PLANINSKI VESTNIK POMOC GRS OB LANSKOLETNIH VODNIH UJMAH GORSKI RESEVALCI OB DIVJIH REKAH DANILO SKERBINEK Slovenski gorski resevalci se zaradi svoje spe- cializacije dela, uvezbanosti in stalne pripravlje- nosti za pomoc v gorskem svetu uspeSno vklju- Cujemo v nudenje pomoci tudi povsod tarn, kjer s svojim znanjem, poznavanjem terena in spe- cialno opremo lahko pomagamo pri resevanju ljudi in njihovega premozenja. S tem iz planin- ske samozascitne sluzbe vse bolj prerascamo v javno priznani dejavnik. V preteklosti smo ze uspeSno pomagali ob naravnih in drugih hudih nesrecah, kot na primer pri potresih v Skopju in Poso&ju, obilnih sneznih padavinah leta 1952, 1985 in 1986, letalskih nesrecah v Cmi gori, pri Adenu v Afriki itd. Ob zadnji vodni ujmi novembra 1990, ki je silovito prizadejala Slovenijo, smo bili uCinkoviti. V nudenje pomofii in aktivnosti ob tem dogodku je bilo vkljuceno 76 resevalcev iz postaj GRS Celje, Ljubljana, Skofja Loka, Maribor, Prevalje, Tolmin, Kamnik in Trzic. Obcanom Slovenije in njenim ustanovam smo v casu vodne ujme in pri odpravljanju njenih posledic med 1. in 8.11.1990 opravili 682 ur dela in pomoci. Najvec dela je bilo opravljeno v porecju Savinje, in sicer Zgornje Savinjske doline med Lucami in Mozirjem, v delu porecja Savinje med Sem- petrom v Savinjski dolini in Zidanim mostom ter vzdolz Selske Sore in pritokov, sicer pa se vzdolz Bace, Kamniske Bistrice in Bistricice, TrziSke Bistrice, Mislinje in drugje. Ze zgodaj popoldne 1. novembra so gorski resevalci morali nujno na pot z zdravili za tri osebe v hribih nad Zelezniki, sodelovali so pri resevanju vozil in drugega premozenja iz na- rasle Trziske Bistrice in obsli hribovske zaselke, popolnoma odrezane od doline nad Kamnisko Bistrico, tekoce porocali o razmerah in stanju ter bili prisotni zaradi morebitne potrebne zdrav- stvene pomoci. Dne 2. novembra je bilo najhuje. Nalivi so sledili nalivom, bregovi najmanjsih potockov so bili globoko pod razbesnelo vodo. Iz Davce je bilo potrebno navsezgodaj nujno spraviti v UKC Ljubljana - Oddelek za dializo bolnico. Podrti mostovi in poplavljena Selska dolina so reseval- ce prisilili, da so jo prek Jelovice in SoriSke planine srecno spravili v dolino in pravocasno predali v zdravstveno oskrbo. Vse ve6 je bilo pozivov za pomoc GRS iz razlicnih predelov Slovenije: zbirali smo podat- ke o prevoznosti cest (Misiinjska in Meziska dolina, dolina proti Zeleznikom, obmocje Po- rezna, Strzisca in Petrovega brda, cesta Luce- Ljubljana), opazovali razmere v oddaljenih za- selkih, ugotavljali stanja in nudili potrebno prvo pomoc, obiskali bolne in starejse ljudi v odroc- nih ali tezko dostopnih krajih, zaselkih in na samotnih kmetijah. Ob 15. uri ta je dan nasa sluzba dobila urgentni poziv, prebiti se v Luce in ugotoviti tamkajsne razmere. Ob mocnem dezevju, po poplavljenih cestah in prek mocno ogrozenih ali preplavlje- nih mostov so tri ekipe gorskih re§evalcev z vozili »lada« ugotavljale razmere in iskale moz- nosti, kako priti tja najprej po glavni cesti, ko pa je bila neprevozna oziroma unicena, po stranskih cestah v Lu6e. Malo nad dolino je sneg pobelil pobocje. Po ve6 urah iskanja v stalnih nalivih sta dve ekipi prenehali delati, saj naloge ni bilo mogoce izvesti. Tretja ekipa GRS je poskusala priti v Lu6e prek Koroske. Za Crno na KoroSkem so navzgor proti grebenu med Raduho in Olsevo priSli v sneg; na Slemenu ga je bilo ze kar precej. Po precejsnjih objektivnih tezavah so ob 20,30 kot prva ekipa prisli v Lufie. Z radio zvezami GRS so prek nase mreze obvescanja oddali poroCilo o moznem prevozu in se isti vecer so v tej smeri stekli transport hrane, zdravil in zdravniske pomoci ter vsa nadaljnja pomoft poplavljenim. Posebna ekipa koroskih resevalcev je vso to noc nudila pomod in sredstva zvez ekipam, ki so opravljale transport prek Crne, Koprivne in Slemena v Luce. V soboto, 3. novembra, smo gorski reSevalci §e razsirili mrezo obvescanja in prek svojih radio zvez porocali o stanju cest, mostov, o zdrslih zemeljskih plazovih zajezenih vodotokih med Raduho in Olsevo ter o stanju vode in drugem v poreCju zgornjega toka Savinje. Neposredno so resevalci spotoma opravili se celo goro drugega dela, pomoci in uslug. Formirali smo posebno ekipo resevalcev, ki je ob svitu tega dne iz Crnivca prek Kranjskega Raka sestopila v Podvolovjek, ocenila stanje zajezenosti Lucke Bele, obsege zemeljskih pla- zov, obiskala samotne kmetije, oskrbela z osnovnimi zivili in svecami po pobocjih raztrese- na kmetijska gospodarstva, se odzvala in dosta- vila potrebna zdravila, ponekod pa le obiskala domacije in ljudem vlivala voljo in pogum. Kot dobri poznavalci terena smo nudili pomoc in vodenje terenskim ekipam elektrogospodar- stva, cestnih podjetij, PTT in drugim; zbirali smo podatke o okvarah na elektricnem in tele- fonskem omrezju; na GabrSki gori nad Skofjo Loko smo nudili pomoc stanovalcem hise, ki jo je ogrozil zemeljski plaz. Ekipa resevalcev je skupaj z geologi pregledala zajezitve in plazove v spodnjem delu Lu6ke Bele oziroma. Podvolovjeka in desno pobocje Savinje. Dobili smo prvo oceno o ogrozenosti tega obmofija. Na poziv Cestnega podjetja Ce­ lje je nova ekipa resevalcev pricela odstranjeva- ti naplavljeno drevje in hlode izpod most- nih opornikov, ki so bili skrajno ogrozeni. Rese­ valci so s hitrim spustom po vrvi do vodne gladine izvedli potrebno akcijo in s ponovnim umikom na most omogocili tezki mehanizaciji, da je delo lahko dobro in varno opravila. Dne 3. novembra zvecer je nevarnost popustila 309 PLANINSKI VESTNIK in nekatere ekipe gorskih resevalcev so se vrnile na domove. Celjski resevalci so Stabu CZ pustili v uporabo svoje radio zveze in teren- sko vozilo lada-niva. To opremo so s pridom uporabljali vse do 10. novembra. 4. novembra je bil v znamenju popuscanja napete situacije. Obseg divjanja vodne ujme je bil definiran, dostopi do ogrozenega obmocja so bili odprti. Ekipe resevalcev so ta dan sode- lovale pri zagotavljanju nemotenega transporta iz Cme v Solcavo, pri prevozu ali spremljanju komisij za ugotavljanje in oceno skode in pri DR. IZTOK TOMAZIN V znanem svtcarskem sportnem in kongresnem srediscu Crans Montana je bil med 11. in 14. aprilom letos mednarodni kongres gorske medi­ cine, ki so ga organizirali ISSM (Mednarodno zdruzenje za gorsko medicino), Medicinska ko- misija UIAA (Mednarodnega zdruzenja alpini- sticnih organizacij), IKAR (Mednarodno zdruze­ nje gorskih resevalnih organizacij) in GRIMM (Zdruzenje zdravnikov in drugih gorskih rese­ valcev). Med vec kot 400 udelezenci z vsega sveta so bili pretezno raziskovalci, zdravniki- gorski resevalci in drugi, ki se ukvarjajo z gorsko medicino. Iz Slovenije sva se ga udele- zila dr. Tomaz Azman in dr. Iztok Tomazin. Kongres je potekal v obliki stirih zaporednih simpozijev. I. VISINSKA FIZIOLOGIJA IN PATOFIZIOLO- GIJA Mozganski in pljucni edem sta najbolj nevarna zapleta visinske bolezni, zato sta na prvem mestu zanimanja raziskovalcev. Pogosto se pojavljata na visinah nad 4000 metri, v Himalaji in drugih visokih gorstvih pa vsako leto zahteva- ta zrtve, med katerimi so tudi najboljsi alpinisti. Vsi mehanizmi njunega nastanka raziskavam se niso znani, v zdravljenju pa je nekaj novosti. Takojsen sestop in kisik sta se vedno najboljsa, zal pa najveckrat nedosegljiva resitev. Amerifia- ni in Francozi so predstavili prenosni, le nekaj kilogramov tezki hiperbaricni komori, ki sta resili ze nekaj zivljenj v visokih gorah. Primemi sta tudi za uporabo na alpinisticnih odpravah. Med zdravili za visinski pljucni edem je najbolj raz- iskan in najvec uporabljan nifedipin, ki ga v medicini uporabljamo predvsem za zdravljenje povisanega krvnega pritiska in nekaterih bole­ zni srca. Uporaba tega in drugih zdravil je seveda predvsem domena zdravnikov. Italijani so v sodelovanju z nepalsko vlado v znozju Mount Everesta na visini 5050 metrov postavili velik raziskovalni laboratory za geolo- ske, ekoloske, medicinske, zooloske in botanic- ne raziskave. Zahtevno gradnjo in delovanje 170 kvadratnih metrov velikega z najmodernej- 310 so bivaino in raziskovaino opremo natrpanega odstranjevanju naplavljenega lesa izpod oporni- kov mostov prek Savinje med Latkovo vasjo in Zidanim mostom. Taksna dela je ekipa reseval­ cev opravljala vse do 8. novembra. Vodna ujma je bila za naso sluzbo nov izziv. Stalna dobra pripravljenost, ustrezna opremlje- nost, organiziranost in poznavanje terena so omogocili, da smo lahko zanesljivo in uspesno pomagali povsod tarn v Sloveniji, kjer je bilo potrebno. Prejete zahvale in priznanja za nase sodelovanje kazejo, da so bili z nasim delom zadovoljni tudi drugi. laboratorija v obliki egipcanske piramide so predstavili z zanimivim filmom. Seznanili so nas tudi s prvimi v tern laboratoriju opravljenimi raz- iskavami. II. MEDICINSKI PROBLEMI GORSKEGA RE- SEVANJA Najvec smo govorili o najhujsem problemu - zivljenjsko ogrozenih ponesrecencih. Pri njih izstopajo poskodbe glave in hrbtenice, se po- sebno zaradi izredne razmahnitve zmajarstva in jadralnega padalstva v zadnjih letih. Pozimi so na prvem mestu podhladitve in zadusitve zaradi zasutja v sneznih plazovih. Helikopter z usposobljenim zdravnikom in vso potrebno me- dicinsko opremo na krovu je osnovni pogoj sodobnega resevanja v gorah. Pri poskodbah glave in hrbtenice je na terenu Skrb za koce v visokogorju V Trentu je bilo 25. in 26. aprila letos mednarod­ no posvetovanje z naslovom Prihodnost planin- skih postojank, na katerega so bili vabljeni predstavniki z obmocja delovne skupnosti alp- skih mest iz Avstrije, Francije, Italije, Nemcije, Svice in Slovenije; v celoti je v tej skupnosti vclanjenih 22 mest, od slovenskih pa Jesenice, Kamnik, Ljubljana, Maribor, Radovljica in Roga- ska Slatina. Dne 25. aprila je vse predstavnike planinskih zvez sprejel predsednik filmskega festivala v Trentu Giacomo Priotto (v okviru tega festivala je bilo namrec posvetovanje) in jih seznanil s pobudo, da bi se na obmocju alpskih dezel resno ukvarjali s problematiko planinskih koc, da bi poenotili nekatera stalisca, izmenjavali iz- kusnje itd. Predstavniki zvez so predstavili koce na svojem obmocju, pri Cemer je bilo ocitno, da so v OAV (Avstrija) najbolj aktivni in da so iz- redno prizadevni tudi v CAI (Italija), zal pa nista bila na posvetu predstavnika Svice in Francije. Uradnega dela posvetovanja se je udelezilo kak§nih 180 gostov. Poleg planinskih delavcev in funkcionarjev so bili mocno zastopani tudi novinarji casopisov, radia in televizije. Posveto­ vanje je bilo nekoliko improvizirano, saj pravih MEDNARODNI KONGRES GORSKE MEDICINE ZDRAVNIKI V SKALNIH VISINAH