje. Medtem ko bodo. letos namenili nekoliko manjši porast prodaje na domačem tržišču pa bodo povcčah izvoz za 18 odstotkov in skupno vrednost za okoli 20 odstotkov. Ob^ sprejetju letošnjega delovnega programa so vodstveni in družbeno- politični organi kolektiva poudarili, da je nujno seznaniti vsakega zaposlenega člana s proizvodnim programom, načinom dela in posledicami, ki bi nastale ob neizpolnjenih zadolžitvah, o vseh uspehih in neuspehih v kolektivu pa bodo morali biti vsi zaposleni sproti obveščeni, kar bo omogočilo tudi sprotno odpravljanje problemov. Posebno mesto v obveščanju članstva bo imelo tovarniško glasilo Metalurg. o dogodkih hitrega odločanja pa samoupravni organi kolektiva. VH. 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 20. aprUa I972 Potrošniški krediti po novih pogojih Potrošniške kredite bo v bodoče mogoče dobivati po novih pogojih. Bančniki zadevo sedaj preučujejo, vendar je že jasno, da bo cena zadolževanja sedaj višja. Govorijo o tri ali štiri odstotke višjih obrestih, kar pomeni, da bodo znašale 11 ali 12 odstotkov. Podražitev potrošniških kreditov je mogoče pojasniti z logiko višjih obresti na hranilne vloge, ki znašajo sedaj poprečno 9%. Bančniki pravijo, da je nemogoče kupovati kapital po višji in ga prodajati po nižji ceni. Razen tega je nov zakon o bankah dal tem proste roke v pogledu določanja višine obresti vsem kreditom. Združenje bank Jugoslavije je priporočilo bankam, naj se samo- upravno sporazumejo glede višine obresti, da bi imeli enotno stopnjo v vsej državi. To je toliko bolj potrebno, ker so že opazne tenden- ce po različnih obrestili na potrošni- ške kredite, kar bi prav gotovo izzvalo motnje na tržišču. Trenutno prevladuje prepričanje, da bo do tega sporazuma prišlo. Kdaj se bo cena potrošniških kreditov povečala, sedaj še natanč- no ni znano. Dileme so zaradi tega, ker so različna tolmačenja v zvezi s obrestmi, ah narmeč tudi te sodijo pod zamrznitev. Vendar se priča- kuje uradno tolmačenje sekretariata za finance zvezne vlade o tem vprašanju. Drugi pogoji se verjetno trenutno ne bodo spremenili, čeprav obsta- jajo predlogi, da se spremeni maksimaki znesek kredita, ki znaša sedaj 10.000 din. Nekateri predlaga- jo nov maksimum z zneskom 6.000 ah 8.000 din; čas odplačila bi ostal isti, torej od 6 do 24 mesecev. Tudi višina pologa bi naj ostala ista, namreč 20 ali 30% od odobrene vsote potrošniškega kredita. Za letos je gotovo, da državljani ne bodo mogli kupovati na kredit uvoznega blaga. Domače blago trajne vrednosti bo mogoče kupova- ti s kreditom, ki pa bo odvisen od finančnih možnosti posameznih podjetij, ki zagotavljajo sredstva za prodajo na kredit. Nelikvidnost v gospodarstvu se je že negativno odrazila na potrošniške kredite in nekaterih predmetov že ni mogoče več kupiti na kredit. VL Občinski sveti Zveze sindikatov Hrvatske in Zveze sindikatov Slo- venije čakovec - Koprivnica - Ormož - Ptuj - Slovenska Bistrica -Varaždin pošiljajo bratske pozdrave in iskrene čestitke vsem delovnim ljudem občin Cakovec, Koprivnica, Or- mož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin OB XI. TEDNU BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA TER DELAVSKEM PRAZNIKU PRVEM MAJU! Prvomajske čestitke in bratske pozdrave poši- ljajo tudi vsem delovnim ljudem Jugoslavije ter jim želijo mnogo novih delovnih uspehov pri gra- ditvi samoupravne socialistične skupnosti enako- pravnih nairodov in narodnosti Jugoslavije! Življenjski standard Katerim prehrambenim predmetom ne bi smeli povečati cen, če hočemo zavarovati življenjski nivo? Predlog suidikatov po listi zveznega zavoda za cene. Že dve leti roma iz urada v urad predlog sindikatov s seznamom osnovnih prehrambenih predmetov in storitev, katerih cene se ne bi smele povečati. Seznam so sestavili v zveznem zavodu za cene. Seznam sindikatov je obsegal 14 predmetov in storitev, predlog zavoda za cene pa je drugačen. Zvezni zavod za cene deli Jugoslovane kar se standarda tiče v štiri kategorije in našteva blago in storitve, ki tvorijo standard vsake izmed njih. V prvi so takoimenovani egsistenčni proizvodi, v drugi so artikli in storitve normalnega stan- darda, v tretji višjega standarda in v četrti visokega standarda. Egsistenčni proizvodi so elemen- tarnega življenjskega pomena in ti bi morah biti zavarovani pred podraži- tvami. Po predlogu zveznega zavoda za cene bi bili na tej listi: polbela in črna moka, polbeli in črni kruh, sladkor, svinjska mast, olje, sveža govedina in svinjina, mleko, jajca, krompir, fižol, čebula, jabolka in Umone. Izmed drugih proizvodov so tukaj našteti še vino in cigarete, kurjava, elektrika, milo, pasta za zobe, srajce iz cenenega blaga, nogavice, blago za ženske obleke, moške obleke in čevlji. Predlog zveznega zavoda za cene še ni uradno objavljen, zato še niso znane reakcije sindikatov. Vendar je verjetno, da bo ta predlog sprejet kot prvi resen napor zveznih organov pri zaščiti življenjskega nivoja delavcev v zadnjih dveh letih. Pojavljajo pa se tudi kritične pripombe glede tega predloga. Na seznamu egsistenčnih proizvodov namreč ni nobene kulturne potrebe, niti vstopnice za kino. Obiskovanje kina sodi komaj v normalni standard. Ljudje, ki jedo drage vrste sira, salamo, sardine, kadijo ,,drino" in pijejo pivo, gledajo televizijo in imajo v stanovanju preproge in peč na nafto - imajo po kriterijih zavoda za cene visoki standard. V to kategorijo so uvrščeni tudi avto, bencin, stroj za pranje, lahko pa bi sem prišteli še breskve, marelice, oranže, banane, maslo, čokolado, kakao in čaj. Najbrž bo mnogo razprave o tem, preden bo končno določeno, kaj je šteti v to ah drugo kategorijo. Najbrž bo marsikatero blago pre- stavljeno iz kategorije v kategorijo, predno bomo imeli jasno sliko kaj je odločujoče za posamezno kategori- jo življenjskega standarda. Vsekakor pa je dobro, daje Usta končno sestavljena. - ŠV Akademija v Ormožu Minule dni so se pričele prireditve pod naslovom „Teden bratstva in prijateljstva" treh slovenskih in treh hrvaških občin. Nosilec letošnjega tedna je občina Ormož, zato bo tudi svečana akademija XI. tedna brat- stva in prijateljstva, ki predstavlja osrednjo prireditev v vrsti pohtič- nih, kulturnih in drugih aktivnosti, ki se prirejajo v tem okviru, v Ormožu. Svečana akademija bo v soboto, 22. aprila, ob 19. uri v ormoški kinodvorani. Posvečena bo 80-letni- ci rojstva tovariša Tita. Program bo izvajala ormoška godba, železniško kulturno umetniško društvo ,.Ivo Mikac" iz Varaždina in ansambel narodno zabavne glasbe Francka Žibrata iz Ivanjkovec. jr Doslednejši pregon kaznivih dejanj Medobčmska sveta /KJs za ob- močje Maribor in območje koroških .občin sta 10. aprila 1972 v Maribo- ru skhcala skupen posvet predstoj- nikov in sekretarjev aktivov Zveze • komunistov okrožnih in občinskih pravosodnih ustanov, uprave javne varnosti mariborskega območja in sekretarjev občinskih konferenc ZK z območja obeh medobčinskih svetov. Namen posveta je bil ugotoviti izvrševanje stahšč, sprejetih na enakem posvetu julija 1971 in analizirati izvrševanje stališč po 2. konferenci ZKJ. Na posvetuje bilo ugotovljeno, da se sklepi, sprejeti na tem aktivu, uresničujejo, da je v delu vseh institucij, ki se ukvarjajo s prego- nom kaznivih dejanj opazen po- memben napredek. Posvet je ugotovil, da je delo javnih tožilstev, sodišč, uprave javne varnosti in službe družbenega knji- govodstva usmerjeno v realizacijo stališč 3. konference ZKS o sociahiem razhkovanju in stahšč 2. konference ZKJ. Manj uspešne pa so še vedno ostale različne inšpekcijske službe, ki bi morale nositi pomem- ben del pri odkrivanju kaznivih dejanj davčnih utaj, gospodarskih prestopkov itd. Na posvetu so tudi ugotovih, daje kljub očitnemu napredku in napo- rom teh služb skupen učinek v preprečevanju kaznivih dejanj zlasti s področja gospodarske kriminalite- te preslab. Slabosti v delovanju izhajajo iz kadrovsko še vedno ne dovolj zasedenih služb, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, ne dovolj veliki in učinkoviti medsebojni povezavi teh institucij, indolentnosti vodstvenih kadrov v delovnih orga- nizacijah, ki ne prijavljajo gospodar- skega kriminala, neenakih kriterijev kaznovalne politike na različnih stopnjali, premajhni pozornosti družbenopohtičnih skupnosti do dela teh institucij in končno ne nazadnje nestimulativen način na- grajevanja delavcev v teh instituci- jah. Na posvetovanju so bile opredelje- ne nekatere dodatne naloge k že sprejetim sklepom iz lanskega posvetovanja, med njimi: potreba po zaostreni kazni; pospešitvi kazen- skih postopkov; učinkovitejšem medsebojnem povezovanju organov kazenskega pregona in službe druž- benega knjigovodstva; sodelovanje teh institucij zlasti tožilstev in sodišč s samoupravnimi organi v delovnih organizacijah zlasti z opozarjanjem na negativne družbene pojave, popolnejše seznanjanje jav- nosti z delom in ugotovitvami organov kazenskega pregona, in še nekatere druge naloge. Na posvetu so tudi podprli pobudo uprave javne varnosti Mari- bor o formiranju posebnih komisij za uresničevanje načel družbene samozaščite in zahtevo za izdelavo aktov, ki jih je v interni zakonodaji potrebno sprejeti v delovnih organi- zacijah o družbeni samozaščiti. Udeleženci posveta bodo poskrbe- h za realizacijo sprejetih stahšč. Sklenih so tudi, da bodo takšni posveti stahia obUka medsebojnih stikov. TEDNIK — ČETRTEK, 20. aprUa 1972 STRAN 3 VAŠE SRCE - VAŠE ZDRAVJE Bolezni srca m ozilja (Nadaljevanje) Bolezni srca in ožilja deUmo na dve skupini: prirojene in pridobljene (glede na čas nastanka). Prirojene napake nastanejo v času razvoja ploda in jih lahko ugoto- vimo po rojstvu. Včasih so takšne, da se rodi otrok mrtev ali umre takoj po rojstvu. Otrok je modrika- ste barve ali se s pregledom ugotovi napaka. Nekatere napake ustvarjajo težave v poznejšem obdobju življe- nja. Vzrokov za nastanek srčnih napak je mnogo, naštejmo nekaj najvažnejših: dedni faktorji, prebo- lele rdečke v času nosečnosti, posebno med 2 in 4 mesecem, gripa ah močnejše rentgensko obsevanje itd. Napaka je lahko ena, aH pa jih je več. Nekatere med njimi so: nerazvitost pregrade med desnim in levim preddvorom, med desnim in levim prekatom, kar omogoča mešanje venozne in arterijske krvi; zožitev pljučne arterije ah aorte kmalu po izstopu iz srca; napačno izstopanje aorte (iz desnega prekata meste iz levega); obstoj zveze med aorto in pljučno arterijo še po rojstvu (ductus Bottah); zožene manjše arterije, npr. ledvična, ki povzroča zvišanje krvnega tlaka. Prirojen položaj srca in ožilja na desni strani sicer ne povzroča nobenih težav, toda pomembno je to vedeti, ker so navadno v takšnih primerih tudi drugi organi na drugi strani. Slepič je v takšnem primeru na levi strani namesto na desni in to je treba vedeti, sicer se lahko zgreši pri eventualnem vnetju slepiča. Važno je, vsako prirojeno napako odkriti, kajti s pravočasnim ukrepa- njem, operativnim posegom je mogoče številne napake odstraniti in s tem mnogo pomagati, razen tega je takšnega bolnika že v mladosti treba usmeriti v poklic, ki ne bo zahteval vehkih fizičnih naporov. Med pridobljene srčne hibe šteje- mo zlasti revmatično okvaro srca. To pogosto bolezen mladostnikov zasledimo 2 do 3 tedne po navadno neozdravljeno preboleli angini. Bol- nik dobi visoko vročino in ima vse sklepe zatečene, rdeče, vroče in močno boleče pri vsakem gibu. Težave se navadno selijo od sklepa do sklepa, najbolj pa so prizadeti kolenski sklepi, gležnji in zapestja. Poleg sklepov je skoraj vedno prizadeto srce, predvsem srčne zaklopke, posebno med levim preddvorom in levim prekatom in med levim prekatom in mitralno ali aortno zaklopko. Posledica revmatičnega obolenja je zraščenost zaklopk ali pa nesposobnost zaklopk, da bi zapira- le, česar posledica je oteženo delovanje srca. Bolniki z revmatično vročino se morajo zdraviti v bolnišnici vsaj 3 tedne in dobivati antibiotike: peni- cilin in aspirin. Ko se bolezen umiri, morajo dobivati še 3 ali 4 tedne injekcije peniciUna z dolgim delova- njem. Nujna je penicilinska zaščita vsaj pet let oziroma do 30 leta starosti, redna kontrola v bolnišnici vsak mesec, pozneje pa vsakih 3 ali 6 mesecev, kakor določi zdravnik. Ce je potrebno, napotimo bolnika na operacijo mandljev. Da bi preprečili nastanek te bolezni, se je treba pri vsakem vnetju grla obrniti na zdravnika. Bolnik mora ležati najmanj pet do sedem dni, dobivati mora antibioti- ke vse dokler je vročina in bolečina v grlu, najmanj pa sedem dni. V primeru pogostih angin je pri- poročljiva operacija mandljev, da se prepreči nastanek revmatične vroči- ce z vsemi njenimi posledicami. Na okvarjeni srčni zaklopki se namreč rade naselijo bakterije, ki poslabšajo stanje srca; zato je važno, da vsak bolnik z revmatično okvaro srca seznani zobozdravnika s svojo boleznijo in mora pred puljenjem zob dobivati nekaj dni večje koMčine penicilina. Med drugimi vnetnimi obolenji bi omenil davico in škrlatinko. Poseb- no pozornost pa zasluži tudi gripa. Ce bohiik pri tej bolezni ne leži, je lahko srce prizadeto, včasih zelo hudo. (Nadaljevanje prihodnjič) Dr. T. T. BISTRIŠKI TURISTIČNI NAČRTI Kljub ugodnim pogojem za razvoj turistične dejavnosti na bistriškem območju je ta dejavnost najslabše razvita. Vzroki za to so predvsem v slabi turistični informiranosti in oteženih dostopih do najpomembnejših turističnih objektov in krajev. Predvsem sodijo v ta krog grad Štatenberg in bistriško Pohorje. Počasni razvoj turistične dejavnosti v občini temelji na pomanjkanju razvojnih programov ter nosilcev razvojne dejavnosti. Občutno pa je tudi pomanjkanje potrebnih finanč- nih sredstev. V cilju pospešitve razvoja turizma v občini bodo letos glede na razpoložljive finančne in kadrovske možnosti pričeli postopno graditi zimski turistični rekreacijski center pri Treh krajih na Pohorju. V Slov. Bistrici bodo letos izvedU prvo stopnjo v obnovi letnega kopališča in njegovo preusmeritev v rekreativ- ni center mesta in okolice. Kopališče bodo letos gradih tudi v Poljčanah. Turistično društvo bo izdalo poseben turistični prospekt občine in organiziralo tekmovanje za najlepše urejenp okolje. Pripravilo bo tudi manjša srečanja in izlete. V občini bodo obnovili in razširili nekatere nočitvene in. restavracijske zmogljivosti. Že letos bodo morali ugotoviti možnosti za izdelavo dolgoročnejšega programa razvoja turizma za prihodnja leta. Ob tem bo potrebno posvetiti posebno pozornost obnovi in asfaltiranju cestnega omrežja, predvsem do znanih turističnih objektov, med katerimi zavzemata pomembno mesto grad Štatenberg in bistriško Pohorje. Medtem ko bodo letos uredili cesto Slov. Bistrica - Šmartno na Pohorju, bodo prihodnje leto preučiU možnosti za asfaltiranje ceste Poljčane - grad Štatenberg. VH OTROK PRED AVTO Pred železniškim prelazom pri Veliki Nedelji se je na cesti 1. reda pripetila prometna nesreča, ker je otrok nenadoma pritekel na cesto. Voznik osebnega avtomobila Ivica Brekalo iz Ptuja, samostojni zidarski obrtnik se je peljal po cesti iz Ormoža proti Ptuju. Pribhžno 150 metrov pred železniškim prelazom pri Veliki Nedelji je prehiteval kravjo vprego. Ko je še vozil po levi strani ceste in pripeljal v bhžino gostilne, je nenadoma pritekel na cesto otrok Stanko Cvetko iz Preclave pri Podgorcih. Zaradi' prekratke razdalje voznik ni mogel nesreče preprečiti. Otroka (6 let) je zadel s prednjim desnirh blatnikom. Padel je na pokrov avtomobilskega motorja, od tu pa po nekaj metrih vožnje na železniške tračnice. Z glavo je udaril po tračnici in se hudo poškodoval. Odpeljah so ga v ptujsko bolnišnico. ...................________............. ,ZARADI POMANJKANJA SREDSTEV LE životarjenje ZMS Na zadnji seji predsedstva Občin- ske konference ZMS Ptuj so obravnavali delovanje komisij pri Občinski konferenci, največji pou- darek pa so dah programu prireditev, ki bodo v mesecu maju - mesecu mladosti. V ta namen je predsedstvo organiziralo razna športna tekmova- nja za občinski pokal, ki se naj bi predvidoma končala do 25. maja. Sedemnajstega maja bo v Ptuj prispela Titova štafeta in bo tu prenočila in jo bodo naslednjega dne mladi odnesh proti Rogatcu. V ■ta namen so določih komisijo, ko bo skrbela za kvalitetno izvedbo tega dela praznika. Zaključna prireditev ob dnevu mladosti pa naj bi bila v vojašnici ptujske garnizije, kjer se bodo zbrah učenci iz vseh osnovnih šol v občini in tam priredih kulturni program. Istega dne dopoldne bo tudi otvoritev mladinskega kluba v Miklošičevi uhci. V klubu bodo stalno zaposIiH profesionalnega delavca, katerega bo v pretežni meri finansirala krajevna skupnost Ptuj. Tako bo ptujska mladina zopet dobila potreben prostor, kjer bo lahko preživljala proste ure, pro- gram dela kluba pa ji bo zagotovil dovolj zabave in tudi kulturnega življenja. Na tej seji so tudi sklenih, da bodo v bližnji prihodnosti organi- zirali delovno akcijo, s katero naj bi uredih športno igrišče pri osnovni šoli Franca Osojnika v Ptuju, predsednik aktiva Rogoznica pa je poročal o delu komisije, ki organizira pohod po poteh Slovenje- goriške čete. Beseda je stekla tudi o KWIZ tekmovanju, ki je bilo sedemnajstega aprila v Mariboru pod geslom ,,Obramba Jugoslavije". Obravnavali so tudi predloge o podelitvi priznanj najboljšim mla- dincem in mladinskim mentorjem v občini. Ta priznanja podeljuje republiška konferenca ZMS. Precej pozornosti so posvetih tudi proračunu Občinske konference ZMS Ptuj, ker je le-ta v namen specializiranih organizacij zaprosila skupščino občine za namenska denarna sredstva. Ta sredstva je OK sicer dobil, vendar so tako minimalna, da bo vprašanje životar- jenja v mladinskih organizacijah v občini. Navzoči so izrazili tudi prepričanje, da vprašanje denarnih sredstev pri ZMS Ptuj še nekaj časa ne bo rešeno. -mn- Izbrani kandidati za priznanje OF v petek se je v Ptuju zbrala žirija za podeljevanje priznanj OF. Imela je precejšnje težave z izborom kandidatov, zlasti zaradi tega, ker terenske organizacije SZDL in delovni kolektivi niso poslali dovolj predlogov za kandidate, kljub temu, da so bili o tem pismeno ali ustno obveščeni. Kaže torej, da nekateri tega priznanja ne jemljejo dovolj resno. Zato je z nekaj več muke žirija končno le izbrala dvajset kandida- tov, ki bodo za svoje zaslužno delo v OF in tudi pozneje kot družbeno- -pohtični delavci prejeli letošnje občinsko priznanje OF. Izbrani so bih: Matija Tarbuk, Vladimir Ban, Ciril Šatej, Jurij Svenšek, Franc Vidmar, Franc Vtič, Rudi Korošec, Anton Kuhar, Danilo Samec, Slavko Gajšek, Niko Šuen, Janez Fric, Dominik Ivancič, Jožef Domanjko, Dragica Murkovič, Olga Čeh, Katica Carli in Jože Majcenovič. Poleg teh individualnili priznanj bodo prizna- nje podeUU še Gasilskemu društvu Ptuj in občinski konferenci ZMS. Priznanja bodo kandidatom po- dehh 25. aprila, ko bo proslava OF in pa delavskega praznika 1. maja. -mn- LESNINA, Ljubljana ORGANIZIRA gradnjo individualnih hiš različnih tipov po zazi- dalnem načrtu na novem kompleksu — Na obrežju v Ptuju (pri Rokovi cerkvi). Gradnja individualnih hiš po sistemu »ključ v roke!«. Interesenti dobijo informacije v pisairni podjetja. Lesnina, Ljubljana, Pristan, Smoletova 4, tel. 321-441. 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 20. aprUa 1972 Kmet rabi strolcovno izobrazbo Se dva meseca nas loči od dneva, ko se bodo zopet zaprla šolska vrata in mnogi mladi si bodo postavili vprašanje, kam sedaj? Mnogi že imajo zarisano svojo življenjsko pot. Šli bodo v razn? srednje in strokovne šole, v razne poklice, nekaj pa jih bo vendar ostalo doma, na kmetiji. Mnogi bodo ostah doma zaradi pomanjkanja denarnih sred- stev, drugi pa zopet in teh bo verjetno manj, zaradi ljubezni do rodne grude. Toda tudi ti mladi ne bi smeh opustiti šolskih klopi in nadaljnjega izobraževanja, kajti če bodo hoteh gospodariti na svojih kmetijah v korak s časom, bodo morali imeti ogromno strokovnega znanja, ki jim ga bo lahko dala samo kmetijska šola. Žal pa je tako v repubhki kakor tudi v občini opaziti, da kmetijsko šolstvo peša. V Sloveniji imamo sedaj še deset kmetijskih šol, ki se vse ubadajo s številnimi problemi, kot so: pomanj- kanje finančnih sredstev, pomanjka- nje primernih učnih prostorov, pomanjkanje strojev za praktični pouk in pa pomanjkanje svojega zemljišča, kjer se bi lahko učenci strokovno in praktično usposabljali. Samo tri šole v Sloveniji imajo svoje zemljišče. Vse te pomanjkljivosti in ugotovitve pa nikakor ne vodijo k napredku v kmetijstvu. V zadnjem času dajemo vse večji poudarek razvoju sodobnega kmetijstva, pri tem pa so, žal, mnogi pozabih na najosnovnejše, to je strokovno usposabljanje mladega kmečkega prebivalstva. Vsi smo enotni in vemo, da je za kmeta potrebno strokovno znanje, nismo pa še našli poti, kako rešiti problem srednjega kmetijskega šolstva v Sloveniji, zlasti pa še v naši občini, za katero je še posebej značilna agrarna usmerje- nost. Vse, kar je značilno za slovensko kmetijsko šolstvo, se še posebej odraža v poljedelsko-živinorejski šoli Turnišče pri Ptuju, ki je pognala svoje korenine 1953. leta iii je do sed^ družbi dala nad 1.000 absolventov, katerih mnogi so postali kmetijski strokovnjaki. Pov- sod so bili z znanjem teh absolven- tov zadovoljni in so jih radi sprejemaH v delovno razmerje. Kljub številnim dobrim uspehom in požr- tvovalnosti profesorskega kadra, se v zadnjem času vse bolj pojavlja vprašanje obstoja te šole. Poglejmo nekaj težav, v katerih se nahaja turniška kmetijska šola. Njene prostore, ki so v nad 400 let starem turniškem gradu, je že načel zob časa in so za nadaljnji kvalitetni pouk neprimerni, saj primanjkuje učnih kabinetov in ostalih sodobnih učnih prostorov. Tudi vprašanje strojev in zemljišča za praktični pouk ni urejeno, saj imamo za traktor samo tri priključke in le 1,5 ha vrta, kar pa absolutno ne zadostuje. Zelo minimalna pa so tudi finančna sredstva, s katerimi razpolaga šola. Statistični podatki pa so zabeležili tudi močno zmanjšanje vpisa in zato tudi sedanji prostori niso v popolno- sti izkoriščeni. Zmanjšanje vpisa potrjuje vse večje odhajanje mladine s podeželja, ker zaradi slabe kmetijske pohtike kmečki pokhc ni privlačen. Vse to je odraz časa, v katerem živimo m odraz pohtike do kmetijstva. Sedaj, ko je voda že v ^rlu, skušamo rešiti in popraviti tisto, kar j^vZgrešenega. Vsekakor pa je vprašanje,'kako rešiti propadajoče kmetije in kako prepričati mladino, da je kmetijstvo odslej drugim enakovredna gospodarska panoga. Reševanje vseh teh kmetijskih problemov, zlasti pa še reševanje vprašanja obstoja B?metijske šole na Turnišču bo nedvomno zahtevalo poleg drugega tudi mnogo finančnih sredstev. Sicer pa, vsaka šola nekaj stane in tudi šola kmetijske pohtike ni nobena izjema. -mn- Priprave na volitve samoupravnih organov TGA Pred dnevi se je v tovarni glinice in aluminija sestal tovarniški zbor sindikata, da bi med drugim razpravljal tudi o volitvah v nove samoupravne organe, ki bodo letos povsem drugačne od vohtev prej- šnjih let oziroma bo vse v znamenju organizacijskih sprememb podjetja po uveljavitvi statutarnih sprememb. Tako bo po novi organizacijski shemi podjetja imela vsaka organi- zacija združenega dela (le-te so v podjetju štiri) svoj delavski svet in kolektivne izvršilne organe, medtem ko bo na nivoju podjetja centralni delavski svet, ki bo prav tako imel svoje kolektivne izvršilne organe. Ti bodo: odbor za poslovno pohtiko podjetja, ki združuje še naslednje dosedanje odbore: odbor za proiz- vodnjo in poslovno politiko, odbor za finančno poslovanje in delitev dohodka, odbor za perspektivo podjetja, odbor za organizacijo dela in sistemizacijo ter odbor za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge; odbor za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu bo sestavljen iz dosedanjih odborov, kot so odbor za kadre in izobraževanje, odbor za družbeni standard ter odbor za varstvo pri delu: odbor za samoupravne odnose in obveščanje je sestavljen iz dosedanjega odbora za samoupravne odnose ter odbora za obveščanje. In končno bo obstojal še odbor za splošni Imdski odpor, kije obstojal, v takem sestavu že dosedaj. Vsi delavski sveti v organizacijah združenega dela pa bodo imeU sledeče kolektivne izvršilne organe: komisijo za proizvodnjo in poslo- vanje, ki združuje sedanje kolektiv- ne izvršilne organe, kot so: komisija za proizvodnjo in poslovanje, komisija za kadrovanje, sprejem in izobraževanje ter komisija za organizacijo dela, sistemizacijo in nagrajevanje; komisijo za varstvo pri delu in kot tretjo še komisijo za obravnavo in kršitev delovnih dolžnosti. Delavski sveti organizacij združenega dela bodo šteh po 21 članov. Iz vsega, kar je že znanega doslej lahko mirno sklepamo, da stojijo sindikati pred odgovornimi nalogami, ki jih bo treba temeljito obdelati in konkretizirati, kajti tako pomemben organ, kot je delavski svet, že mora biti sestavljen iz takih članov kolektiva, ki imajo voljo in smisel za delo v samoupravnih organih, prav tako pa mora vsaj deloma poznati situacijo podjetja. Dosedanja praksa nam je pokazala, da bo nujno potrebno rešiti še nekatera druga organizacijska vpra- šanja, ki so doslej delno ovirala boljše delo teh organov. Rešeno namreč mora biti vprašanje udelež- be članov na sejah, kar je do sedaj bilo pomanjkljivo, ker ni bilo vse odvisno od dobre volje člana DS ah svefa delovne enote, ampak je mnogokrat o tem odločal njegov vodja ah podobno, kar pa je seveda vse preveč hromilo delo samouprav- nega organa. To je bil debio tudi vzrok, da je prihajalo do tega, da se nekateri člani niso hoteh več udeleževati sej in sestankov, prav tako pa ni bilo rešeno vprašanje nadomestila za izgubljen prosti čas za vse enako. Taka in podobna vprašanja pa bo potrebno konkretno obdelati že na predvolilnih sestan- kih, na katerih bodo morah proizvajalci odločno povedati svojo besedo. m. f. Samo dvanajst jih je Na te verze sem se spomnil v soboto popoldne v prostorih Polje- delsko-živinorejske šole v Turniščah pri Ptuju, ko je enajst fantov in eno dekle opravilo končni izpit. Uspeš- no so končah dvoletno šolo oddelka za kmetovalce. Fantje, praznično oblečeni in z rdečimi nageljni na jrsih so hodili ponosno in razigrano, cer se bodo vrnili domov na svoje kmetije, kjer bodo lahko s pridom porabili znanje, ki so si ga pridobiU v šoh. Morda je ta ali oni mislil na lepo urejen hlev in v njem lepe krave ah mlade pitance, kijih do sedaj ni bilo, ko bo on s svojim znanjem in ob pomoči strokovne službe preus- meril kmetijo. Iz nekoč zastarele kmetije, bo zrasla nova - moderni- zirana. Ob slovesnosti je ravnatelj šole Egon Zoreč povedal, da ni pričako- val takega uspeha, saj je 7 dijakov opravilo zaključne izpite z odličnim uspehom, štirje s prav dobrim in le eden z dobrim. V svojem govoru je med drugim dejal: „Sedaj, ko odhajate od nas, ne smete misliti, da se je vaše izobraževanje končalo. S tem morate nadaljevati, ogromno pa vas bo naučila praksa sama, ko boste obdelovali svoje njive ali vzgajah svojo čredo. Vedno, ko^ boste v težavah se zavedajte, da smo' mi tu in da smo vam vedno pripravljeni pomagati . . ." Ob za- ključku šole so dijaki pripravili tudi bogat kulturni program. V eni izmed zaključnih šolskih nalog iz slovenščine smo prebrali tudi sta- vek, ki ga je napisal Aiiton Medved: „ . . . Ko sem končal življenjsko šolo sem bil na razpotju, ter sem se vprašal, kam sedaj? Težko mi je bilo reči, da bom postal kmet. Na prigovarjanje učiteljev, zaradi ljubezni do rodne grude, posebno pa še zaradi ljubezni in usmiljenja do staršev sem se končno odločil za ta pokhc." Naj bi bilo čimveč takili fantov in deklet, kajti potem ne bi bilo toliko propadajočih kmetij v Halozah in Slovenskih goricah. Absolventom kmetijske šole tudi naše iskrene čestitke. Želimo jim, da bi na svojih kmetijah uspešno gospodarih ter da bi jim v šoh in v kmetijstvu sledilo mnogo vrstnikov! -mn- SEKAL OVINEK V Šalovcih pri Središču ob Dravi se je na cesti III. reda pripetila prometna nesreča zaradi sekanja ovinka. Voznik osebnega avtomobila Jože Curin iz Središča se je peljal iz Šalovec proti Središču. Iz nasprotne strani je pripeljal Branko Mlinaric iz Ptuja, zaposlen v TGA Kidričevo. Mlinaric je pripeljal po ravnem delu ceste proti nepreglednemu desnemu ovinku, izza katerega je, pripeljal Curin. Prišlo je do trčenja. Mlinarica so s telesnimi poškod- bami odpeljali v ptujsko bolnišnico. Škode je približno 6.000 dinarjev. jr 50-LETNICA GEOGRAFSKE- GA DRUŠTVA SLOVENIJE 21. aprila t. 1. slavi Geografsko društvo Slovenije petdesetletnico svojega obstoja in delovanja. Ta strokovna organizacija povezuje vse slovenske geografe. Društvo so ustanovili februarja 1922 slušatelji geografskega insti- tuta univerze v Ljubljani. Leta 192S je začelo izdajati svoj strokovni časopis ,,Geografski vestnik". Pred proslavo bo občni zbor društva, po njej pa bo odprta v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani razstava o delovanju društva in razvoju slovenske geografije. Istega dne bo tudi posvet o geografskih aspektih varstva okolja. V okviru proslave bo še več drugih prireditev geografskega zna- čaja. ZARADI NEPREVIDNOSTI NESREČA Prejšnji teden je voznik mini- mopeda Jože Lampret iz Dežnega neprevidno prečkal cesto na Bregu pri Majšperku. Istočasno je po cesti pripeljala voznica osebnega avto- mobila Gizela Rakovec iz Majšper- ka. Hotela je preprečiti nesrečo in zavila na levo stran ceste, pri čemer je zadela v živo mejo. Telesnih poškodb ni bilo, škoda pa znaša 1.500 din. -mn- IZ UREDNIŠTVA: Frenky - se vam ne zdi potrebno, podpisati se pod pismo, če ga kamgrkoli pišete? Skoda, da nimate te navade, toda nepodpisana pisma gredo pri nas - v koš. Razen tega, se vam ne zdi, daje vaša pesem napisana prepozno, ker je asfalt na Osojnikovi cesti že nekaj dni vsaj deloma popravljen? Majdi Roškar iz Biča - naš razpis nagrad za tri najboljše pionirske dopise z dne 9. marca t. 1. (št. 9/72) velja in bo realiziran, kot je bilo zapisano, koncem šolskega leta. Hvala za pozdrave, lep pozdrav tudi tebi! TEDNIK — ČETRTEK, 20. aprUa 1972 STRAN 5 KS DOLENA Veliki delovni uspehi v ptujski občini verjetno ni geografsko tako raznolike krajevne skupnosti, kot je Dolena. Zavzema 7 vasi, od katerih so največje Dolena, Zgornja Pristava in Sela. Sela geografsko bolj sodijo k Dravskemu polju, ker jih od ostalega dela krajevne skupnosti loči precej visok, s smrekovimi in borovimi gozdovi poraščen hrib. Strmec. Na vrhu hriba, od hiše predsedni- ka krajevne skupnosti Dolena, Jožeta Heberja, se pred nami odpre čudovit pogled na ozko dolino dolenske krajevne skupnosti, ki jo kot kača v sredini razdeh reka Dravinja. Vas Dolena, kjer je tudi pisarna krajevne skupnosti, ni strnjeno naselje, ampak so hiše razmetane po obronkih dolge in ozke doline. Nekoliko drugače je z Zg. Pristavo, ki prav tako leži ob Dravinji le, da so tu hiše gostejše in ležijo v glavnem ob cesti, ki pelje v Tržeč. Vildon, ena izmed vasi KS Dolena je tipična haloška vas. Na vehkem območju strmega in nero- dovitnega sveta so hiše razmetane po hribih in kotlinah in niso redki primeri, ko ima sosed do sosede tudi pol ure hoda. Nekatere hiše na Vildonu so zgrajene na strmih jobočjih hribov in od daleč je videti cot, da lebdijo v zraku in da jih ogromna neznana sila drži na teh pobočjih, sicer bi se zvalile v dolino. Zaradi tako velike geografske raznolikosti je ozemlje KS Dolena edinstvena in čudovita paša za oči. Celo sami Vildonci pravijo: ,,Pri nas, na naših hribih je čudovito, zaradi slabih cest in strmin pa je težko do nas priti." KS Dolena meri skupno 2.085 ha površin, ki so pretežno porasle z gozdom. Imajo pa še to posebnost, da so pretežno hribovite. 1.070 prebivalcev, ki jih šteje KS se v večini bavi z zastarelim načinom kmetovanja, 46 pa jih je zaposlenih v tujini. Tudi socialne razmere prebivalstva so bolj šibke, saj imajo 12 socialnih podpirancev, ki preje- majo minimahie socialne podpore (poprečno 80 din). Seveda so potre- be za socialnimi podporami še večje, toda kaj, ko ni denarja. JOŽE HEBAR - predsednik krajevne skupnosti Dolena nam je o delu, načrtih in težavah KS povedal naslednje: ,,Naša krajevna skupnost je med najrevnejšimi v občini. Že od nekdaj smo nekako obsojeni, da razpolaga- mo z mahmi finančnimi sredstvi. Kljub temu pa smo zaradi sloge in razumevanja med ljudmi dosegh lepe delovne uspehe. V sedanji mandatni dobi smo uspeh zgraditi dva vodovoda, delno smo dokončali tudi cesto na Vildon, da smo tem prebivalcem odprli okno v svet. Opravih smo tudi zemeljska dela na cesti z Dolene na Janški vrh, .^gradili dva mosta na Selah in v Trnovcih, precej sredstev pa smo porabili za redno vzdrže- vanje cest." Zanimalo nas je, od kod tolika sredstva, ki so bila potrebna za realizacijo toUkih del, posebno še, če računamo, da je KS Dolena ena izmed revnejših v občini. Jože Hebar pa je dejal: ..Sredstva iz krajevnega samopri- spevka, ki so pričela dotekati v KS Lani v juliju, so zelo mala in znašajo letno komaj 27.000 dmarjev. Precej .sredstev smo črpah tudi iz občinske- ga proračuna. Nedvomno pa so največji delež prispevah ljudje sami z ogromnim številom prostovoljnih delovnih ur in s prostovoljnim prispevkom. Lahko pa si mishte, kakšen občutek ima človek, ko gre prosjačit imančno ze tako slabo situiranega vaščana." IN LETOŠNJI NACRTI? „Letos imamo v načrtu gramozi- ranje cest na Vildon in Janž, obnovo fiostu v Zg. Pristavi, pričetek gradnje ceste iz Dolene na Rodni vrh, popravilo mostu proti Selam in še več manjših del. Za realizacijo teh načrtov bi potrebovali 110.000 di- narjev. Glede na naše finančne zmogljivosti, vštevši dotacije občine, ki jih pričakujemo, pa je to preobsežen program. OD CESA pa ljudje v vaši KS živijo? „Kakor je različna geografska slika naše KS, tako je tudi različno življenje naših krajanov. Prebivalci haloškega predela KS živijo pretež- no od dninarstva in le majhen del se jih ukvarja z živinorejo, vinogradni- štvom in sadjarstvom. Prebivalci SeL kjer so vse možnosti za razvoj kmetijstva in živinoreje, pa se pretežno bavijo s tema panogama gospodarstva. Kakor za vse KS je tudi za našo značilno, da mladina odhaja iz podeželja v mesta in tujino. Nekateri pa so celo taki, ki • stalno menjavajo delovna mesta ali celo nočejo delati." Jože Hebar nam je nato pripove- doval o mnenju ljudi na zadnjem zboru vohlcev, kjer so občani največ razpravljali o starostnem in social- nem zavarovanju kmetov. Izrazil je prepričanje, da 50 % prebivalstva ne bo zmoglo toUkih dajatev. Občani pa so se na zboru vohlcev dotaknili tudi vprašanja gradnje skupnega vodovoda, zlasti pa še probleme pomanjkanja vode v hribovitih predehh. NA SELAH O življenju in delu na Selah nam je pripovedoval ANTON ŽLAHTiC, kije dejal: „Sela štejejo okrog 90 gospodinj- stev. Večina prebivalstva se ukvarja z živinorejo in kmetijstvom, pet mlajših je zaposlenih v inozemstvu, nekaj ljudi pa se je zaposlilo v TGA •Kidričevo. Tudi naši kmetje še vedno gospodarijo po starem kljub temu, da so si nekateri že nabavili traktorje in nekatere druge kmetij- ske stroje. Sedaj imamo v vasi pet traktorjev." Že od nekdaj je navada, da imajo prebivalci Sel razne seje in sestanke posebej, ločeno od celotne KS. To pa zaradi geografskega položaja. Zato so imeli tudi zbore vohlcev ločeno. Na tem forumu so obravna- vali asfaltiranje ceste iz Tumišča do Sel, saj je sedanja makadamska cesta v izredno slabem stanju in jo bo treba slej ko prej modernizirati. V ta namen so na zboru določili poseben pripravljabii odbor, ki ima nalogo pripraviti in izpeljati to akcijo. Upajo pa, da jim bo s pomočjo Perutnine, ki ima svoje farme ob tej trasi, akcija tudi uspela. Precej pozornosti so tudi na Selah posvetili starostnemu in socialnemu zavarova- nju kmetov in so vohlci govorih o prevelikih dajatvah, previsoki sta- rostni meji in o nizki pokojnini, ki bi jo pozneje dobivah. Predlagah so, da naj bi pokojnino dobivala oba ostarela družinska člana, mož in žena. Zavzemah pa so se tudi za izenačitev kmečkega in delavskega zdravstvenega zavarovanja, kajti tudi kmet je delavec, le z razliko, daje njegov delavnik mnogo daljši od delavčevega. DOLENA Odbornika ANTONA MARINICA iz Dolene smo našli doma, ko je s skupino delavcev rušil staro gospo- darsko poslopje in bo na istem mestu kmalu zgradil novo. Kljub delu, ki ga pri Mariničevih nikoli ne zmanjka, si je gospodar Franc vzel toliko časa, da nam je v kratkem opisal življenje ljudi v Doleni. Vas šteje nad 300 prebivalcev, njene površine pa so v večini porasle z gozdovi. Tudi v Doleni še vedno prevladuje stari način gospodarjenja in se ljudje preživljajo z gozdar- stvom, živinorejo in poljedelstvom, nekateri celo z dninarstvom. Franc Marinič pravi, da ima Dolena vse možnosti za razvoj turizma le, da se pojavlja pomanjka- nje denarnih sredstev za gradnjo turističnih objektov na nekaterih izrazitih točkah, kot so Vildon in Janški vrh. Vsekakor pa so prvi pogoj dobro urejene ceste, ki jih sedaj ni. Turistom pa bi lahko nudili dobro domače vino in druge domače specialitete. Poseben problem je tudi oddalje- nost otrok od šole. Do šestega razreda hodijo otroci v osnovno šolo na Rodni vrh, v Naraplje in Ptujsko goro. Do Rodnega vrha pa je iz Dolene uro in pol hoda. Višje razrede osnovne šole obiskujejo otroci v Ptuju, kamor se vozijo z avtobusom. Od trgovine in gostilne pri krajevni pisarni se v dolgi in ozki dolini, ki je na nekaterih mestih široka komaj za cesto razprostira vas Dolena. Od trgovine do zadnje hiše te vasi je nad 6 in pol kilometrov. To pot pa morajo ljudje prehoditi, če hočejo do avtobusne postaje. Se hujše pa je za tiste iz Vildona in Kočic, ki imajo samo do doline uro in pol, do dve ure hoda. Zato si ti ljudje upravičeno želijo avtobus tudi v ta konec KS, vendar so do sedaj povsod naleteli na gluha ušesa. Ob koncu nam je Franc Marinič tudi povedal, da imajo najboljšo zemljo na tem področju tujci: Kmetijski kombinat in pa kmetje iz Dr. polja. Davkov domačini sicer nimajo velikih. Hud udarec zanje pa je plačevanje zdravstvenega zavaro- vanja, ko pa bodo uvedene tudi -dajatve za pokojninsko zavarovanje, bodo morah mnogi kloniti. Vsega tega ne bodo zmogli. m. Novina Predsednik KS Dolena - Jože Hebar Ob dnevu železničarjev Mladinska folklorna skupina in tamburaški orkester iz Varaždina ob flnevu železničarjev v ptujskem gledališču. V soboto so ptujski železničarji praznovah svoj tradicionalni praznik - dan železničarjev. Komemoracija se je pričela v prostorih Podjetja za popravilo voz, kjer se je zbrala velika množica železničarjev, delav- cev tega kolektiva in drugih gostov. Po bogatem kulturnem programu se je praznovanje nadaljevalo v ptujskem gledališču. Tu je najprej zapel mladinski pevski zbor gimnazi- je Dušana Kvedra iz Ptuja pod vodstvom Ladislava Purga, nato pa je pomočnik šefa železniške postaje Ptuj, Peter Breznik, spregovoril p namenu dneva železničarjev in je v svojem govoru poudaril vlogo železničarjev v NOB in tudi pozneje v graditvi povojne Jugoslavije. Tajnik občinskega sindikalnega sveta Varaždin je nato govoril o vseh dosedanjih tednih bratstva in prijateljstva, ker so železničarji svoj praznik povezali s prvo kulturno prireditvijo sodelujočih občin v XI. tednu bratstva in prijateljstva. Pretežni del kulturnega programa je izvajala folklorna skupina in tamburaški orkester MKUD „Mihca Pavlič-Kata" iz Varaždina. S svojimi pristnimi domačimi vižami in plesi je ta skupina naredila veliko veselega vzdušja med prisotnimi v dvorani gledahšča, ki je bila nabito polna. 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 20. aprila 1972 Spomin na streljanje talcev Središče ob Dravi se gotovo uvršča med tiste slovenske kraje, ki so med narodnoosvobodilno vojno stali čvrsto na braniku svoje domovine. Središče je v tistih hudih časih okupatorskega nasilja pred- stavljalo nepremagljivo trdnjavo, v kateri se je takratni in sedanji preživeli občan boril za svoj obstoj, za svoj napredek in iz te borbe izšel kot zmagovalec skupnega boja vsega jugoslovanskega ljudstva. V tej težki m neenaki borbi je ta kraj položil mnogo življenj na žrtvenik domovi- ne, na žrtvenik socialistične revolu- cije. V spomin na vse te žrtve Središčani praznujejo vsako leto svoj krajevni praznik. Letošnje praznovanje, 18. po vrsti, je bilo ves prejšnji teden. Potekalo je v znamenju 30-letnice žalostnega spo- mina na streljanje talcev. Prireditve krajevnega praznika so se pričele že prejšnjo nedeljo. Takrat je bilo dopoldne občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško, zvečer pa slavnostna akade- mija. Proslavo je pripravila prof. Zinka Merkoci skupaj z učenkami središke osnovne šole. Branje po- slednjih pisem, ki so jih pisah talci - domačini pred streljanjem, se je v obliki recitala lepo dopolnjevalo z deklamacijami o posledrijem spomi- nu, tišini, samoti, vetru ... Ob koncu slavnostne akademije so nastopih združeni zbori Koga, Središča, Huma in Ormoža. Zapeli so nekaj skupnih pesmi in svoj nastop zaključih s pesmijo Triglav. Tamkajšnja mladina, posebno čla- ni aktiva ZMS Obrez, so naslednji dan na središkem Gradišču zakurili velik kres, okrog katerega se je zbralo mnogo domačinov. Mladi so na ta način prispevali svoj delež k zelo zgoščenemu in pestremu pro- gramu svojega praznika. Na ta način so mladi tudi počastili žrtve, predvsem talce, ki so svoja življenja žrtvovali za svobodo. Tako je prišel 11. april, vsakoletni praznik krajevne skupnosti Središča ob Dravi. Že od zgodnjih jutranjih ur je bilo vse na nogah. Obetal seje lep sončen dan. Svečanost pri spomeniku padlih je potekala ob prisotnosti približno 800 domači- nov in gostov. Središka godba je zaigrala himno. O pomenu krajevne- ga praznika je pri spomeniku govoril predsednik krajevne organizacije ZZB Anton Marčec. V nekaj besedah je orisal boj jugoslovanskih narodov in Središčanov v težkih bojih osvobodilne vojne in sociahsti- čne revolucije. Pionirji osnovne šole so pripravili manjši program. S tem je bila svečanost pri spomeniku končana. V kinodvorani je bila svečana seja. Predsednik krajevne organizacije SZDL Edvard Pajek je uvodoma pozdravil številne udeležence in med njimi še posebej člana predsedstva repubhške konference SZDL Slove- nije Franca Simoniča, predstavnika mariborskega vojnega okrožja - majorja Ivana Biloša, predstavnika ptujske garnizije ter predstavnike vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ormož. Slavnostni govor je imel Franc Simonič. Orisal je nekatere tokove svetovne pohtike in položaj Jugosla- vije glede na interese v Evropi. Pri tem je posebej podčrtal, da živimo pač na tisti točki zemeljske oble, kjer se lomijo silnice in ravno zaradi tega lahko pričakujemo morebitne- ga sovražnika iz katerekoh strani. Posebej je še govoril o mladini, kije po njegovih besedah bila v minulih 25-letih precej zapostavljena. Ko je govoril o kmetijstvu je poudaril najnovejša prizadevanja za izboljša- nje položaja kmečkega prebivalstva. Ptisotne je pozdravil še Franc Novak ter prebivalcem krajevne skupnosti Središče v imenu občinskega poh- tičnega aktiva in občinske skupšči- ne čestital ob prazniku in zaželel še mnogo uspehov pri delu. Medtem ko je v kinodvorani potekala slavnostna seja, so se v prostorih osnovne šole pripravljali rezervni vojaški starešine občine Lenart, Ljutomer, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica na taktični vojaški pohod in ga pozneje tudi izvedh. (O rezultatih poročamo na drugem mestu.) V šestih učilnicah osnovne šole je bila ves dan odprta lepo pripravljena razstava. Pripravili so jo učenci osnovne šole, otroški vrtec, gospodi- nje, obrtniki in čebelarji. Dopoldne je predsednik krajevne organizacije SZDL Središče Edvard Pajek sprejel sorodnike ustreljenih talcev, popoldan pa nad 70 let stare občane krajevne skupnosti. Teh živi na središkem območju 247. Gasilski društvi Središče in Obrez sta v popoldanskem času prikazali gasilske vaje, središko avto moto društvo pa je pripravilo spretnostne vožnje. Obe prireditvi sta privabili mnogo radovednežev. Praznični dan, 11. april, so Središčani zaključili z ljudskim rajanjem. Bife je bil odprt ves dan. Proti večeru so prišli sedaj že znani središki fantje, ki so postali skoraj že nepogrešljivi, saj nastt)pajo skoraj na vseh prireditvah in s svojim vedrim igranjem popeljali mlado in staro v veseh zaključek prazničnega dne. S tem pa še prireditve 18. krajevnega praznika niso bile konča- ne. Minulo nedeljo je bila na programu še telovadna akademija TVD Partizan Središče. Z njo društvo ni pokazalo bleščečih uspehov, vendar že samo dejstvo, da je namreč do akademije sploh prišlo, priča o zavzetosti srediških telovadcev. Tako je praznik prebi- valcev krajevne skupnosti Središče ob Dravi ob sodelovanju vseh društev in organizacij kraja uspel kot je bilo glede na tradicijo tudi pričakovati. Med govorom Franca Simoniča Središka godba še vedno živi 30-letnica Slovenskogoriške čete (Nadaljevanje) Za tem sta mi Lacko in Kramberger poslala Janeza Ceha-Pe- streca, naj ga povežem s partizani. Meni ni ugajal, nisem ipu zaupal. (V bitki pri Mestju se je Čeh boja zbal m se ga ni udeležil, nato pa je klonil v okupatorjevih rokah, kakor pripo- vedujejo sodelavci partizanov. Op. V. R.). 6. junija so partizani napadh orožniško postajo v Vintarovcih, da bi rešili zaprtega sodelavca, ključav- ničarja Franca Rajšpa. Doliča v SlovenskiTi goricah in njegovega prijatelja Vincenca Frica. Fri napadu na orožniško postajo, sta padla dva orožnika, partizani pa zaprtih sodelavcev niso mogli rešiti, ker so Nemci dobili pomoč, pred katero so se partizani umaknih. Po tem partizanskem napadu so gestapovci divje iskali četo po Slovenskih goricah. Tedaj je bilo v četi menda devet partizanov. Ne spominjam se, kdaj so partizani vdrh v občinski urad v Vitomarcih, vrgh s stene Hitlerjevo sliko in pobrali živilske nakaznice ter uničiU arhiv . . . Spominjam se dveh sestankov v Kicaiju menda v začetku junija pri Ludviku Svržnjaku (rojstna hiša Jožeta Lacka), so se sestali Lacko, Kramberger, Barčka, Osojnik in član KP od drugod (Sergej Kraigher, sekretar PK KPS za Štajersko, op. V.,R.) in jaz. Hišo sta stražila Ceh in Zelenko s Kicarja. (Na njem so obravnavali politični položaj v ptujskem okraju in se dogovorih za bodoče delo. Prva politična naloga je bila, ustanavljati odbore OF. Op. V. R.) O zadnjih dnevih Slovenskogori- ške - Lackove čete je povedal Lovrenčič: ,,K0 je Slovenskogori- ška četa likvidirala ovaduhe, je Lacko nekajkrat prenočil v Novi vasi pri Francu loplaku in nazadnje pri Jožetu Kolenku, kjer sem ga obiskoval. Tožil je, da ga bohjo noge od neprestane hoje, da mu pešajo živci. 7. avgusta je prišel k meni Alojz Štegar, trgovec iz Gerlinc. Tedaj je bil blokfirer za Novo vas. Sporočil mi je, da je bil tisti dan na apelu v Ptuju, kjer so ptujski nemčuiji povedali, da je Lacko najbrž kje v Novi vasi, kjer ga bodo našli. Zato bo potrebno preiskati vse hiše. Takoj sem Lacka o tem obvestil. Nato sem se napotil v Zgornji Velovlak k Francu Fuksu, po domače Kuerjeku,^ kjer je bila partizanska javka. Se tisti večer so se partizani pri Fuksu oglasili in krenih z Lackom in Krambergerjem proti Pacinju. Drugi večer so nameravah napasti orožniško posta- jo v Juršincih. Pri Fuksu so napad načrtovah dolgo v noč. Šele ob zori so prišh na pesniške travnike med Pacinjem in Mostjem, kjer so se utaborih. Tedaj je Knez napisal pismo za gestapo in ga oddal cestarju Kontarščku. Tako se je zgodilo, da so Nemci četo popoldne 8. avgusta 1942 obkolili, da so v boju padh Franc Kramberger, Kostja in Mirko Reš, iz nemškega obroča pa so se prebih Lacko, Osojnik in Mirko Reš. Lacko se je zatekel k znancu Horvatu v Sp. Velovlak, ki mu v nesreči ni pomagal, ampak je šel javit, da se pri njem skriva. Zato so prišli gestapovci ponj. Bilo je 10. avgusta. Odvedli so ga v Ptuj, kjer so ga zverinsko mučili, da je čez en ' teden umrl v ptujskih zaporih. Ceha so Nemci ujeli na kraju boja, Pukšiča so ujeli ranjenega. Odpeljah so ga v ptujsko bolnišnico in nato ustrehli (v bolnišnici je umrl 9. avgusta 1942. Op. V. R.) Okupator je za tem odpeljal mnogo sodelavcev partizanov v taborišča, veliko pa jih je ustrehl med talci v Mariboru." (Dalje prihodnjič: Kratka zgodovina slovenskogoriške ;pMK — ČETRTEK, 20. aprila 1972 STRAN 11 IRKO ŠOŠTARIC: zleti v ptujsko )kolico in preteklost (Nadaljevanje) prugi zanimiv izlet pa začnimo na tujskem gradu, odkoder se nam jpre izreden pogled na ritem aromestnih streh pod gradom jdolž Prešernove uhce in razgled na itavsko in Ptujsko polje. Veliko ;edeljo. Haloze do Zavrča in Boča, ohorje in srebrni pas Drave: tu [ojimo na zgodovinskih tleh, za atere je z najdbami izpričana aselitvena kontinuieta od kamene obe naprej in ob 1900 letnici, ki jo ; pred kratkim praznoval Ptuj omaj ,,boljšo polovico" svoje [arosti. Odpravimo se vzdolž Drave 10 Vičavski poti nad prepadno :onglomeratno steno, ki jo po jiaditvi izteka kanala HC v ;iatoličju voda Drave še hitreje lodkopava, v Orešje. V Hincejevem iiu raste mamutovo drevo Sequoiadendron giganteum), kije z ■jd 6 m obsega debla najstarejša skvoja v Podravju. Takoj za vrtom i v gozdu mogoče videti prepadne (onglomeratne stene, vendar od ipncenca sprijeti rečni prod ne iopušča plezalskih podvigov zato pa i zanimiva pestrost gozdne flore, o grebenu pridemo kmalu do ;iedzgodovinskega ilirskega gradišča Krčevini; tu je 29. 12. 1942 padel Osojnik. V bližnjih Štukih je rojen naš lani pisatelj I. Potrč. Skozi gozd ridemo nato do ruševin gradu urberk, ki je bil zgrajen že v 3. stoletju. Od gradu je ostal le še Jodni trakt z delom obzidja od tvega stolpa. Požgani, vendar še okaj ohranjeni grad pa so pred vajsetimi leti razprodah kot amnolom; med vojno je bila ničena le streha, tridelno inesančno okno (trifora) pa sedaj rasi grad na Bledu nad vhodom v luzejske prostore . . . Grad Vur- erk so brezuspešno oblegah fcrvinovi vojščaki 1. 1466 in Turki ^93. Tudi od parkovnega nasada je "alo ostalo, videti pa je mogočne ■iske kleti nad skoraj opuščenimi nogradi, nekdanjo žitnico (hleve pred sedmimi leti podrli), 'srinsko baročno župnišče, v ^zidju cerkve pa rimski nagrobnik, 'itočna cerkev je iz 1. 1776. Ima ■'0 let star marmornat oltar in ^nimive nagrobnike vurberških ■^jpodov, na enem vidimo relief štorklje. Z vurberškega gradu (422 m) je izreden razgled čez Dravsko polje, na Pohprje in Haloze ter danes skoraj prazno strugo Drave. Bližnja gozdnata Grmada je s 459 m visoko točko najvišja vzpetina v Slov. goricah vzhodno od šentiljske ceste. Pod Vurberkom je na terasi nad dravsko nižino v Vumpahu še delno ohranjeno kamenodobno gradišče. V Dvorjanah ima cerkev značilno lego na koncu pomola; tu je Volkmer kaplanoval, ko je 1. 1797 spesnil že omenjeno pesem Viničarjeva tožba, ki zelo realistič- no opisuje delo in takraten položaj viničarjev. Nad Sp. Duplekom je v Reberci nad Ciglenco videti velike kamnolo- me peščenjaka in litavskega apnenca; slednji je v nekaterih plasteh močno pomešan z do 3 dm velikimi školjkami. Prav tak školjkast kamen je bil 1. 1968 najden pri obnovi ptujske proštijske cerkve v njenem zidu. Od tod so torej vozili kamen za gradnjo Ptuja v 13. stol.; skoraj gotovo pa že tudi Rimljani za Petovio: nad Sp. Duple- kom je nekoč tekla Drava zelo blizu in tako olajšala transport materiala s čolni do Ptuja. V Ciglenci je bil pod Zelenkovo domačijo v gozdu bunker kurirske postaje TV 17, ki se je preselila sem iz gozdov pri Hrastovcu in Vurberku. Nadaljevanje prihodnjič USTANOVLJEN AKTIV MLA- DIH NOVINARJEV V SLOV. BISTRICI Na pobudo OK ZMS Slov. Bistrica in centra za obveščanje in propagando pri RK ZMS je bil pretekli teden (13.4. 1972) v Slov. Bistrici ustanovni sestanek aktiva mladih novinarjev občine Slov. Bistrica. Sestanka se je udeležilo 10 članov, medtem ko se jih prav toliko iz opravičenih, pa tudi neopravičenih razlogov ni udeležilo. Aktiv mladih novinarjev občine Slov. Bistrica šteje nad 20 članov, kolikor je tudi aktivov ZM v tej občini. Z ustanovitvijo aktiva mladih novinarjev je pričakovati hitrejše in obširnejše poročanje o dejavnosti mladih z območja celotne občine, kar je bilo do sedaj otežkočeno vsled oddaljenosti posameznih mla- dinskih aktivov in težav v njihovih vodstvih. Na ustanovnem sestanku v Slov. Bistrici je predsednik COP pri RK ZMS Dušan Gačnik seznanil prisotne z vlogo mladih novinarjev in njihovim vključevanju v akcijo novinar „M". Sprejeli so tudi okvirni program dela, v katerem bodo posvetili največjo pozornost izobraževanju in konkretnim akci- jam - poročanju. Svojo dejavnost bodo razvijali v okviru glasila OK ZMS Besede mladih, ki ga bodo izdajali po potrebi. Njihova prizadevanja bodo usmer- jena tudi v kar najširše uveljavljanje svojih članov v sredstvih javnega obveščanja. Posebno pozornost bodo posvetili tudi pridobivanju novih članov in usklajevanju svojega delovnega programa z nalogami občinske konference ZM. V. HORVAT O, zlati vek zdaj muzam ptujskim pride Takšno bodočnost je Slovencem prerokoval Prešernova pisar v Novi pisariji, mi pa lahko pričakujemo, da se bodo sedaj zjasnila tudi vremena mladim ptujskim literatom, kajti člani DPD ,,Svoboda" iz Ptuja so sklenili, da bodo poleg že obstoječih ustanovili še literarno in likovno sekcijo. Ker smo želeli o tej zamisli zvedeti kaj več, smo se udeležih ustanovnega sestanka, ki je bil v ponedeljek, 10. aprila in kateremu so prisostvovali mladi literati iz gimnazije in ekonomske šole v Ptuju. Udeležba sicer ni bila polno številna, saj je med prijavljeni- mi precej dijakov vozačev iz oddaljenejših krajev ptujske občine, a je kljub temu med navzočimi vladalo optimistično razpoloženje. Povprašali smo glavnega pobudni- ka in hkrati mentorja literarne sekcije Franca Tobiasa, kako si je zamishl delo z mladimi talenti. Povedal je, da je potrebno, da se društvo, kot je „Svoboda", pomladi in da se k delu pritegne kar največ mladih, ki jim poleg rednega šolskega dela še preostane malo prostega časa za izvenšolsko udej- stvovanje na kulturnem področju. „Ker je na naših srednjih in osnovnih šolah precej učencev, ki imajo veselje do pisanja, se je porodila zamisel, da bi le-ti lahko svoja dela, ki so jih že ali jih šele bodo napisali, predstavili svojim vrstnikom. V sekcijo bi se naj vključih predvsem mladi ljudje, ki jim slovenska beseda ne pomeni le tistih nekaj ur na teden v šoli, ampak svoje mish, opažanja in hotenja prenašajo na papir v prozni ali pesniški obliki. Na rednih sestankih, ki bodo vsak teden, v ponedeljek ob 18. uri v prostorih Narodnega doma, bodo člani prebirali svoje pesmi, črtice, eseje ipd. in potem v medsebojnem razgovoru poiskali in izluščili morebitne napake. Torej, z drugimi besedami povedano, ocenili bodo prebrano delo." Znano nam je, da ste prevzeU tudi vodstvo likovne sekcije. Zanimalo bi nas, kako si predstavljate delo z mladimi likovniki? ,,Ko že govorimo o likovnikih, moram povedati, daje te malo težje najti v šolah, zato je potrebno z njimi navezati stike prek mladinskih organizacij v podjetjih in tako pritegniti pozornost za likovno umetnost. Upam, da bom uspel svoj načrt pripeljati do cilja in da se bo na naših sestankih pojavilo vedno več novih obrazov. Želel bi še enkrat poudariti, daje še vedno čas, da postanete član katere izmed omenjenih sekcij. Kdor se želi vključiti v naše vrste, naj pride na naš sestanek, ki bo odslej vsak ponedeljek v prostorih Narodnega doma v Vošnjakovi ulici. Radi ga bomo sprejeh medse." Tov. Tobiasu in vsem hteratom in likovnikom želimo pri njihoverri delu mnogo uspehov in pa predvsem to, da bi se njihov načrt, pripraviti in organizirati literarni večer za širšo javnost, čimprej uresničil. S. Spolenak V BISTRIŠKI OBčmi PONOVNO ZAŽIVELA DRAMSKA DEJAVNOST Po nekajletnem zatišju, ki je vladalo v kulturnem življenju v bistriški občini, je letos opaziti ponovno rast zanimanja za dramsko dejavnost, ki ima močno ozadje v vaških kulturno-umetniških dru- štvih. Upadanje dramske dejavnosti so povzročili predvsem skromna finančna sredstva, s katerimi so društva razpolagala in odhajanje vodstvenih kadrov iz teh društev. Takšni problemi so se porajali tudi v društvih, ki so v dramski dejavnosti imela vodilne položaje v občini. Med njimi KUD Crešnjevec, ki je vsa sredstva iz preteklih let namenil za obnovo svojega doma, in DPD (delavsko prosvetno društvo) Poljčane, ki je moralo poravnati dolg iz preteklih let v višini 150.000 ND. Nedokončana so bila tudi obnovitvena dela kulturnega doma v Zg. Polskavi. Zgradbe kulturnih domov v Oplotnici, Makolah in Pragerskem pa so še sedaj potrebne popravil. Visoki so tudi stroški kulturnega doma v Slov. Bistrici, kjer v okviru DPD Svoboda uspešno deluje dramska sekcija. V Crešnjevcu in Laporju so letos pripravili dramska dela. s katerimi ' so se že predstavili domačemu občinstvu, obiskali pa so tudi nekaj okoliških krajev. Oderska dela so letos pripravili še v Zg. Ložnici, na Keblju, v Studenicah, Oplotnici, Leskovcu, Zg. Polskavi, Pragerskem in drugih krajih. O poživitvi dramske dejavnosti pa vse glasneje razpravljajo tudi v vseh večjih naseljih bistriške občine. Glede na rezultate v zadnjem obdobju in razpoložljiva finančna sredstva ter kadre, je komisija za dramsko dejavnost pri kulturni skupnosti občine Slov. Bistrica sprejela okvirni program dela in pomoči" dramskim sekcijam v krajevnih organizacijah za letos. Ob tem pa bodo že razmišljali o pripravah na srednjeročni in dolgo- ročni program dramske dejavnosti v občini. Letos so planirali poživitev vseh KUD-ov in Svobod, izboljšanje odrov in kulis, povečanje skrbi za kulturne domove in večje vključeva- nje mladih v dramsko dejavnost. VH 'NORIŠNICA 23. aprila mehiški film PRAVICA 1^0 ROJSTVA; LJUTOMER 22. in 23. aprila angleški filrrv UMAZANA IGRA; 26. in 27. aprila Jalijanski film DJANGO NE ^ZNA MILOSTI; ^UJ 20. aprila ameriški film ZGODI- JO SE JE V AMERIKI; 21. aprila l^eriški film NAŠI SORODNIKI; '2. in 23. aprila ameriški film RIO "■OBO; 25. aprila italijanski film }U BABA IN SVETA KRONA; .^•aprila angl. film ROP PO JAROCILU BRIT. TAJNE SLUŽ- ^LOVENSKA BISTRICA 22. in 23. aprila film DINAMI- ''^Š JOE; 26. aprila francoski film ^AMILO; 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 20. aprila PRIJETEN VEČER MATURANTOV PTUJSKE GIMNAZIJE Motiv z maturantskega plesa V soboto, 15. aprila 1972 je bila v veliki dvorani v Kidričevem tradicio- nalna dijaška prireditev - ples maturantov gimnazije „Dušan Kve- der" v Ptuju pod pokroviteljstvom trgovskega podjetja „Mercator" - PE , PANONIJA" Ptuj. Prvi del prireditve - petje .,Gaudeamus igitur . . .", nagovor maturantke Lidije Pešec o delu in skrbeh dijakov in dijakinj, o učno-vzgojnem prizadevanju profe- sorjev in zahvalne besede dr. Ljube Neudauerjeve v imenu dijakov, dijakinj in staršev profesorskemu zboru in nekaj misli maturantom, da so sedaj na pragu še resnejšega študija, kot je bil v gimnazijskih letih - je bil slavnosten in seje tudi čutilo po slavnostnem razpoloženju v dvorani, ko se je zasvetlikala v očeh marsikatere matere solza ponosa in zadovoljstva. Drugi del prireditve, otvoritveni ples s predstavnikom pokrovitelja frankom Gorjupom, ples z ravnate- ljem gimnazije Rudijem Cehom in s profesorji, ples s starši, nato še zabavni tekst Boža Podkrajška iz Maribora in končno ples z nageljčki, je bil začetek živahnosti in dobrega« razpoloženja tega večera. In končni, zabavni del prireditve je sprostil prireditelje in goste, ko so odmevale plesne melodije godbe iz Ormoža in ansambla Alarm iz Maribora, ko je bilo na plesišču mnogo mladih in staršev, pri mizah pa prav živahno in veselo. V 'Središču pozornosti je .bilo 67 maturantov in maturantinj v slav- nostnih oblekah, z nageljčki v gumbnici in z rahlo rdečimi hci. Vsi, ki so doživljali to maturant- sko prireditev, so se prav prijetno počutih ob zavesti, da prisostvujejo dolgo pričakovanemu večeru matu- rantov, kijih še čakajo dnevi izpitov za maturitetno spričevalo. Potem se začnejo zanje skrbi, kje bodo nadaljevah študije. Maturantski krajši izlet jim bo še dragoceno skupno doživetje. Vsega tega se bodo potem ob obletnicah mature radi spominjali. Tako zapušča generacija za gene- racijo študij na ptujskih srednjih šolah, poznejši študij in pokhc pa razseje mlade poklicno usposobljene ljudi po domovini. Ptuj ostaja zanje prijetno staro mesto ob Dravi, v katerega se bodo vsi radi vračali. Tekst in foto Petra Langerholc MOJ KONJIČEK, MOJ PONY V pozni jeseni sem odnesla svojega konjička ponyja na podstrešje. Tam je sameval med starimi štedilniki in drugo ropotijo vso dolgo zimo. Pa je prišla pomlad, osušile so se ceste in jaz sem se spomnila na svojega prijatelja — ponyja. V soboto sem ga torej odnesla s podstrešja,^a na dvorišču obrnila na hrbet in začelo seje čiščenje. Kako sem le mogla pozabiti na svojega konjička toliko časa? Lani mi je bil dober tovariš na daljših in krajših izletih. S sošolkami sem se vozila z njim po glavnih in stranskih cestah ter kolovozih. Obiskoval je z mano moje sošolke, divjal je z mano po klancih, ki jih pri nas ne manjka, peljal se je z mano nakupovat po trgovinah in ni se upiral, če sem mu naložila nekaj tovora. Z mano se je vse leto veselil sobot, nedelj in praznikov, ko sva šla družno na potep. Tako sem premišljevala, ko sem "čistila moje ubogo zaprašeno kolo. Doris, Sonja, Irenca in Simonca, deklice iz našega bloka, so me obkrožile in opazovale moje početje. Še vrabčki s streh so bili radovedni, kaj delam. Jaz pa sem le drgnila s cunjo moje ubogo zaprašeno kolo. ,,Veš," sem mu govorila po tihem, „letos je trimček." yKaj pa je to — trimček? " seje začudilo kolo, moj ljubi pony. ,,Se nikoli nisem slišal te besede!" ,,Kako bi ti povedala, da bi me razumel, saj je beseda tujka in bi ti je po slovensko ne znala povedati. Mislim, da je to tako, kakor da imamo v šoli športni dan. Eno uro hoje, polure kolesarjenja, 10 minut plavanja ali orodne telovadbe, tisto pač, kar te veseli. Nekaj pa moraš vsak dan narediti, da svoje telo razgibaš, osvežiš in utrdiš. ,,Ali to pomeni, da me ne boš več nesla na podstrešje med staro šaro in- bova šla na potep kakor lani? " ,,Da, moj pony. Zdaj si spet lep, očiščen in namazan. Nič več se ne bom izgovarjala, da nimam časa za TRIM, da imam krožke, učenje in tekmovanja. Tudi zate in zase bom našla čas! Razgibati moram lene ude in se veseliti pomladi in poletja. In vsak dan bom kaj zapisala za TRIM: Pol ure kolesarjenja, 20 minut hoje . . . Trikrat hura za. mojega konjička!!! VESNA VREŠ 8. e razred osn. š. Slovenska Bistrica ŠUMEČI POTOK V Polskavo se steka šumeči potok. Rada ga poslušam. Ko poleti in v jeseni priženem krave na pašo, takoj stečem k šumečemu potoku. Tam je tudi mlin. Mlinski kamni počasi pojejo svojo pesem in nama delajo kratek čas. Tudi Irena pase krave. Naprej od šumečega potoka vodi pot v Haloze. Ob tej poti so travniki. Tam rastejo različne cvetli- ce. Sončijo se in pozibavajo se v vetru. Ko zaide sonce, odženem krave domov. MAJDA KRAMBERGER, 3. r. OŠ LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU KAKO SE POČUTIM V NOVI ŠOLI Nekega lepega septemberskega dne sem hitela proti novi šoli. Ta prvi šolski dan je bil zame nekaj lepega. Nova šola stoji v Podlehniku. Slavnostna otvoritev je bila 8. avgu- sta. Ob otvoritvi se je zbralo mnogo ljudi iz okoliških in oddaljenih krajev. Šola je odprta in vsak danj. vsuje skozi njena vrata velika grujj šolarjev, ki pridejo s haloških gričev ' ali se pripeljejo po prašni makadam! ■ ski cesti s kolesi tudi 12 km daleč ■ Sedim v lepi, sončni učilnicj Imamo kabinetni pouk. Med odmot- l se tiho, s copati na nogah selimo jj ; učilnice v učilnico. V kabinetu n i kemijo in biologijo občudujemo j akvarij z ribicami. V glasbeni sobij( nov planino, ki ima lepe, nežnj zvoke. Po hodniku pridemo , telovadnico, ki nam jo lahko ' zavidajo vsi šolarji okoliških šol ■ Prve ure smo bili vsi nerodni, kaji takšnega orodja večina učencev ^ ni videla. V glavnem odmoru dobimo malico iz lepo opremljeni kuhinje, žal pa nimamo jedilnice. Pot me včasih še zanese mimo stare šole, ki je sedaj, ko ni več otrok v njej, še bolj pusta, siva it žalostna. Veter se zaganja » razmajana vrata in okna. Šele sedaj vem, kako lepo je otrokom, ki hodijo v novo šolo. Vsem šolarjem želim, da bi sedeli v lepih in toplih učilnicah. BRONJA MERC, 5. a razr. 0$ PODLEHNIK RAZSTAVLJAMO V KIDRIČEVEM Ob 60-letnici velikega slovenskega revolucionarja Borisa Kidriča je bila v Kidričevem med drugimi sloves nostmi tudi razstava likovnih del. Člani likovnega krožka OŠ Makole smo sklenili, da bomo sodelovali na tej razstavi, vendar je bil rok prekratek in novih izdelkov nismo mogli dokončati, zato se je naša tovarišica odločila, da bdmo poslali kurente — praskanke, ki so jih delali učenci 6. razreda. Dobro se še spominjam, kako smo delali to tehniko. Vse bi še šlo, ce ne bi bilo treba pripravljati nesreč- nih listov. Koliko godrnjanja in slabe volje je bilo, preden je bil povoščen tak risalni list in koliko veselja in učitka potem pri delu, ko so se že. začeli pojavljati prvi obrisi maske. Če bi se ne bilo treba mučiti z listom, bi najbrž praskanko najrajši delali. Na razstavi, katere otvoritev je bila 4. aprila, je razstavljenih več naših risb. Po otvoritvi je bila v kulturnem domu oddaja Pokaži ka: znaš o Borisu Kidriču. Tekmovalo je šest šol in zmagala je šola v Kidričevem. Potem je bila podelitev nagrad za likovne izdelke, ki so bili razstavljeni. Dobili smo prvo nagra do iq sicer za originalno grafiko, kar je bilo za nas veliko presenečenje in veselje. Od zdaj bomo najbrž še z večjin| veseljem pripravljali risbe, saj bi radi sodelovali tudi na drugih likovnih razstavah. JANICA ROJS, 8. razr. OŠ MAKOLE PREHITRA VOŽNJA Na vaški cesti v Frankovcih pf Ormožu se je pripetila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti Voznik Franc Vuzem iz Pušinec pri Ormožu, zidar pri „OGRAD" Ormož, se je peljal i svojim osebnim avtomobilom P" cesti skozi Frankovce. Pri mostU' kjer je cesta močno izbočena muj^ pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila Sejd Krapeš iz Ljubljani in se zaradi prehitre vožnje zalete^' nasproti vozeče vozilo. Vuzem dobil lažje telesne poškodbe. Škode je 8.000 dinarjev. TOVARNA PLASTIČNIH IN KOVINSKIH IZDELKOV »JOŽE KERENČIČc«, ORMOŽ RAZPISUJE prosto delovno mesto MATERIJALNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: 1. Srednja ekonomska šola s prakso na jMKlobnem delovnem mestu. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju raz- pisnih oziroma razglasnih pogojev s podrobnim opi- som dosedanjega dela pošljite Splošnemu in kadrov- skemu sektofTJu tovajrne »Jože Kerenčič« Ormož. Razpis velja 15 dni. gpNIK — ČETRTEK, 20. aprila 1972 STRAN 13 ezero pred trgovino v deževnem popoldnevu se pred trgovino na Bregu pri Majšperku .jdje kot pravi atleti poganjajo prek nekaj velikih in globokih luž preden ijjco stopijo v trgovino. Mlake postajajo iz dneva v dan večje. Skoda, da se j],če ne spomni in pripelje v te mlake še žab, kajti potem bi lahko jjjšperčani poslušali sredi vasi čudoviti ,,žabji" koncert. Nekaterim, ki so ijvdušeni za žabje krake, pa bi bil to tudi šport in poslastica. Mnogi ljudje upravičeno vprašujejo, kdo je odgovoren za ureditev istega prostora pred trgovino. Pri premagovanju teh ovir so seveda najbolj iiizadete ženske. Dokler so bila modernejša še mini krila, so te mlakuže z ahkoto preskakovale. Nova moda z maksi krih pa jim je to onemogočila. )ejstvo pa je, da so te mlake vedno večje in da ženske ob deževnih dneh ploh ne bodo mogle več v trgovino. Vsekakor bi moral tisti, ki je odgovoren za ta prostor, zbrati toliko lenarja in dal sem pripeljati dva ali tri tovornjake gramoza in tako izboljšati jiko prostora pred trgovino, pridobil pa bi si tudi simpatije majšperških boljših polovic", ker bi tako z manj muke prišle do trgovine. -mn- Miakuže pred majšperško trgovino Nizek oskrbni dan „Delovni" dan oskrbovancev, ostareUh občanov v Zg. Poljčanah. Foto in tekst: Viktor Horvat V domu počitka Dr. Jože Potrč v Poljčanah se zadnje obdobje srečujejo z vprašanjem, kako zagotoviti ob tako hitrem porastu življenjskih stroškov potrebno oskrbo ostarelim in onemoglim občanom v domu. Ugotavljajo, da dosedanji prispevek za posameznega oskrbovanca ne bo več ustrezal potrebam uspešnega poslovanja doma. Že nekaj let nazaj so prispevki za oskrbni dan neizpremenjeni in znašajo za pokretne člane 24 ND, za pol pokretne 28 ND in za nepokretne 32 ND. Ker sami tega v domu ne bodo uspeli rešiti, bo morala občinska skupščina Slov. Bistrica na eni od svojih sej razpravljati tudi o rešitvi tega vprašanja. To pa ne bo lahko, saj bo ob tem potrebno upoštevati tudi finančne zmožnosti oskrbovancev in občin, katerih občani živijo v domu. Imagali ekipi Središča in Ormoža v okviru praznovanja krajevnega iraznika je bilo v Središču ob Dravi leč tekmovanj. Najprej so se »merili strelci z območja ormoške )bčine. Tekmovali so v streljanju z MČno puško za pokal ,,11. april, uajevni praznik Središča". Sodelo- alo je pet ekip' dve iz Podgorc, dve 2 Središča, Kovinar Ormož in Miklavž. Zmagala je prva skupina itielcev iz Središča, medtem ko je m ekipa Podgorčanov bila druga. J^ajboljši posameznik je bil Branko Veselko iz Središča - 158 krogov. Ob tej priložnosti so tudi podelih liplome, ki so si jih priborile ekipe strelskih družin ormoške občine v ■ekmovanju za zlato puščico, lekmovanje je bilo izvedeno konec larca letos. Zlato puščico in priznanje za najboljšega strelca v Jbčini je dobil Branko Veselko iz Središča. Drugi v tej uvrstitvi je bil feanko Prejac iz Podgorc, tretji pa ffanjo Kočevar iz Središča. V središko praznovanje je bil tudi vključen medobčinski orientacij- sko-patrolni pohod skupin rezervnih vojaških starešin iz občin Lenart, Ljutomer, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica in Ormož. Ekipno je zmagal Ormož pred Slovensko Bistrico, Ptujem, Mariborom in Ljutomerom. Med posamezniki sta bila najboljša Franc Kelemina z Grab pri Središču in Boris Plošinjak iz Slovenske Bistrice, ki sta zbrala vsak po 169 točk. Pri tem naj omenimo posebej še izredno dobro streljanje Kele- mine, ki je pd petdeset možnih krogov ,,nastreljar' z vojaško puško kar 48 točk. Pohoda se je udeležilo 60 rezervnih vojaških starešin. Od teh je bilo 30 tekmovalcev. Pri tekmovanju v spretnostnih vožnjah z mopedom, tekmovanje je organiziralo AMD Središče, je zmagal Branko Filipič z Grab pri Središču. jj h\ pred dvanajsto? Na nedavni seji krajevne skupnosti lajšperk je bilo zelo živahno. Največ pozornosti so odborniki ?osvetili odstopu predsednika kra- ■^^ne skupnosti, Viktorja Pislaka. Uvodoma je Viktor Pislak uteme- l'l svoj odstop z dejstvi, ki so popolnoma realna. Našteval je ''evehko obremenitev, ki jo oh 'isga terjajo številne funkcije, kijih JPravlja tako v skupščini občine ''"j, kakor tudi v repubhški %ščini, kjer je poslanec. Poleg '*^h njegovih funkcij mu skoraj ni j^talo časa, da bi se posvetil svoji ''užini in kmetiji, ki jo je že u«pel ?'eusmeriti. Z odločitvijo predsednika krajev- skupnosti pa se odborniki niso :'''njali, saj vidijo v njem človeka, ki * sposoben voditi in gospodariti v taki skupnosti. Nekateri so Viktorju Pislaku popolnoma neutemeljeno očitah, da hoče oditi tik pred novimi vohtvami, kar so imeli za vzrok, da v krajevni skupnosti nekaj ni v redu. Po dolgi in živahni razpravi so se končno odločih in s tem se je strinjal tudi Viktor Pislak, da se delo v KS razdeh in da naj več odgovornosti prevzame podpredsed- nik krajevne skupnosti. Gospodar- ska komisija pa naj rešuje vse gospodarske zadeve, V. Pislak pa naj bi vodil samo seje krajevne skupnosti. Na isti seji so tudi izvolili komisijo za kategorizacijo cest krajevne skupnosti, ki je že pričela s svojim delom. -mn- ZADEL OB PEŠCA Na Ljutomerski cesti v Ormožu je prišlo do prometne nesreče, ker je kolesar zadel ob pešca. Kolesar Alojz Pintarič iz Pavlovec, zaposlen v tovarni „Jože Kerenčič" Ormož se je peljal s kolesom po Ljutomerski cesti proti domu. Malo dalje od odcepa stranske ceste, ki vodi proti vinski kleti, je dohitel pešca Franca Strmšeka iz Vehčan, ki je šel po skrajni desni strani ceste. Pintarič je zadel ob Strmška in padel proti sredini ceste ter se močno poškodoval. Odpeljah so ga v ptujsko bolnišnico. ZA DOBRO VOLJO Mlad pesnik je izdal knjigo pesmi. Cez dva meseca je bil povabljen v neko družbo. „Vaše pesmi- pa dobro poznam. Kupila sem vašo knjižnico," mu reče gostiteljica. „Ah, tako, vi ste bih to? " je navdušeno vzkliknil pesnik. Dotlej je bil namreč prodan le en izvod njegovih pesmi. „Ne razumem te, Janez, zakaj si vedno kupuješ tesne čevlje." „Dragi prijatelj, naj ti zaupam! Kadar človeka čevlji tiščijo, pozabi na vse druge skrbi, ki ga tarejo." Beli premagali črne Pred nedavnim je bila v ormoški Mestni grabi zanimiva nogometna tekma med ormoškimi dimnikarji in peki. V prvem polčasu so dimnikarji povedh z 3:0, v drugem polčasu pa so peki zbrah moči in dimnikarje premagah z rezultatom 5:4. Hudomušni Ormožanci pravijo, da so člani bivšega kolektiva obrtnega podjetja „Pekarna" Ormož, ki sedaj pripadajo mariborskemu INTES-u na ta način pričeh boriti za obljubljeno novo pekarno. Za sedaj so zbrali nekaj nad 25 stafih tisočakov. Udeležba na tekmi je bila izredno številna. Pravijo, da bodo dimnikarji tudi zaslužek povratne tekme, ki bo v kratkem, velikodušno odstopih pekom. Ormožanci imajo tako možnost, da pridejo do nove pekarne. Udeležiti se morajo povratne tekme in plačati vstopnino pa bo pekarna tu. Daje temu tudi res, dokazuje slika, črno na belem. jr 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 20. aprila DR. FRAN BRUMEN: Bolezni jeter (Nadaljevanje) Na srečo le majhen odstotek 2-4 primeri na 1000 obolelih - poteka že takoj v začetku v izredno težki obliki toksičnega razvoja z zgodnjim nastopom nezavestnega stanja, ki navadno tekom le nekaj dni vodi v neizbežno smrt. Vzroki takega brutalnega poteka so v n^lem razpadanju in razkroju specifičnih jetrnih celic. PRI PRIBLIŽNO VSAKEM DESETEM PRIMERU PRIDE DO PONOVITVE BOLEZNI, kar pa navadno poteka v lažji obliki in vodi razmeroma hitro k ozdravitvi. TAKE PONOVITVE POSPEŠUJE NESMOTRNO ZDRAVLJENJE IN PREDVSEM PREZGODNJE VSTA-, JANJE. V nekaterih redkih primerih ' preide bolezen v obliko tako imenovane persistentne hepatitide - zavlečene, zazdravljene zlatenice, ki more trajati tudi več tednov in mesecev. In zdravljenje? Žal tudi pri tej bolezni moramo priznati, da kavzalnega, torej vzročnega zdravila, takega, ki bi zatrlo vzroke, današnja medicina še ne pozna. To pa nikakor ne pomeni, da je vseeno, kdo in kako zdravi. Laik - nezdravnik more pri tej bolezni spoznati le en symptom, to je ikterus - zlatenično obarvanje očnih beločnic in kože. TA ZNAK PA MORE NASTOPITI TUDI ŠE PRI DRUGIH OBOLENJIH IN NASTOPA PRI ZLATENICI PRE- POZNO ZA PRAVOČASNO ZDRAVLJENJE! Pri vseh boleznih, posebno še pri tistih, pri katerih vzročnega zdravljenja ne poznamo, je NAJVAŽNEJŠE PREPREČEVA- NJE. TO DOSEŽEMO S STROGO NEPORECNO osebno in STA- NOVANJSKO HIGIENO TER PREDPISI HIGIENSKE PRIPRAVE UŽITNIN. Zdravnik pa ima v tem smislu še en pripomoček v obliki gamaglobulinske mjekcije, kar pa uporabljamo radi dragocenosti tega zdravila le v tistih primerih, ko je nekdo izredno ogrožen. Osnovno zdravljenje obsega: STROGO LFŽANJE v čimbolj zleknjeni drži, toph, po možnosti mokri obkladki. NAJVAŽNEJŠA JE DIETNA HRANA, ki mora vsebovati v glavnem ogljikove vodike (škrob in sladkor), lahko prebavljive beljakovine (izbrano meso in izbrani mlečni izdelki, jajčni beljak) in najmanjša možna koHčina maščob in to predvsem v obliki nezasicenih maščobnih kislin (koruzno in sončnično olje, tudi izbrano olivno olje). Mnogo sadnih sladkorjev. POSEBNO PREPO- VEDAN JE ALKOHOL IN ŽIVALSKE MAŠČOBE, predvsem svinjska. TAK REŽIM ZDRAVLJE- NJA MORA TRAJATI VEC TEDNOV in to neisprosno strogo. Tudi še potem, ko je bolezen že klinično urejena in so krvni testi že zopet normalni, je potrebno uvesti REKONVALESCENTNO DOBO 4-6 TEDNOV. PREDPISOVANJE IN IZBIRA MEDIKAMENTOV JE STROGO SPECIFIČNA IN PRIPADA LE ZDRAVNIKU. Radi nalezljivosti in zavarovanja bolnika ter okolice, je potrebna IZOLACIJA BOLNIKA, najbolje na posebnem oddelku bolnišnice za nalezljive bolezni. .Potek in prognoza akutne zlatenice. V 80-90% se virusno vnetje jeter tekom 8-12 tednov pozdravi. Smrtnost pri tej bolezni žal niha zelo na široko od 0,04 pa tja do 20 %, različno v različnih epidemijah. Smrt nastopa v komatoznem, nezavestnem stanju. Serumska oblika vodi nekaj pogosteje v smrt, verjetno radi večje starosti obolelih. NAJMANJ POL LETA JE POTREBNO IN NUJNO OSTATI V ZDRAVNIŠKEM VAR- STVU in v presledkih 1-2 mesecev redno opravljati telesne in laboratoriiske preglede. V nekaterih primerih je potrebna tudi punkcija (navrtanje) jeter radi drobnogledne preiskave. V pribUžno 10% primerov vodi bolezen v kronično obliko vnetja, od teh pa nekako 1-3 % v jetrno cirozo (otrdevanje jeter), posledica, ki ni ozdravljiva. Včasih kaže ta bolezen po akutnem stadiju znake ozdravitve, ko nas po preteku 2-5 let preseneti s cirozo. Nadaljevanje sledi. Krvodajalci Krvodajalci iz Vidma, dne 30. 3. 1972: Janez Topolovec, Videm; Avgust Duh, Ljubstava; Jože Roje, Drav. vrh; Anton Vinko, Pobrežje; Martin Hvaleč, Majski vrh; Alojz Ropič, Ljubstava; Vinko Koletnik, Videm; Jože Bauman, Pobrežje; Jože Fajt, Drav. vrh; Elizabeta Hvaleč, Majski vrh; Srečko Šeliga, Lancova vas; Stanko Vavpotič, Jurovci; Štefan Vidovič, Pobrežje; Ivan Ropič, Vi- dem; Marjana Kokol, Šturmovec; Jože Krajnc, Lancova vas; Alojz Haladeja, Pobrežje; Dragica Kline, Lancova vas; Rozalija Kokol, Sp. Šturmovec; Zdenka Goričan, Lan- cova vas; Marjana Sitar-Khnc, Lan- cova vas; Terezija Peter, Pobrežje; Štefan Fridauer, Pobrežje; Stanislav Hvaleč, Drav. vrh; Roman Roje, Drav. vrh; Maks Krajnc, Lancova vas; Andrej Plajnšek, Lancova vas; Jože Zemljak, Drav. vrh; Franc JerenkOj Lancova vas; Franc Be- drač, Šturmovec; Vlado Kokol, Drav. vrh; Janez Trafela, Pobrežje; Vidko Breznik, Videm. Krvodajalci iz Ptuja - ške delavnice 3j0. 3. 1972: Ana Hribernik, Ormoška; Stropnik, Ormoška;, Terezija KratJ berger. Grajena; Marija Pernat, Osc nikova; Stanko Vavpotič, Zagre; ška; Aleksander tepenik, Ormošk'. Ivan Babic, Ormoška; Pavel Kozja- Rogozniška; Valter Loger, Miklav Ludvik Mohorko, Vodova; Jan^ Bezjak, Borovci; Ludvik Krapi,' Kicar; Alojz Majcen, Podvinci; h; Zemljak, Pobrežje; Peter Vnj Drav. vrh; Marjan Vilčnik, Kicar. Posamezni krvodajalci: Vlado Kaučič, Štrafelova; Stank; Hriberšek, Hajdoše; Fajfar-Manj; Krošl, Slovenja vas; Ivan Gave; Ptuj; Marija Štraus, Bezjaicovj Franc Kozel, Zakl. V imenu bolnikov vsem krvodaja cem najiskrenejša hvala za darovaj kri! Splošna bolnišnica Pti inobč.odbc Rdečega križa Pu KRVODAJALCEM IZ VIDMA PTUJA IN POSAMEZNIM snit dolžni opravičilo, ker njihova imen; niso bila objavljena že v predhodit številki. Do tega je prišlo, ker namji zmanjkalo prostora. Uredništvo, Smeti Na tratoh Ob uhci Na tratah plot leseni stoji krasijo ga koprive in druge reči. Da ne bi koprive osamljene bile si nekdo tam je omislil še bire. Da sosede čimbolj razveseli ob ulici nagrmadi dva voza smeti. Kartoni, opeka, vse kar sodi v smeti na vrtu koprivnem tu se dobi. Da vrtiček še bolj pester bi bil staro peč pod plot je zvalil. Na tratah prebivalci zeleh bi vsi da ta vrtičkar plačilo dobi. SEMINAR SINDIKALNIH DELAVCEV V soboto je bil v prostorih Narodnega doma v Ptuju enodnevni seminar sindikalnih delavcev ptujske občine. Na seminarju so razpravljali o aktualnih nalogah in vlogi sindika- tov v socialističnih - samoupravnih' družbeno-pohtičnih in ekonomskih razmerah. Precejšnjem številu sluša- teljev je predaval tajni republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Jože Marolt. „Ah je res, Mira, da si prekinila s tistim mladim profesorjem? " „Da, res je. Postajal je namreč od dne do dne bolj nemogoč. Pomish, ko sem zadnjič zamudila na sestanek, je zahteval, da mu prinesem pismeno opravičilo od očeta." Žrebanje KB Ptuj v ponedeljek je bilo v prostorih kina Ptuj žrebanje KB Ptuj. Žrebanja so se lahko udeležih varčevalci, ki so imeli vezane hranilne vloge. Ob prijetnem programu je bilo razdeljenih precej nagrad, največjo pa je dobil Franc Malek iz Jiršovc 56 pri Desterniku. DobU je 25.000 dinarjev ah osebni avtomobil ŠKODO. O našem obisku na njegovi domačiji bomo pisali v prihodnji številki Tednika. -mn- Zadnje žrebanje KB Ptuj (Foto: Stanko Kosi) XEDNIK — ČETRTEK, 20. aprUa 1972 STRAN 15 Dober den, drogi Prleki no fsa rezervirana žlohta z mojega rezervi- ranega kota! Zaj sen van dve številki zaporedo- nia pisa o črnih, blontnih, sivih no šekastih kozah, zaj pa v^n te naj še nei^e o kozlih napisen: Delimo jih na štiri no dvonozne, z roglovi no brez roglov. Nevarni so eni in drugi. Prvi van lehko v ogradi šeloto pojejo ali pa vas pod rebra stihnejo, drugi na dveh nogah no v hlače oblečeni pa smo še vseh drugih vragolij zmožni. Kaj vse, toga van nemo našteva, lehko pa malo po sebi no po drugih poglednemo pa mo takoj vidh, da smo napodjeni od najrazličnejših betegov kak so: „Nezvestitis", ,,alkoholitis", prevej- ki ,,sigaretitis", dosti pa je tudi tokih, ki majo druge prste no globoke žepe. Ne prime se jih nibena injekcija, nibeni sklepi o odprovi socialne diflerenciacije, skrotka kronični betežniki, ki jih je treba po krotki poti sprafti v „karanteno". Aha, hteja sen van še to povedati, da smo začeli v Prlekiji krampir saditi no druge mantrnije spočijati. Ja, s totin krompiron js resen en vejki križ, še posebno zodja leta, ke smo iz Amerike kolovratske hroše uvozili. Na fse načine jih špricamo, škropimo, zadrgovlemo no jin nastovlamo pasti — pa fse fkup dosti ne pomoga. Jas sen priša letos do druge odločitve. Na njivi, kak je zasaj^eni krompir, sen na fsoki stroni zapica vejko toblo z napison: „vstop kolovratskin hrošon - strogo prepovedani!" Ker so hroši po porekli iz Amerike, sen najjisa toto prepoved tudi v anglesken jeziki, da bi boj razmili, za kaj se prafzapraf gre. Seveda pa sen joko zaskrbleni nad učinkovitostjo tote prepovedi, saj še lidje, ki se štejejo za pismene tokšnih tobel ne spoštuvlejo. O ten sen se prepriča že večkrot na ptujsken zeleznišken prehodi. Tudi tan piše: Hoja čez progo strogo prepovedana no življenjsko nevarna ... Pa si mislite, da gdo to uj)oštevle? Eh, ne bote no smešni. Cim so tiste rompe doj spušene no je nevarnost, da de vsokih hip cug prifučka, te lidje pešci, peciklisti no mopedisti rinejo prek krez glajze no sploh ne pomislijo, da bi jih lehko teta Matilda povohnola. Tista opozorilna tobla pa je boj tak za reklamo, glih tak kak na moji njivi s kero kolovratske hroše strošin. Neke podobnega so tudi ptujski prehodi za pešce, ge bi morali fsi tisti, keri majo kolca na riti — lepo fstafti svojo vozilo na potrpežlivo počakati. Pa mislite, ke se kaj tokega zgodi? Premoj krščeni duši so redki tisti fošerji, ki upoštevlejo, da mamo pešoki fsaj na tistih zebrah zagotovleni svoj življenjski plac. Če ne skočiš kak srjok prek krez cesto, pa če glih si na prehodi za pešce, te ti lehko kokšni fičolino ali pa še vejkšo prdalo na hrbet skoči. Saj rečen, pešec bi moga meti oklep glih tak kak želva, ke lehko avto prek krez njo pela pa se ji čista nic ne zgodi. Drogi brolci, gnes gdo van jas to pisen, — vuni tak dež gre kak, da bi se fsa nebeška faserlajtnga pokvorla. Ja pa to ne je prvi den. Toti april, de nas po zaleja, v jesen no poleti pa de po toka suša, ke do lehko žabe v mlakah proh pometale. April je že od negi negda tokšni mesec, ke ne veš, kokšno vremen de za deset minut. Saj vete kak provi tisti vremenski pregovor: ,,Merc je pes, april pa ves . . ." No, zaj pa te moren pomalen hejovati, saj se že Mica v kuhji na ves glos dere: ,,Lujs, poj)ravi mi marelo, ke mo lehko šla v stacun po fasngo. Vete, moja Mica joko rada hodi v štacune pa če glih včosik nema v žepi niti ficka. Saj vete, kak so ženske, da so srečne, ce si lehko malo lepo blago oglednejo, če pa je za pudlon še kokšni fejst trgovec, te pa je seveda paša za oči še vejkša. No, saj ne rečen, da je z nami moškimi kaj drgačik, seveda s toto razliko, da posemo oči na tisti stroni, ge ženske strežejo. Pa kaj si čenio, ce mamo oči pokvarjene v tokšno smer, da rajši jenko kak moške hlače vidijo. Te pa srečno. Lepo vas pozdrovla Lujzek „Mamica," pravi Mihec na večer pred svojim rojstnim dnem, „če ti je vseeno, bi raje eno svečo in pet tort." On: „Veš, o svoji novi obleki bi se prej morala posvetovati s kako prijateljico." Ona: „Smešno, preneumno! Je že kdaj kakšen vojskovodja vprašal svojega sovražnika, kako in s kakšnim orožjem se naj bori zoper njega? " NEDELJA, 23. APRILA - 6.00 Dobro jutro; 6.05 Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za kmetovalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila; Radijski in TV spored; 8.05 Radijska igra; 9.00 Poročila; 9.05 Iz naših krajev; 9.5 5 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Še pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.00 Poročila; 11.15 Poslušalci čestitajo; 12.00 Poročila; 13.00 Poročila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30, Reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.00 Poročila; 14.05 Veliki orkestri; 14.30 Humoreska; 14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05 Opere; 16.00 Za razvedrilo; 16.30 Športno popoldne; 17.00 Poročila; 18.30 Lahka glasba; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razgledni- ce; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Godala; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nakturno; 23.15 Jazz, 24.00 Poročila. VSAK DAN, RAZEN V NEDELJO, JE ZJUTRAJ NASLED- NJI današnji dan (ob torkih, četrtkih in sobotah); 7.00 Poročila; 7.15 EP; 7.25 Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 24. APRILA 14.00 Poročila; 14.10 Zbori Stevana Mokranjca; 14.30 Poslušalci čestita- jo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester radia Muenchen; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila; 18.15 Godala; 18.35 Interna; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Štirje kovači; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Operi Dioklecijan in Siavček; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz, 23.00 Poročila, 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zaplešite; 24.00 Poročila. TOREK, 25. APRILA - 14.00 Poročila; 14.10 Glasba mladih; 14.30 Ansambel Jožeta Kampiča; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recijal Tatjane Bučarjeve; 16.00 VrtUjak; 16.40 Orkester Boston Pops; 17.00 Poročila; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Poročila; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Družba in čas; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Javite se Podravki; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Od premiere do premiere; 2 1.30 Lahka glasba; 22.00 Poročila; 22.15 Janacek in Suk; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za lahko noč; 24.00 Poročila. SREDA, 26. APRILA - 14.00 Poročila; 14.10 Zamejski zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Poročila; 15.30 Tek ob žici; 15.40 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Wilija Stecha; 17.00 Poročila; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Glasbena galerija; 18.00 Poročila; 18.15 Popevke; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.30 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Komorni studio; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 28. APRILA - 6.00 Dobro jutro; 6.05 Poročila; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 8.00 Poročila; Radijski in T V spored; 8.05 Vesele pesmi; 9.00 Poročila; 9.05 Maležič: Tako se je formirala ljudska oblast; 9.35 Pesmi borbe in dela; 10.00 Poročila; 10.05 Še pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi o pomladi; 11.00 Poročila; 11.15 Orkestralna glasba; 12.00 Poročila; 12.10 Opoldanski cocktail; 13.00 Poroči- la; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Narodne in umetne pesmi; 14.0 Poročila; 14.05 Opere; 15.00 Poročila; 15.05 Potovanje po domovini; 17.00 Poročila; 17.05 Lahka glasba; 17.25 Radijska igra; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Ansambel^ Jožeta Privška; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Javite se Podravki; 19.25 Glasbena medigra; 1-9.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Slovenski pesnik France Kosmač; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Mojstrovine impresionizma; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Melodije; 24.00 Poročila. PETEK, 28. APRILA - 14.00 Poročila; 14.10 Kaj pripoveduje glasba; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Barber: Adagio za godala; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Deuber; 17.00 Poročila; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.00 Poročila; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops; 21.50 O pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. SOBOTA, 29. APRILA - 14.00 Poročila; 14.10 Sobotno popoldne; 14.55 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orgle; 16.45 S knjižnega trga; 17.00 Poročila; 17.00 Gremo v kino; 17.50 Pogovor s poslušalci; 19.00 Lahko noc, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Javite se Podravki; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.00 Za konec tedna; 22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.00 Poročila; 23.05 V novi teden; 24.00 Poročila; 01.00 Poročila. Obupan Škot se hoče zastrupiti in gre v lekarno po lizol. „Prosim za en peni hzola." „Najmanjša količina, ki jo prodajamo, stane osem penijev," odgovori prodajalka. „Hvala lepa, potem pa raje še živim!" odgovori Škot. „Zakaj neki imajo vozni red, ko pa vsi vlaki prihajajo in odhajajo z zamudo? " negoduje potnik. „Kako pa bi vi zdajle lahko ugotovih, da vlaki niso točni, če ne bi bilo voznega reda? " ga skuša pomiriti železničar. 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 20. aprila 197^ NEDELJA, 23. APRILA 9.40 PET MINUT PO DOMAČE; 9.4S KMETIJSKI RAZGLEDI; 10.12 KMETIJSKA ODDAJA; 10.55 MOZAIK; 11.00 OTROŠKA MATINEJA; 11.45 MESTECE PEY- TON; 12.35 TV KAŽIPOT; NE- DELJSKO POPOLDNE; 18.00 HEI- DI; 18.30 KRATEK FILM; 19.45 CIKCAK; 20.00 TV DNEVNIK; 20.25 3-2-1; 20.30 VAŠČANI LUGA; 2 1.20 ZABAVNO GLASBE- NA ODDAJA; 21.35 ŠPORTNI PREGLED; 22.05 POROČILA IN NOVICE O POLETU APOLLA 16; PONEDELJEK, 24. APRILA 9.05 ODPRTA UNIVERZA: 9.35 TV V ŠOLI; 10.30 NEMŠČINA; 10.45 ANGLEŠČINA; 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE; 14.45 TV V ŠOLI; 15.40 NEM- ŠČINA; 15.55 ANGLEŠČINA; 16.10 FRANCOŠČINA; 16.45 MADŽARSKI T V PREGLED; 17.45 I. Rošič: RIKI; 18.15 OBZORNIK; 18.30 V AVTOBUSU; 18.55 MOZAIK; 19.00 MLADI ZA MLADE; 19.45 KRATEK FILM; 19.50 CIKCAK; 20.00 TV DNEV- NIK; 20.35 3-2-1; 20.35 V OGLEDALU ČASA; 21.40 DIAGO- NALE; 22.30 POROČILA; TOREK, 25. APRILA 9.35 TV V ŠOLI; 10.40 RUŠČINA; 11.00 OSNOVE SPLOŠ- NE IZOBRAZBE; 14.45 TV V ŠOLI; 15.35 RUŠČINA; 15.55 TV VRTEC; 16.10 ANGLEŠČINA; 16.45 MADŽARSKI TV PRE- GLED; 17.45 F. Bevk: PESTERNA; 18.00 RISANKA; 18.15 OBZOR- NIK; 18.30 MELODIJE ZA VSE ČASE; 19.00 MOZAIK; 19.05 LETALCI IN VSELJUDSKA OBRAMBA; 19.30 TO JE MARKE- TING; 19.50 CIKCAK; 20.00 TV DNEVNIK; 20.25 3-2-1; 20.35 TAT IZ PARIZA; 22.35 PORO- ČILA; SREDA, 26. APRILA 8.20 TV V SOLI; 16.25 PODELITEV PRIZNANJ OF; 17.50 DON KIHOT; 18.15 OBZORNIK; 18.30 ZDAJ ZAORI PESEM O SVOBODI; 19.00 MOZAIK; 19.05 OD FILMA DO FILMA; 19.20 S KAMERO PO SVETU; 19.50 CIKCAK; 20.00 TV DNEVNIK; 20.40 3-2-1; 20.50 SEDMINA; 22.10 RTV VAM PREDSTAVLJA; 22:30 POROČILA; ČETRTEK, 27. APRILA 15.45 F. Forstnerič: KRUH; 16.05 ZAPOJTE Z NAMI; 16.20 JURČEK; 16.30 ČARNI SVET ŽIVALI; 16.55 OBZORNIK; 17.10 DRŽAVA V DRŽAVI; 17.40 MOZAIK; 17.45 X 25 JAVLJA; 19.20 SLOVENIJA V PARTIZAN- SKI PESMI; 19.50 CIKCAK; 20.00 TV DNEVNIK; 20.25 3-2-1; 20.35 ČETRTKOVI RAZGLEDI; 21.20 BOS SKOZI PEKEL; 22.05 POROČILA; 22.10 VATERPOLO JUGOSLAVIJA:SZ; PETEK, 28. APRILA 9.30 TV V ŠOLI; 11.00 ANGLEŠČINA; 14.45 TV V ŠOLI; 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE; 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED; 17.35 TRAPOLLO HH 33 18.15 OBZORNIK; 18.30 REZERVIRAN ČAS; 18.45 GO- SPODINJSKI PRIPOMOČKI; 18.55 EKONOMSKO IZRAZOSLOVJE; 19.00 MESTECE PEVTON; 19.50 CIKCAK; 20.00 TV DNEVNIK; 20.25 3-2-1; 20.30 KVIZ 72; pribl. 21.40 VATERPOLO ITALI- JA:JUGOSLAVIJA; 22.40 PORO- ČILA IN NOVICE O POLETU APOLLA 16 R o d i 1 e s o : Marija Acimovič, Kidričevo 18 — Dejana; Ana Horvat, Kog 36 - Roberta _ Marija Kuhar, Zabovci 72 — Heleno; Elizabeta Pihler, Grajen- ščak 40 - dečka. Angela Munda, Prerad 7 - Zlatka; Ida Rebernišek, Črmožiše 50 — dečka; Antonija Iljevec, Pobrežje 43 — Romano; Marija Rašl, Potrčeva 25 — Vladimira; Rozalija Krajnc, Gradi- šče 8 — Simono; Cvetka Fridl, Zg. Hajdina 13 — Benjamina Elizabeta Marin, Gibina 27 — deklico; Marija Hentak, Dornava 119 - deklico; Silvestra Furjan, Karlovec 30 — Srečka; Vera Gerjovič, Kidričevo 6 — Tomaža . Francka Petrovič, Mala vas 29 — deklico; Justa Vršič, Mala vas 30 — deklico; Neža^ Drevenšek, Cirkovce n. h. — dečka; Jožefa Hebar, G. Ključarovci 10 - Marijo; Jožica Presecki, Zg. Velovlak 22/a — deklico; Ljudmila Čeh, Vinski vrh 67 — Bogdana; Angela Ornik, Prepolje 35/a - dečka; Štefka Novak, Miklavž 31/a - Mojco; Ivanka Pavič, Lukovščak 40 - deklico; Jožica Pirš, Vrhole 17 — dečka; Kristina Meglic, Prvenci 6 — Janeza; Jožefa KlasinCj Potrčeva 50 - dečka; Rozalija Kosutar, Strmec 73 — Milenco; Neža Kos, Trnovska vas 32 - deklico. Poroke: Franc Svenšek, Podlehnik 43 in Ana Vidovič, Strajna 53; Alojzij Jernejšek, Kidričevo 58 in Marija Skaza, Rabelčja vas 27; Ivan Fras, Sovjak 71 in Justina Prša, Slavšina 16; Jožef Bezjak, Markovci 34 in Neža Strelec, Markovci 34; Franc Kolarič, Moškanjci 72 in Ana Tekmec, Sp. Velovlak 12; Stanislav Horvat, Polenšak 5 in Marija Glazer, Mezgovci 64. Umrli so: Vincenc Gonzej, Smolinci 31, roj. 1916, umrl 12.^ aprila 1972; Štefanija Frankovič, Ločki vrh 14, roj. 1896, umrla 14. aprila 1972. PRODAM nov puhalnik za seno premer cevi 40 cm. Vrbančjč Zrkovska c. 116, Maribor. PRODAM kombiniran otroški vozj ček za 400 din, UKV radio ^ 150 din, vlažilec zraka za 100 din košarico za dojenčka za 100 din uj 80-literski hladilnik za 400 din Gornik, Kajuhova 3, Ptuj. DRUŠTVO UPOKOJENCEV v Ptu. ju razpisuje mesto kvalificirane natakarice. Po potrebi se bodo upoštevale prijave polkvalificiranih natakaric. Sprejemajo se tudi prijave upokojenk z istimi kvalifikacijami, Nastop službe in prejemki po dogovoru. Pismene vloge je treba vložiti v pisarni podružnice, Ašker- čeva 9, Ptuj, v uradnih urah do 1. maja 1972. SPREJMEM v redno zaposlitev vestnega instalaterja za vodovod in centralno kurjavo in vajenca', Vodovodna instalacija, Draženci 49/a, p. Hajdina. MLAJŠO gospodinjsko pomočnico ali starejšo žensko za čuvanje otroka nujno potrebujemo. Vprašajte v upravi lista ali tel. 77-565. ELEKTRIČNI štedilnik in 80-liter ski hladilnik, vse v dobrem stanju prodam. Ivanka Vidovič, Sp, Hajdina 2. VELIKO stanovanje v centru Ptuja, menjam za majhno komfortno garsonero v bloku. Štefanija Gabor, Ptuj, Prešernova l/I. 2000 KG KRME po 1 din prodam, Marija Slanic, Rabelčja vas 10, Ptuj, IŠČEM štiri ženske od 18 do 45 let za hotel v Avstriji. Nastop službe 1. junija do 31. avgusta. Zaslužek z vso oskrbo 3.500 šilingov mesečno. ' Vprašajte pri Ivanu Soku, Sodinci 10, p. Velika Nedelja. ; VOZNO KRAVO, rodovniško, si- ; mentalko, 8 let staro in 8. m«. ; brejo prodam. Slava Rak, Senešci ' 28, p. Velika Nedelja. \ MLADA zaročenca iščeta prazno sobo v Ptuju. Ponudbe pod ,,takoj", j PRODAM TOMOS-avtomatik. Kle- menčič, Rabelčja vas 10, Ptuj. ZAKONCA z dvema otrokoma ■ iščeta stanovanje v okolici Ptuja. Plačata po dogovoru. Naslov v upravi. ; V PETEK, 1. aprila je bila na j avtobusu Ptuj-Polenšak-Tomaž, i2- i gubljena moška denarnica z večjo ; vsoto denarja in dokumenti. Najdi- telja prosim naj vsaj dokumente posije po pošti. SPREJMEM pomoč v gospodinj-j stvu, dvakrat tedensko po štiri ure i dopoldne. Naslov v upravi. PRODAM FIAT 750, 1966 letnik, j dobro ohranjen. Marica Brazda, | Ul. dr. Kelemina 1, Ormož. ! PRODAM strešne late za plošče, j Zagrebška 8, Ptuj. UGODNO prodam spalnico. Vgra-: šajte v kiosku Večera (pri bolnisni-; ci). 1 TRIDESETLETNICA IZSELJEVANJA (Nadaljevanje s 1. strani) kočljivo menda zaradi tega, ker baje ne vedo, kje živijo koroški Slovenci, da bi jim dali tisto, kar jim zagotavlja državna pogodba. K temu je treba nedvoumno poudariti: Kjer so jih izseljevali pred tridesetimi leti, povsod tam koroški Slo- venci avtohtono živijo tudi danes. Ce pa pogledamo, kdo so tisti krogi, ki že vsa leta sistematič- no zastrupljajo ozračje, v katerem izvajanje mednarodnjih obveznosti v korist slovenske manjšine res lahko postane „kočljivo", potem moremo ugotoviti le eno: Ti krogi so že enkrat pomagali pripravljati in izvajati načrte za fizično likvi- dacijo koroških Slovencev; zato bi vsaka ugoditev njihovim zahtevam pomenila podporo in soglašanje z zločinsko poHtiko rodomora. S. V. Razpisujemo mesto snažilke. Plača po pravilniku o osebnih dohodkih. Preizkusna doba en mesec. Osnovna šola »Tone Žnidarič«, Ptuj Družina je zbrana pri obedu, juha je na mizi. Zunaj pa močno dežuje, zato pripomni mož: „Voda in zopet voda, človek bi znorel!" ,,Prav ti je, pa daj več denarja gospodinjstvo, pa bo juha boljša," se razburja žena, ki moža ni razumela^ TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni uredjiik: Anton Bauman. - Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72, - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14. -