TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice Glasilo Obœine Moravske Toplice Tokrat Lipnica prinaøa veœ razpisov: za subvencioniranje kmetijske proizvodnje (strani 8 in 9), za nagrado in priznanja ob obœinskem prazniku (7. stran), objavljamo pa tudi pravilnik o denarni pomoœi novorojencem, do katere so upraviœeni obœani naøe obœine (stran 10). V poroœilu o delu obœinskega sveta se ukvarjamo s temo status krajevnih skupnosti v prihodnje. Svoje poglede na to tematiko je razgrnil tudi æupan Feri Cipot. V teh tednih se je (ali se bo v kratkem) zvrstilo veœ obletnic ustanovitev gasilskih druøtev (vsekakor ne bi smeli spregledati niti 60-letnic lovskih druæin; kar nekaj jih bo letos proslavilo jubilej), na obœnem zboru Obœinske gasilske zveze so se ukvarjali tudi z vsebinskimi vpraøanji nadaljnjega delovanja, na predsedstvu je æupan pojasnil svoj predlog centralne operativne enote gasilcev ... Zapis iz obmejnih krajev je okrnjen: sodelavka Ella je namesto na terenu pristala v bolniønici. Ludvik Soœiœ, odgovorni urednik FOTO: Geza GRABAR FOTO: Ludvik SOŒIŒ LIVADA PRESTIGE DO SEPTEMBRA – Œeprav gradnja elitnega hotela s petimi zvezdicami v zdraviliøkem kompleksu Terme 3000 v Moravskih Toplicah nekoliko zamuja, odgovorni zatrjujejo, da bo hotel nared prve dni septembra. Petiœnim gostom bo v novem hotelu z lastno turistiœno infrastrukturo na voljo 115 sob oziroma 268 leæiøœ. Vsaka soba bo imela kopalnico z navadno in termalno vodo, kar bo edinstvena ponudba na svetu. Hotel naj bi odlikovala tudi vrhunska kulinarika. Investicijska vrednost hotela je kar 4,8 milijarde tolarjev. Panonske Terme so dobile milijardo tolarjev nepovratnih sredstev. Øe en nadvse zanimivi podatek: za 80 prostih delovnih mest v prvi fazi se je prijavilo kar 1.650 kandidatov. (G. G.) POLETJE V SONŒNEM PARKU VIVAT – Ambiciozen investicijski ciklus v vrednosti 15 milijonov evrov je obsegal obnovo in øiritev hotela Vivat, gradnjo naselja s 119 apartmaji in bazenskega kompleksa z vrhunskim wellness centrom. Apartmajsko naselje je æe v uporabi, zamujajo pa dela pri izgradnji bazenskega kompleksa. Le-ta bo obsegal kar 2.500 m2 vodnih povrøin, sodobni wellness center bo temeljil na filozofiji petih elementov kitajske medicine s pridihom prekmurskih zdravilnih toœk. Izvajali bodo tudi pilotski projekt zdravljenja psoriaze. Æe sredi maja je zaœel obratovati center azijskih masaæ Tawan, prvi v tem delu Slovenije. Obœanom naøe obœine bodo namenili 10-odstotni popust na ceno kopalnih kart v novem bazenskem kompleksu. (G. G) FOTO: Ludvik SOŒIŒ PRIJAZNA DOBRODOØLICA – V ravninskem delu obœine (in v Selu) pred vhodom v naselja prijazno pozdravijo skrbno negovane gredice. Z obœinskimi sredstvi jih prek javnih del ureja TIC Moravske Toplice, naslednje leto bodo akcijo olepøanja razøirili tudi na goriœki del obœine. Prizor je iz Norøinec, a za lepøe okolje moramo poskrbeti vsi: le kakønih deset metrov stran je nekaj œasa samevala razpadajoœa pozdravna tabla. VENEC OB BENKOVEM SPOMENIKU V TEØANOVCIH – Ob 61. obletnici usmrtitve industrialca Josipa Benka je 15. junija v imenu Benkove snahe Emilije k spomeniku v Benkovem spominskem parku v Teøanovcih poloæil venec njen brat Emerik Hanc. Spremljala sta ga æupan Franc Cipot in œlan organizacijskega odbora Ludvik Soœiœ. Emilija Benko je izrazila pripravljenost, da prevzame skrb za vzdræevanje spominskega parka. ØPORTNA TEKMOVANJA V MORAVSKIH TOPLICAH – PROMOCIJA NORDIJSKE HOJE – Martjansko Druæenje z Pomladno obdobje je tudi œas øtevilnih øportnih tekmovanj. nordijsko hojo lahko razumemo tudi kot poziv obœanom, da Aktivnosti Obœinske øportne zveze in mentorska vloga Panonskih posvetijo veœ pozornosti telesnim aktivnostim in hoja s pomoœjo term so pripomogle k temu, da se je obœinsko srediøœe z leti pohodnih palic je kot nalaøœ: dostopna je vsakomur, aktivira tudi razvilo v priljubljeno øportno srediøœe. Kmalu po prvem Moravskem zgornji del telesa, poteka po terenu, ki si ga pohodnik sam izbere teku sta se zvrstila øe Kolesarski maraton Ajda in Olimpijski tek z ... Center za nordijsko hoja Pomurja naœrtuje ureditev poti za veœ sto nastopajoœimi. Na sliki: øtart I. Moravskega teka. nordijsko hojo na Goriœkem. Besedilo: Ludvik Soœiœ, fotografije: Geza Grabar 29. junij 2006 SPREMEMBE V DELOVANJU IN ORGANIZIRANOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Letos bomo praznovali deseti praznik Obœine Moravske Toplice in hkrati dvanajsto obletnico uvedbe lokalne samouprave in lokalnih volitev, kar je nedvomno eden od mejnikov v razvoju slovenske druæbe in dræave. Med obœine, ki skrbno in uspeøno izvajajo poslanstvo na lokalni ravni in s tem pomembno prispevajo h krepitvi demokracije in sploønega razvoja, je gotovo tudi naøa obœina, ki se po marsikaterem kazalcu uvrøœa v vrhnji del lestvice slovenskih obœin. Pri delu in razvoju celotnega obmoœja obœine so v preteklosti pomembno vlogo odigrali tudi oæji deli obœine, organizirani v krajevne skupnosti oziroma krajevne odbore in vaøke odbore, tam kjer krajevne skupnosti niso veœ delovale. Tako raznovrstna organiziranost delovanja na najniæjem nivoju lokalne samouprave v vaseh in naseljih je v preteklosti ob vseh teæavah, ki so bile povezane z doloœitvijo oziroma izvolitvijo ljudi v nefunkcionalno oblikovane krajevne skupnosti na nivoju veœ vasi oziroma naselij, kljub vsemu dajala relativno dobre pogoje za delovanje organov krajevnih oziroma vaøkih odborov, predvsem zaradi tega ker so øe vedno obstajali materialni pogoji za izvajanje najbolj primarnih vsebin na lokalni ravni – vzdræevanje vaøkih cest, urejanje pokopaliøœ, vzdræevanje in urejanje vaøkih in gasilskih domov in drugih javnih objektov, ki so bili izgrajeni s sredstvi obœanov in sluæijo izkljuœno lokalnemu prebivalstvu. Zato morda v preteklosti tudi ni bilo toliko razlogov, da bi spreminjali organizacijo na najniæji lokalni ravni, œeprav je tudi v preteklem obdobju zakonodaja na nivoju lokalnih skupnosti to predvidevala in omogoœala. Potem ko so pravzaprav v vseh naseljih potekli krajevni samoprispevki in so krajevne skupnosti ostale brez vseh t. i. izvirnih prihodkov, pa se postavlja vpraøanje sprememb v organiziranosti delovanja krajevnih skupnosti. Reøitvi v zvezi s tem sta le dve: da krajevne skupnosti postanejo vsa naselja kot pravne osebe oziroma da se v vseh naseljih organizira najniæji nivo lokalne samouprave v obliki krajevnih odborov. Pred odloœitvijo, ki jo mora sprejeti obœinski svet, je potrebno odgovoriti na vpraøanje, kakøen naj bo cilj nameravanih statutarnih in organizacijskih sprememb. Prva moænost, ki jo doloœa Zakon o lokalni samoupravi v 19. b œlenu je, da se s statutom obœine lahko prenese v izvajanje oæjemu delu obœine zlasti naloge, ki se nanaøajo na lokalne javne sluæbe, kot so vzdræevanje krajevnih cest in drugih javnih povrøin, upravljanje s premoæenjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva, ter pospeøevanje kulture in drugih druøtvenih dejavnosti. Ta oblika organiziranosti je primerna za veœje krajevne skupnosti, ki ponekod v Sloveniji øe vedno obstajajo in imajo zaposlene ljudi v lastnih sluæbah, ki lahko servisirajo tovrstno obliko delovanja krajevnih skupnosti, saj so tudi krajevne skupnosti zavezane izvajati svoje delovanje v skladu z zakonodajo, predvsem z Zakonom o javnih naroœilih, ki predvideva dokaj zapletene postopke oddaje javnih naroœil. Oziroma povedano po domaœe, preprosto: troøenje denarja na krajevni ravni veœ ni moæno mimo uradnih poti s priloænostnimi izvajalci, ki jim plaœaø na roko. V naøem okolju bi lahko v tem smislu smatrali delovanje na krajevni ravni le v tistih primerih, ko posamezne krajevne skupnosti oziroma krajevni odbori izvajajo funkcijo oskrbe z vodo iz lastnih oziroma skupinskih vodnih zajetij in urejanje vaøkih pokopaliøœ. Za eno in drugo pa je malo verjetno, da bi se v prihodnje dalo øe naprej izvajati na ta naœin, saj so zahteve po standardih z vidika uporabnosti posameznih vodnih zajetij postavljene tako visoko, da so tudi za te, morda dobro organizirane krajevne studence, vse manj zanimive in dobre reøitve. Hkrati pa je skoraj povsod zaznati veliko teæav pri urejanju pokopaliøkega reda, saj posamezni lastniki grobov ne skrbijo veœ za te povrøine in na ta naœin ostajajo dvojna merila pri skrbi za ureditev pokopaliøœa, na eni strani so posamezniki in lastniki grobov, ki veliko prispevajo k urejanju teh javnih povrøin, in na drugi strani tisti, ki se za to sploh ne zmenijo in tudi niso pripravljeni plaœevati v krajevno blagajno. Zato je skoraj gotovo, da se bo tudi na tem podroœju moral sprejeti obœinski odlok, tako kot je to skoraj povsod po Sloveniji. Druga moænost, ki jo ponuja Zakon o lokalni samoupravi je, da oæji deli obœine sluæijo predvsem kot organizacijska oblika za uœinkovitejøe in laæje sodelovanje prebivalcev pri odloœanju na lokalni ravni. V ta namen so izvoljeni krajevni odbori, ki so predvsem posvetovalne narave in na ta naœin podaljøana roka obœinskega sveta oziroma obœine na najniæji lokalni ravni, ki so zadolæeni predvsem za prenaøanje razvojnih in drugih potreb iz lokalne ravni na obœinsko raven in so kot taki hkrati odgovorni svojim sokrajanom, ki so jih v te odbore predlagali na zborih obœanov, na eni strani in t. i. vest za obœinske organe, predvsem obœinski svet, ki jih je izvolil na te funkcije. Pri odloœanju o organiziranosti na najniæji lokalni ravni pa se ponavadi ne postavlja v ospredje racionalnih reøitev, kot jih ponuja druga moænost, temveœ so v ospredju tudi in predvsem razliœni interesi posameznikov, strank itn., kar pomeni, da se lahko zgodi, da tudi v tem mandatu ne pride do sprememb organiziranosti na najniæji lokalni ravni, saj morajo stvari, kot radi pravimo, dozoreti. Nenazadnje imamo takøen primer tudi na dræavni ravni, ko Dræavni zbor vse do danes nikakor ni bil sposoben zagotoviti dvotretjinske veœine za ustanovitev pokrajin, pa œeprav vsi kazalci kaæejo, da je ustanovitev pokrajin nujna in racionalna reøitev. In, nenazadnje, v tej zvezi je potrebno zapisati tudi to, kar se v javnosti na veliko polemizira: da z ukinitvijo krajevnih skupnosti prehaja lastniøtvo vseh nepremiœnin in premiœnin, katerih lastniki so sedaj formalno krajevne skupnosti, na obœino in da se na ta naœin obœina centralizira. Dejansko je v predlaganih spremembah statuta zapisano tako, da ostajajo zborom obœanov kot najbolj demokratiœni obliki odloœanja vse pravice, povezane z nepremiœninami in premiœninami na obmoœju posameznih naselij. Z drugimi besedami povedano: obœina brez soglasja krajanov ne more s tem premoæenjem storiti niœesar. Za konec samo v premislek: lokalne skupnosti, torej obœine, so drugi nivo odloœanja v dræavi in kot takøne tudi formalnopravno lastnik vsega javnega premoæenja, ki ne spada v dræavno last na teritoriju obœine. Zaradi tega je z razliœnimi zakoni, predvsem z Zakonom o lokalni samoupravi in z Zakonom o financiranju obœin, odgovornost za troøenje javnih sredstev, tudi v krajevnih skupnostih, v celoti preneøena na obœinske organe. Hkrati pa je obœina tudi pravno formalno zavezana pokrivati vse obveznosti krajevni skupnosti, saj ima subsidiarno odgovornost. Prav tako so vsa sredstva krajevnih skupnosti æe sedaj sestavni del enotnega zakladniøkega raœuna na lokalni ravni in se le v obliki podkonta oziroma podraœuna posebej evidentirajo in prikazujejo kot oblika porabe na krajevni ravni. Ker je to zadnja øtevilka Lipnice pred obœinskim praznikom, izkoriøœam priloænost in vsem obœankam in obœanom œestitam ob 10. prazniku obœine. Feri Cipot, æupan 29. junij 2006 25. REDNA SEJA 4. maj 2006 Dnevni red 1. Potrditev zapisnika 24. redne in 3. korespondenœne seje Obœinskega sveta 2. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem naœrtu obmoœje Moœvar v Moravskih Toplicah – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 3. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem naœrtu »Turistiœno naselje Podov« – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 4. Obravnava in sprejem energetske zasnove Obœine Moravske Toplice 5. Predlog za dopolnitev letnega programa prodaje stvarnega obœinskega premoæenja za leto 2006 6. Informacija o pripravi strategije razvoja Obœine Moravske Toplice 7. Delovanje krajevnih skupnosti in predlog za preoblikovanje statusa krajevnih skupnosti v Obœini Moravske Toplice 8. Informacija o Art centru Srediøœe 9. Predlog za sofinanciranje prevozov pitne vode 10. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori 11. Obravnava poroœila Varne hiøe Pomurje za leto 2005 in predlog za sofinanciranje obœin v letu 2006 s predlogom pogodbe o sofinanciranju 12. Predlogi komisije za mandatna vpraøanja v zvezi z: a) mnenjem o imenovanju ravnatelja Vrtcev Obœine Moravske Toplice b) mnenjem o imenovanju ravnatelja OØ Bogojina 13. Razno a) Vloga Pomurskega ekoloøkega centra za sofinanciranje broøure 26. REDNA SEJA 30. maj 2006 Dnevni red 1. Predlog sprememb in dopolnitev statuta Obœine Moravske Toplice – I. obravnava 2. Predlog odloka o ustanovitvi krajevnih odborov v Obœini Moravske Toplice – I. obravnava 3. Premoæenjska bilanca Obœine Moravske Toplice za leto 2005 4. Razno a) Povabilo Razvojnega centra Lendava k podpisu pogodbe o ustanovitvi Prekmurskega konzorcija »Natura 2000« ENERGETSKA ZASNOVA OBŒINE Lokalna energetska agencija (LEA) za Po-kg premoga, 35,475 mio kWh geotermalne murje je obœinskemu svetu predloæila prvi in 18,826 mio kWh elektriœne energije (od dokument s podroœja energetske strategije. tega gospodinjstva 7,5 mio kWh, 11,117 mio Ob analizi stanja dokument vsebuje øe pred-kWh pravne osebe, okrog 208.000 kWh se log ukrepov, programov in projektov, akcij-porabi za javno razsvetljavo). ski program in napotke za izvajanje energet-Strategija energetske politike je usmerjeske zasnove obœine. na k izboljøanju energetske uœinkovitosti in V analizi LEA ugotavlja, da je v Obœini poveœanju uporabe obnovljivih virov s ciljem, Moravske Toplice po popisu iz 2002. leta da zmanjøamo porabo fosilnih energentov, 2.669 stanovanj s povpreœno povrøino 81,6 m2 emisije in onesnaæevanje okolja. (povpreœje v dræavi: 74,6 m2). V obœini v letu Obœinski svet je v komisijo, ki bo sprem(brez prometa) porabimo okrog 1,62 mio lit-ljala nastajanje energetske zasnove, imenoval rov kurilnega olja, 471.000 litrov utekoœinje-mag. Milana Øadla, Branka Øroka, Romana nega naftnega plina, 23.800 m3 lesa, 39.000 Granfola, Draga Flisarja in Gezo Puhana. Pripravil: Ludvik Soœiœ STRATEGIJA RAZVOJA OBŒINE Dræava je obœine zavezala, da morajo do srede prihodnjega leta pripraviti lastne razvojne strategije, investicijski zamah in druge okoliøœine Obœino Moravske Toplice silijo, da to stori œim prej. Øirøa javna razprava na zaœetku marca je razgrnila prva razmiøljanja o moænostih razvoja, ki bo tudi v prihodnje temeljil na dejavnostih turizma, kmetijstva, obrti, storitvenih in drugih dejavnostih, strategija bo doloœila poselitvena obmoœja in druge elemente prostorskega naœrta. Na 25. seji so œlani obœinskega sveta sprejeli informacijo o nastajajoœi strategiji. Njene cilje je mag. Milan Øadl jedrnato poimenoval kot »prostorski plan, opis tega, kje bomo kaj razvijali in gradili; tja bomo peljali tudi infrastrukturo«. Strategija bo temeljni dokument prihodnjega prostorskega razvoja obœine. PREVOZ PITNE VODE GOSPODINJSTVOM Pitna voda æal do vseh domaœij v obœini øe vedno ne priteœe po vodovodnih ceveh, gospodinjstvom – zlasti na goriœkem delu obœine – so jih v preteklih letih dovaæali gasilci z ustreznimi cisternami. Sredstva za financiranje prevoza pitne vode so predvidena v obœinskem proraœunu tudi za leto 2006, na 25. redni seji pa so svetniki doloœili viøino nadomestila gasilskim druøtvom: 5.000 SIT po prevozu do oddaljenosti 10 kilometrov od odjemnega mesta po pogojem, da se voda polni v rezervoarje (obœina ne financira prevozov v primerih toœenja vode v studence, ribnike, bazene in druge objekte). Sredstva se prevoznikom nakaæejo na osnovi zahtevka s priloæeno popolno dokumentacijo. Deæurstvo in polnjenje cistern na odjemnem mestu opravi gasilec, ki ga doloœi PGD, za polnjenje ene cisterne pa se prizna ena ura dela in se mu za to izplaœa 1.000 SIT (na osnovi podatkov o datumu in øtevilu polnjenj, naslovu gospodinjstva, razdalji prevoza, podpisu prevoznika). PREMOÆENJSKA BILANCA OBŒINE 2005 Po zakonodaji so vsi posredni in neposredni proraœunski uporabniki dolæni pripraviti premoæenjske bilance, obœine so zavezane pripraviti konsolidirane premoæenjske bilance (skupne bilance za vse uporabnike obœinskega proraœuna). Premoæenjska bilanca Obœine Moravske Toplice – svetniki so jo obravnavali na 26. redni seji – zajema podatke iz knjigovodskih evidenc (stanje sredstev in virov) proraœuna obœine in krajevnih skupnosti ter zavodov in Javnega nepremiœninskega sklada. V letu 2005 je vrednost skupnega premoæenja obœine znaøala 3.468.688 tisoœ tolarjev, kar je 8 % veœ kot v letu 2004. 1.807.765 tisoœ SIT oziroma 52,1 % vseh sredstev predstavlja sedanja vrednost nepremiœnin in se je v primerjavi z letom 2004 poveœala za 14 %. Dolgoroœne kapitalske naloæbe na dan 31. 12. 2005 so znaøale 55.196 tisoœ SIT (naloæbe v Œisti naravi, TIC, Art centru, Sinergiji, Rimski Œardi ...). V primerjavi z letom 2004 so se zmanjøale obveznosti iz naslova dolgoroœno prejetih posojil za 11 %, poveœale pa so se kratkoroœne obveznosti za 23 %. 29. junij 2006 Krajevne skupnoti v obœini KAKO V PRIHODNJE? O vpraøanjih, kako bo v prihodnje organizirana »niæja raven lokalne samouprave« (kakøen bo status 28 naselij), so svetniki razpravljali kar dvakrat v mesecu maju, na 25. in 26. redni seji obœinskega sveta. Da gre za obœutljivo in ne enostavno vpraøanje, je pokazala æe prva razprava in potrdilo ga je tudi izjasnjevanje svetnikov na 26. seji. Kako je bila lokalna skupnost organizirana doslej, zakaj je potrebno karkoli spreminjati? Pregled øtevila naselij in prebivalcev po krajevnih skupnostih: »Na obmoœju Obœine Moravske Toplice, ki obsega 28 naselij, ima pa 6.366 prebivalcev, je po statutu obœine ustanovljenih 14 krajevnih skupnosti, ki so pravne osebe javnega prava in poslujejo preko zakladniøkih podraœunov v okviru obœinske zakladnice,« je o dosedanji organiziranosti v gradivu zapisala Nada Lutariœ, tajnik obœine. Krajevna skupnost Øtevilo naselij v KS Øtevilo prebivalcev v KS 1. Andrejci 1 225 2. Bogojina 3 896 3. Filovci 1 497 4. Ivanovci 1 138 5. Krnci 1 59 6. Martjanci 1 533 7. Moravske Toplice 1 754 8. Motvarjevci 1 196 9. Norøinci 1 246 10. Prosenjakovci 6 498 11. Ratkovci 3 189 12. Sebeborci 1 535 13. Selo-Fokovci 2 536 14. Teøanovci 5 1.064 28 6.366 DVOTIRNOST, KER SVETI KS NISO BILI POVSOD IZVOLJENI Delo krajevnih skupnosti organizirajo in vodi-re. Tako v 11 primerih delujejo sveti KS, v jo sveti KS. Œlani svetov so izvoljeni neposre-13 naseljih pa krajevni odbori. Poloæaj je tak, dno na lokalnih volitvah. Prve teæave s tako da kliœe po spremembah! organiziranostjo so se pokazale ob volitvah Druga pomembna ugotovitev omenjeneleta 2002, ko v nekaterih KS niso predlagali ga gradiva opozarja na dejstvo, da krajevne kandidatov za svete KS (iz veœ naselij sestav-skupnosti (krajevni odbori) ne opravljajo naljene KS Bogojina, KS Prosenjakovci, KS log, ki jim jih doloœa obœinski statut, saj gre Teøanovci). Obœinski svet je takrat sprejel sta-po novejøi zakonodaji za dejavnosti gospotutarni sklep in na predlog zborov obœanov darskih javnih sluæb, za opravljanje katerih na obmoœju teh KS imenoval krajevne odbo-KS ne izpolnjujejo pogojev. NI SAMOPRISPEVKA, NI VEŒ DOVOLJ DENARJA Odkar pomnim, smo krajevne potrebe sofi-1. Sredstva obœanov za sofinanciranje nancirali s krajevnimi samoprispevki. Zadnji mrliøkih veæic, urejanje in vzdræevanje poso potekli v letu 2005 (v Norøincih januarja, kopaliøœ, cest, vodovodov ... v Filovcih in na Bukovnici ob koncu leta), 2. Sredstva obœine za pokrivanje stroøkov javdrugod æe (zdavnaj) prej. S tako zbranimi ne razsvetljave, funkcionalno dejavnost, posredstvi so krajevne skupnosti samostojno krivanje stroøkov pogostitve starejøih obœarazpolagale, najprej povsem samostojno, po-nov ter za nekatere druge namene. tem so s soglasjem obœinskega vodstva na-Vendar so se æe pred letom 2005 v nekateœrtovale in izvajale investicije, vzdræevanje in rih okoljih pojavljale likvidnostne teæave, druge krajevne potrebe. skratka, krajevne skupnosti (krajevni odbori) Osnovna vira bistveno manjøega obsega marsikje ne morejo pokrivati niti tekoœih nifinanciranja v KS (KO) sta zdaj dva: ti drugih nujnih stroøkov. PREDLOG OBŒINSKEGA VODSTVA Æupan Franc Cipot je veœkrat omenil tri mo-sedanjih KS (15. œlen predloga odloka: obænosti prihodnje organiziranosti »oæjih delov« œina ne more odtujiti ali oddati v najem obœine: nepremiœnega premoæenja, ki je last dose 1. Krajevne skupnosti kot pravne osebe za danje KS ali se nahaja na obmoœju posavseh 28 naselij, meznega naselja in je bilo zgrajeno s samo 2. Krajevne skupnosti brez pravne subjekti- prispevkom in drugimi prispevki obœanov, vitete, brez predhodnega soglasja krajevnega od 3. Krajevni odbori v vseh 28 naseljih kot bora; 17. œlen: izvirni prihodki dosedanjih posvetovalno telo (brez statusa pravne KS se bodo vodili loœeno za posamezno osebe). naselje v okviru proraœuna obœine), predla- Za 26. sejo je bil svetnikom predloæen gatelji pa so bili pripravljeni upoøtevati predlog sprememb statuta, ki bi – œe bi bil konstruktivne predloge svetnikov. Vendar sprejet – uzakonil krajevne odbore (name-kljub vsemu predlog ni dobil prepriœljive sto krajevnih skupnosti). Predlog je predvi-podpore svetnikov in o predlogu Odloka o del nekatere varovalke glede premoæenja ustanovitvi krajevnih odborov v Obœini 29. junij 2006 Komentar NE ZAVRZIMO ENERGIJE! Deset let sem bil predsednik sveta krajevne skupnosti in vneto zagovarjal status KS kot pravne osebe. Zakaj? Nekoœ je bila obœina (velika obœina Murska Sobota, na zaœetku delovanja tudi naøa obœina) zelo daleœ od ljudi, dolge poti smo morali prehoditi, veliko stopnic prestopiti, da smo resornim uradnikom (do œelnih ljudi itak nismo priøli) razloæili potrebe kraja, naœrte, shemo finanœne konstrukcije in dobili kolikor toliko doloœen odgovor za finanœno podporo; najveœkrat so jo morale odobriti posebne komisije ... Krajevna skupnost je samostojno gospodarila z razpoloæljivimi sredstvi, naœrtovala in uresniœevala investicije v svojem okolju. Predlagali, zagovarjali, utemeljevali smo tudi krajevni samoprispevek, saj je bil edini zanesljivi vir za investicijska vlaganja, vzdræevanje in obnovo dotrajanih komunalnih naprav. Zakonska doloœila so bila manj striktna kot danes, zmogli smo investicije zmernih vrednosti. Æeleli smo imeti »svoj« denar na »svojem« raœunu in ga odgovorno razporejati. Zdaj, ob neznatnih izvirnih prihodkih naselij, nisem prepriœan, da je nujna pravna subjektiviteta »niæje ravni lokalne samouprave«. Øe zlasti, œe upoøtevam, da bi 28 KS kot pravnih oseb zahtevalo tudi 28 vsakoletnih proraœunov, zakljuœnih raœunov, poroœil o premoæenjskih stanjih ... O sredstvih, ki jih itak ni ali so neznatna, saj so naselja tako rekoœ »gola in bosa«, mnoga ne zberejo niti toliko sredstev, kolikor jih potrebujejo za najnujnejøe dnevne potrebe. Vseeno bi se mi ob kakrøni koli statusni spremembi zdelo økoda, œe bi æe v izhodiøœu zanemarili, zavrgli pozitivno energijo, ki se generira v lokalnem okolju, v vaseh in zaselkih, ko prebivalci zaœutijo, da lahko odloœilno sodelujejo pri urejanju posameznih æivljenjskih vpraøanj. Zavreœi energijo, ki so jo nekoœ (res da v nekoliko drugaœnih okoliøœinah) izæarevali Feriji (Gomboc v Martjancih, Horvat v Ivancih, Hül v Krncih), Gergar v Andrejcih, Stojko in Mariœ, pozneje Økerlak, v Sebeborcih, Rituper v Teøanovcih, Varga v Filovcih, Økaliœ v Selu ... In øtevilni drugi zanesenjaki v razliœnih krajih (stare in nove) obœine, ki so znali podvojiti, potrojiti vsak tolar iz samoprispevka ... Kakrøna koli æe naj bo vez obœine s svojimi krajani, ne zavrzimo idej, pobud, predlogov, ne izniœimo primarne energije in vednosti, da ne reœem ljudske modrosti. Tam zgoraj na Goriœkem in vsepovsod drugod æivijo ljudje, ki so voljni sodelovati pri odloœanju, prispevati svoj razum, vendar kot ustvarjalci, ne zgolj kimavci in porabniki! Apatiœni postanejo øele, ko se ovedo, da je malo morje njihovih dobronamernih prizadevanj zaman! Ludvik Soœiœ Moravske Toplice svetniki na 26. seji sploh niso razpravljali. Lahko se zgodi, da ostane stanje nespremenjeno, kar bi pomenilo, da bomo jeseni volili v iste KS in KO kot doslej. In se sreœevali z enakimi vpraøanji in dilemami. Ludvik Soœiœ Murska Sobota Œebelarstvo USPEØNI PRIZNANJI TUDI NA JUBILEJNI BOGRAŒIADI Po soboøkih mestnih ulicah je zadnjo majsko soboto diøalo po bograœu in odprtem ognju. Po zaslugi druæbe Zvezda-Diana iz Murske Sobote je bograœiada slavila jubilejno deseto prireditev. Zopet je po menila osrednji pomurski turistiœni dogodek pred zaœetkom poletne sezone. V dveh izmenah je sodelovalo 38 ekip iz vse Slovenije in vsaka je za konœni izdelek dobila enake sestavine: œebulo, krompir, veœ vrst mesa, zaœimbe, vino ... Odbrani øœepec zaœimb za piko na »i« so kuharji prinesli s seboj. Tudi letos so sodelovali tekmovalci iz naøe obœine. Znani kuharski par, ki ga sestavljata Andrej Potoœar iz Norøinec in Kristijan Pintariœ iz Øalamenec, je prejønja leta redno osvajal odliœja, tudi zlata; tokrat sta imela smolo in za svoj relativno dobro ocenjeni izdelek prejela »le« priznanje. Gibanica Alenke Zver (Sonœni park Vivat) z zlatim priznanjem. Nagrajenca Stanko Œiœek in Anton Øtefko v druæbi z Borisom Slavcem (Medex Ljubljana). V okviru prireditve tradicionalno poteka ocenjevanje prekmurske gibanice. Med 20 slaøœicami z nadevi veœ plasti maka, orehov in skute je eno od dveh zlatih priznanj prejela Alenka Zver iz Sonœnega parka Vivat Moravske Toplice. Podeljenih je bilo pet srebrnih priznanj, prisluæila si ga je tudi Gabriela-Marija Lukaœ s turistiœne kmetije Flisar Moravske Toplice. Bronasti priznanji sta pripadli tudi Ines Kranjec in Penzionu Sever iz Moravskih Toplic, Stanko Puhar iz Berkovec si je prisluæil priznanje. ŒASU NI PRAV NIŒ PRIZANEØENO Na takøne prizore smo svoje œase na Goriœkem naleteli na vsakem koraku. K sreœi so danes podobe propadajoœih hiø, hlevov in senikov, ki se zaradi bremena œasa in brezvestnih lastnikov æalostno sesedajo, redkost. Vse veœ ljudi, v prvi vrsti tujci, prepoznava kakovost æivljenja na Goriœkem, zato nepremiœnin, potrebnih obnove, ni teæko prodati. Teæje je seveda v primeru, kot ga kaæe naø posnetek. Narejen je bil tik ob zelo prometni cesti na goriœkem delu naøe obœine. TUDI ZA ŒIŒKA IN ØTEFKA Sejmiøœe Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je bilo maja v znamenju 4. slovenskega œebelarskega praznika. Najveœji sloven-ski œebelarski shod z nastopi øtevilnih kulturnih skupin je bil letos posveœen 55-letnici gornjeradgonskega œebelarskega druøtva, ki nosi ime po jezikoslovcu, pesniku, zgodovinarju in pisatelju Petru Dajnku, rojenem konec 18. stoletja v Œreønjevcih pri Gornji Radgoni. Kot æupnik je med drugim napisal prvo knjigo o œebelarstvu v slovenskem jeziku (Œelarstvo, 1831). Œebelarskega shoda so se udeleæili predstavniki blizu sto œebelarskih druøtev s 45 praporji, med njimi tudi predstavniki dveh œebelarskih druøtev iz naøe obœine: ŒD Prosenjakovci in ŒD Moravske Toplice. Na sreœanju je bilo pomurskim œebelarjem podeljenih 20 priznanj Œebelarske zveze Slovenije Antona Janøe II. stopnje in 43 zlatih, srebrnih oziroma bronastih priznanj Œebelarske zveze druøtev Pomurja, poimenovanih po Petru Dajnku. Med dobitniki priznanj sta bila tudi Stanko Œiœek iz Ivanec in Anton Øtefko iz Moravskih Toplic. Dobila sta priznanji Antona Janøe za dolgoletno in poærtvovalno delo v druøtvu. Oba sta œlana Œebelarskega druøtva Moravske Toplice, prvi je njegov predsednik, drugi blagajnik. Stanko Œiœek, ki gospodari z 200 panji, se poleg osnovne œebelarske dejavnosti, pridobivanja medu, ukvarja tudi z vzrejo matic. Letno jih vzredi okrog 500. Na prireditvi v Ljubljani je letos januarja prejel tretjo nagrado za vzrejo matic za leto 2004. Øtefko v svojem œebelnjaku premore 50 panjev. ŒD Prosenjakovci HODILI PO ŒEBELJIH POTEH Œebelarsko druøtvo Prosenjakovci je bilo sredi maja organizator æe drugega pohoda Po œebeljih poteh. Okrog sto pohodnikov je zanimivo pot po neokrnjenem in skoraj æe pozabljenem naravnem okolju zaœelo pri œebelnjaku Kolomana Kozica v Ivanjøevcih. Po uvodnem okrepœilu ob domaœih jedeh in pijaœi – prevladovale so tiste, ki vkljuœujejo med – so si udeleæenci pohoda v Rojarovi iæi lahko ogledali œebelarsko sobo s starimi predmeti iz œebelarstva; vneti œebelar Koloman Kozic, ki je bil lani tudi pobudnik pohoda, je zbral tudi stare predmete, ki so jih nekoœ uporabljali pri kmeœkih opravilih in ljudskih obrteh. Impozanten je bil tudi pogled na Koziœev veœ kot 150 let star œebelnjak. Ob njem stoji novi, œigar 84 panjskih konœnic so poslikali uœenci OØ III iz Murske Sobote. Pohodnike je pot vodila po naravnem okolju, po poljskih in gozdnih poteh, med travniki, polji in gozdovi. Na poti v Srediøœe so obiskali tudi znano œebelarsko druæino Horvat iz Murske Sobote, ki ima v tem kraju kar 200 œebeljih druæin. Po okrepœilu, ki so ga pripravili œlani srediøkega kulturnega druøtva, so se ustavili øe na tamkajønjem pokopaliøœu in si ogledali zanimive lesene kalvinske nagrobnike. Pot ob madæarski meji jih je pripeljala do znanega srediøœa alternativne umetnosti, Art centra, ob prihodu na øtartno mesto v Ivanjøevce pa jih je v vaøko-gasilskem domu œakalo zasluæeno okrepœilo – bograœ. Besedilo in fotografije: Geza Grabar 29. junij 2006 Na podlagi 11. œlena Odloka o priznanjih in nagradi Obœine Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 35/97) komisija za priznanja in nagrade objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRADE OBŒINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2006 I. Obœina Moravske Toplice podeljuje priznanja in nagrado obœine Moravske Toplice posameznikom za pomembna dejanja, æivljenjsko delo in doseæke. Podjetjem, samostojnim podjetnikom, zavodom, druøtvom, politiœnim strankam, krajevnim skupnostim in drugim organizacijam se lahko podelijo za pomembne doseæke na podroœju gospodarskega razvoja ali sploønega razvoja (kmetijstva, turizma in gostinstva, obrti, industrijske proizvodnje itd.), druæbenih dejavnosti (kulturna, øportna, izobraæevalna itd.), informiranja, gasilstva in reøevanja, pri delu drugih druøtev, reøevanju manjøinske problematike ter razvoju posameznih dejavnosti oziroma krajev v obœini. II. Priznanja in nagrade Obœine Moravske Toplice: 1. Naziv Œastni obœan 2. Priznanje Obœine Moravske Toplice 3. Velika zahvalna listina 4. Nagrada Obœine Moravske Toplice III. Naziv Œastni obœan Obœine Moravske Toplice se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju Obœine Moravske Toplice v dræavi ali na mednarodnem podroœju. Priznanje Obœine Moravske Toplice se podeljuje za pomembna dejanja in doseæke na podroœjih iz I. toœke tega razpisa, doseæene v zadnjem obdobju. Velika zahvalna listina Obœine Moravske Toplice se podeljuje za doseæke na podroœjih iz I. toœke tega razpisa, ki so prispevali k uveljavitvi obœine in njeni specifiœni prepoznavnosti v øirøem slovenskem prostoru. Nagrada Obœine Moravske Toplice se podeljuje za izjemno pomembne doseæke na kateremkoli podroœju delovanja, za sistematiœno in dosledno delo pri razvijanju gospodarskih dejavnosti, negovanju in razvijanju kulturnih vrednot, za izjemne øportne in druge doseæke, ki nosilca uvrøœajo v vrh dræavnih in mednarodnih tekmovanj, ustvarjalnih doseækov na podroœju raziskovanja, umetniøkega delovanja ali na drugih podroœjih. Predloge za podelitev priznanj in nagrade lahko podajo posamezniki, skupine obœanov, politiœne stranke, æupan, krajevne skupnosti, podjetja, zavodi, druøtva ter druge organizacije in skupnosti. Predlog mora vsebovati podatke o kandidatu za priznanje oziroma nagrado z utemeljitvijo predloga ter podatke o predlagatelju. Pisne predloge je potrebno posredovati najpozneje do 31. julija 2006 na naslov: OBŒINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjœeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice s pripisom »Razpis – komisija za priznanja in nagrado«. 29. junij 2006 Na podlagi 8. œlena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeøevanje in razvoj kmetijstva v Obœini Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 94/2002, 28/2003 in 43/2005) objavlja Obœina Moravske Toplice, Kranjœeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice JAVNI RAZPIS o sofinanciranju ukrepov za pospeøevanje in razvoj kmetijstva v Obœini Moravske Toplice I. Predmet javnega razpisa so subvencije, in sicer: – sofinanciranje zavarovalnih premij v rastlinski proizvodnji, – subvencioniranje nakupa apnenca, preparata Litho in karbonatacijskega mulja, – spodbujanje razvoja œebelarstva in zdravstvene zaøœite œebel, – sofinanciranje izobraæevanja in druøtvene dejavnosti, – subvencioniranje testiranja økropilnih naprav, – sofinanciranje spodbujanja uvajanja Slovenskega kmetijskega okoljskega programa ter drugih ukrepov kmetijske politike, – sofinanciranje kemiœnih analiz zemlje. II. Okvirna viøina sredstev Za razpisne ukrepe se doloœi skupna okvirna viøina sredstev 10.686.000,00 SIT. III. Sofinanciranje zavarovalnih premij v rastlinski proizvodnji: Pogoji za pridobitev sredstev: – v imenu upraviœenca uveljavlja subvencijo zavarovalnica, s katero ima upraviœenec sklenjeno zavarovanje za zavarovanje posevkov in plodov, – dodatni popust zavarovalnice v viøini vsaj polovice procentualnega zneska, ki ga subvencionira obœina, – med zavarovalnico in Obœino Moravske Toplice se sklene pogodba o poslovnem sodelovanju, – Obœina Moravske Toplice bo v skladu s pogodbo po konœanem sklepanju zavarovanj skupen znesek sofinanciranja za vse upraviœence po predloæenem seznamu upraviœencev, iz katerega je razvidna premija in subvencionirani del za posameznega upraviœenca, nakazala zavarovalniøki hiøi. Upraviœenci – upraviœenci so fiziœne osebe s stalnim bivaliøœem v Obœini Mo ravske Toplice. Viøina subvencioniranja: – subvencionira se 20 % zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov obœanom, – navedena viøina subvencije velja tudi za zelenjadnice in trajne nasade ter ni dodatno omejena z zneski po hektarju. IV. Subvencioniranje nakupa apnenca, apna, preparata Litho za apnenje in karbonatacijskega mulja: Pogoji za pridobitev sredstev: – zahtevek (obrazec 01), predloæeni plaœani raœun o nakupu apnenca, preparata Litho oziroma saturacijskega mulja. Upraviœenci: – upraviœenci so fiziœne osebe s stalnim bivaliøœem v Obœini Mo ravske Toplice. Viøina subvencioniranja: – subvencionira se do 15 % cene apnenca, apna in preparata Litho ter do 30 % cene karbonatacijskega mulja, razen v primerih, ko gre za pripravo tal za sladkorno peso, kjer je nakup karbonatacijskega mulja zagotovljen s strani Tovarne sladkorja Ormoæ. V. Spodbujanje razvoja œebelarstva in zdravstvene zaøœite œebel: Pogoji za pridobitev sredstev: – zahtevek (obrazec 02) in predloæitev plaœanega raœuna za zdravila, ki se nanaøajo na zdravstveno zaøœito œebel ter za nakup sladkorja. Upraviœenci: – upraviœenci so œebelarska druøtva v Obœini Moravske Toplice in Vzgojno izobraæevalni center za œebelarstvo v Prosenjakovcih. Viøina sofinanciranja: – do viøine 30 % upraviœenih stroøkov zdravljenja œebeljih druæin, – do viøine 30 % se sofinancira nakup sladkorja za zimsko krmljenje œebel. VI. Sofinanciranje dejavnosti strokovnih druøtev: Pogoji za pridobitev sredstev: – zahtevek (obrazec 04) s finanœno ovrednotenim letnim programom dela in potrdilom o registraciji druøtva (œe je druøtvo ustanovljeno na novo). Upraviœenci: Sofinancirajo se programi oziroma izvedene aktivnosti posameznih druøtev s podroœja kmetijstva (ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo) za izvedbo strokovnega dela – strokovnih prireditev (razstave, demonstracije, predavanja, pro mocije) in izdajo strokovnih publikacij. Viøina pomoœi: – do 30 % upraviœenih stroøkov finanœno ovrednotenega programa. VII. Subvencioniranje testiranja økropilnih naprav: Pogoji za pridobitev sredstev: – subvencionira se testiranje ustreznih in tehniœno dovoljenih økropilnih naprav, – zahtevek (obrazec 05), predloæeni plaœani raœun o opravljenem testiranju, ki ga izda za testiranje pooblaøœena ustanova, in potrdilo, iz katerega je razvidno, da je naprava usposobljena za delo. Upraviœenci: – upraviœenci so fiziœne osebe s stalnim bivaliøœem v Obœini Mo ravske Toplice. Viøina subvencioniranja: – do 50 % plaœanega raœuna za testiranje ustrezne in tehniœno dovoljene økropilne naprave. VIII. Spodbujanje vkljuœevanja kmetov v ukrepe kmetijske politike Namen: Spodbujanje uvajanja Slovenskega kmetijskega okoljskega programa ter drugih ukrepov kmetijske politike. Pogoji za pridobitev sredstev: – vkljuœenost v doloœene ukrepe kmetijske politike – integrirano poljedelstvo, integrirano sadjarstvo, integrirano vinogradniøtvo, integrirano vrtnarstvo ali ekoloøko kmetovanje, – sofinanciranje vkljuœitve v ukrepe se uveljavlja na podlagi zahtevka (obrazec 06) in predloæenega plaœanega raœuna za opravljeno kontrolo. Viøina pomoœi: – do viøine 50 % upraviœenih stroøkov kontrole vkljuœenosti v integrirano poljedelstvo, integrirano sadjarstvo, integrirano vinogradniøtvo, integrirano vrtnarstvo ali ekoloøko kmetovanje. IX. Sofinanciranje kemiœnih analiz zemlje Namen: Varstvo in ohranjanje okolja. Pogoji za pridobitev sredstev: – upraviœenci do subvencije so fiziœne osebe s stalnim bivaliøœem v Obœini Moravske Toplice, 29. junij 2006 – sofinanciranje se uveljavlja na podlagi zahtevka (obrazec 07) in predloæenega plaœanega raœuna za opravljene kemiœne analize. Viøina pomoœi: – sofinancira se do 50 % cene kemiœne analize zemlje. X. Skupni pogoji Pogoj za pridobitev finanœnih intervencij so poravnane obveznosti do Obœine Moravske Toplice, Krajevnih skupnosti v Obœini Moravske Toplice ter podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je Obœina Moravske Toplice. Pri dodelitvi finanœnih intervencij se upoøtevajo øe dodatna merila: – da ima kmetija zastavljeno smer razvoja in ima zagotovljenega naslednika v primeru, da je nosilec kmetijskega gospodarstva starejøi od 65 let, – do sedaj prejete razliœne obœinske subvencije – subvencije obrestne mere ali garancije za kredite po razpisih ter poravnanje obveznosti po teh kreditih. Pri ukrepih pod toœkami od III. do IX. se priznavajo raœuni, zahtevki za izplaœilo in dokazila o plaœilu, izstavljeni po 01.12.2005. Pri ukrepih pod toœkami IV., V., VI., VIII. in IX. se izplaœujejo samo zneski, veœji od 5.000,00 SIT. XI. Vsebina vloge Vlagatelji, ki se prijavljajo za ukrepe pod toœkami III. do IX., morajo vloæiti vlogo oziroma izpolnjene predpisane obrazce in priloæiti zahtevano dokumentacijo oziroma dokazila, ki so pod posameznim ukrepom navedeni v razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Obrazci vlog in razpisna dokumentacija so od zaœetka razpisa na voljo na Obœinski upravi obœine Moravske Toplice, Kranjœeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice. Vse informacije v zvezi z razpisom se dobijo na Obœinski upravi obœine Moravske Toplice, Kranjœeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice ali na tel. 02/538-15-06, kontaktna oseba Majda Lipiœ Prosiœ. XII. Rok in naœin vloæitve vloge Rok za vloæitev vlog je do izkoriøœenosti sredstev oziroma najkasneje 30. 11. 2006. Vloge se poøljejo s priporoœeno poøto na naslov: Obœina Moravske Toplice, Kranjœeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice, s pripisom »subvencije v kmetijstvu« oziroma se vloæijo neposredno na Obœinski upravi obœine Moravske Toplice, Kranjœeva ul. 3, 9226 Moravske Toplice. XIII. Obravnava vlog Vloge bo obravnavala strokovna komisija. Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedena v razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov finanœnih sredstev. O upraviœenosti do dodelitve sredstev odloœi obœinska uprava s sklepom. O odloœitvi bodo prosilci obveøœeni v roku 15 dni po odloœitvi. Prepozno prispele vloge se zavræe, neutemeljene pa zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 8 dni od pregleda vlog pisno pozove, da jih dopolnijo. Rok dopolnitve je 10 dni od prejema poziva za dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavræe, neustrezno dopolnjene vloge pa zavrne. Zoper odloœitev lahko vlagatelj vloæi pritoæbo za preveritev utemeljenosti sklepa o dodelitvi sredstev na naslov Obœine Moravske Toplice v roku 8 dni od prejema sklepa. Odloœitev æupana o pritoæbi je dokonœna. Prepozno vloæene pritoæbe se zavræe. XIV. Poraba Za namene iz toœk od III. do IX. je obdobje subvencioniranja proraœunsko leto 2006. OBŒINA MORAVSKE TOPLICE Dopolnilne dejavnosti na kmetijah LE IZOBRAÆENI NOSILCI SO LAHKO KONKURENŒNI Soboøki zavod KGZS oziroma tamkajønji svetovalci za dom, druæino in dopolnilne dejavnosti z oddelka za kmetijsko svetovanje so v ciklusu pridobitve ustreznih kvalifikacij za dopolnilne dejavnosti na kmetijah tudi letos pripravili izobraæevanje iz osnov tehnologij izdelovanja suhomesnih izdelkov. Udeleæilo se ga je 20 teœajnikov, ki so æe nosilci turistiœnih dejavnosti na kmetijah. Na obmoœju soboøkega zavoda je uradno 44 turistiœnih kmetij in vinotoœev. Izobraæevanje je sestavljeno iz teoretiœnega dela, ki ga je vodil zunanji strokovni sodelavec, æivilski tehnolog Igor Kustec iz podjetja MIR Radgona, in praktiœnega, na katerem je iz svoje izkuønje predstavil Drago Passero iz Teøanovec, ki se poleg vinotoœa ukvarja tudi z mesno predelavo. Mentor praktiœnega usposabljanja Drago Passero s teœajnikom. Po mnenju Ivanke Donko, vodje pomurskih svetovalk za dom, druæino in dopolnilne dejavnosti, so na obmoœju njihovega zavoda tudi letos pripravili paleto teœajev za dopolnilne dejavnosti za kmetijah: 70-urni osnovni teœaj za nosilce turistiœnih dejavnosti, 30-urnega za tradicionalno peko ter nedavno øe za izdelovanje suhomesnih izdelkov. Med øtevilnimi ocenjevanji, ki bodo sledila, bodo med drugim ocenili kislo repo in zelje, prekmursko øunko, prekmursko gibanico, perece in jeseni øe buœno olje. Geza Grabar Dopolnilne dejavnosti na kmetijah MOÆNOST: ZELENJADARSTVO V razmerah, ko se mnogi kmetje-lastniki manjøih obdelovalnih povrøin sreœujejo z nepremostljivimi teæavami, se ponuja kot dobra moænost zelenjadarstvo. Ambiciozno so se ga lotili nekateri lastniki namakanih povrøin v Ivancih, vendar se teæave mnoæijo, dokler morajo pridelovalci sami poskrbeti tudi za prodajo. Podleskovi v Norøincih so se zelenjadarstva pogumno lotili æe pred desetletjem. Njim to ni le dopolnilna, ampak osnovna dejavnost. Sprejeli so jo kot podjetniøki izziv z vsemi prednostmi in riziki proizvodnje. (L. S.) FOTO: Ludvik SOŒIŒ FOTO: Geza GRABAR 29. junij 2006 Na podlagi 21. œlena Zakona o lokalni samoupravi (uradno preœiøœeno besedilo)/ZLS-UPB1 (Uradni list RS, 100/2005) in 16. œlena Statuta Obœine Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Obœinski svet Obœine Moravske Toplice na svoji 26. redni seji dne 30. maja 2006 sprejel PRAVILNIK O ENKRATNI DENARNI POMOŒI ZA NOVOROJENCE V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE 1. œlen Ta pravilnik ureja dodeljevanje enkratne denarne pomoœi za novorojence (v nadaljevanju: denarna pomoœ) z obmoœja Obœine Moravske Toplice, doloœa upraviœence, viøino denarne pomoœi, pogoje in postopek za uveljavljanje ter naœin dodelitve enkratne denarne pomoœi. 2. œlen Denarna pomoœ je enkratna denarna pomoœ novorojenemu otroku, ki se zagotavlja iz sredstev obœinskega proraœuna in s katero se starøem novorojenega otroka zagotovijo dodatna sredstva za pokrivanje stroøkov, ki nastanejo z rojstvom otroka. 3. œlen Pravico do denarne pomoœi ima druæina, ki ima stalno bivaliøœe na obmoœju Obœine Moravske Toplice in novorojenec æivi na tem naslovu. V primeru, da starøa æivita loœeno, ima pravico do denarne pomoœi tisti od starøev, pri katerem novorojenec æivi. 4. œlen Pravica do denarne pomoœi se uveljavlja na podlagi pisne vloge, in sicer najkasneje v roku øestih mesecev od dneva otrokovega rojstva. Po preteku tega roka pravica do denarne pomoœi preneha in se vloga s sklepom zavræe kot prepozna. Vlogo za dodelitev denarne pomoœi lahko vloæi le eden od starøev, na podlagi njunega medsebojnega dogovora: mati novorojenca ali pa oœe novorojenca oziroma tisti od starøev, pri katerem ima otrok stalno prebivaliøœe in izpolnjuje pogoje iz 3. œlena tega pravilnika. 5. œlen Vlogi za dodelitev denarne pomoœi je potrebno priloæiti: – izpisek iz rojstne matiœne knjige za novorojenca, – potrdilo o stalnem prebivaliøœu za novorojenca in vlagatelja oziroma potrdilo o skupnem gospodinjstvu, – øtevilko vlagateljevega osebnega raœuna. 6. œlen O dodelitvi denarne pomoœi se odloœi z upravno odloœbo najkasneje v roku 30 dni od prejema popolne vloge. Denarna pomoœ se vlagatelju izplaœa na njegov osebni raœun v roku 30 dni po pravnomoœnosti odloœbe. Zoper izdano odloœbo je dovoljena pritoæba pri æupanu obœine, ki mora biti vloæena v pisni obliki. Œe iz vloge niso razvidne vse okoliøœine, ki so podlaga za uveljavitev pravic po doloœbah tega pravilnika, se vlagatelja pozove na dopolnitev vloge. V kolikor vlagatelj najkasneje v roku 15 dni vloge ne dopolni, se le-ta s sklepom zavræe kot nepopolna. 7. œlen Obœinska uprava lahko na podlagi pisnega mnenja patronaæne sluæbe ali Centra za socialno delo izjemoma doloœi, da se namesto denarne pomoœi dodeli pomoœ novorojencu v materialni obliki, œe tako zahtevajo koristi otroka. Znesek te oblike pomoœi je enak viøini zneska enkratne denarne pomoœi. 8. œlen Denarna pomoœ po tem pravilniku ni prenosljiva na drugo pravno ali fiziœno osebo niti je ni mogoœe nameniti v humanitarne ali druge namene. 9. œlen Prejemnik je dolæan vrniti prejeto denarno pomoœ skupaj z zamudnimi obrestmi, œe se ugotovi, da jo je prejel na podlagi neresniœnih podatkov oziroma v nasprotju z doloœbami tega pravilnika. 10. œlen Viøina denarne pomoœi znaøa 30.000,00 SIT neto za prvega otroka, za vsakega naslednjega otroka pa se poveœa za dodatnih 10.000,00 SIT neto (40.000,00 SIT za drugega, 50.000,00 SIT za tretjega, 60.000 za œetrtega ...). O spremembi viøine pomoœi odloœa Obœinski svet Obœine Moravske Toplice s sklepom na predlog æupana, praviloma za vsako proraœunsko leto posebej. Œe za posamezno proraœunsko leto sklep o viøini pomoœi ni sprejet, velja v tekoœem letu oziroma vse dokler ni sprejeta odloœitev o drugaœni viøini pomoœi, viøina pomoœi iz preteklega leta. 11. œlen Ta pravilnik zaœne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za vse novorojence, rojene od 1. 1. 2006 dalje. Øtevilka: 152-01/06-5 V Moravskih Toplicah, 30. maj 2006 Æupan Obœine Moravske Toplice: FRANC CIPOT, l. r. SREDSTVA ZA POSPEØEVANJE RAZVOJA PODJETNIØTVA Razvojna agencija Sinergija opozarja, da so skupaj z Garancijskim skladom za Pomurje pripravili razpise za dolgoroœne kredite in garancije, namenjene pospeøevanju razvoja podjetniøtva na obmoœju obœin Razvojne agencije Sinergija za leto 2006. Razpisi so bili objavljeni v Uradnem listu (UL øtevilka 37) 7. aprila 2006. V sodelovanju s poslovnimi bankami so razpisali: 1. Kreditiranje samozaposlovanja podjetnikov zaœetnikov in odpiranja novih delovnih mest v malem gospodarstvu v letu 2006, 2. Dolgoroœni krediti ter garancije, namenjene pospeøevanju razvoja podjetniøtva v Pomurju za leto 2006, 3. Dolgoroœni krediti ter garancije, namenjene kreditiranju »inkubirancev« v Mreænem pomurskem podjetniøkem inkubatorju, podjetju za pospeøevanje podjetniøtva v Pomurju d.o.o. Potencialni prosilci lahko obrazce za vloge dobijo na sedeæu RA Sinergija, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice, informacije na tel. 538 13 50 in 538 13 52, kontaktni osebi: Darja Œerpnjak in Joæica Toplak. Prosenjakovci SREDSTVA ZA OBNOVO ØOLSKEGA VODNJAKA V zaœetku junija je æupan Franc Cipot skupaj s øe øtirimi æupani slovenskih obœin podpisal pogodbo z Janezom Podobnikom, ministrom za okolje in prostor, in Uroøem Slavincem, predsednikom uprave poslovnega sistema Helios d.d. o urejanju øolskega vodnjaka v Prosenjakovcih. Veœino sredstev za obnovo bo obœina dobila iz Heliosovega sklada za ohranjanje œistih slovenskih voda, ki sta ga leta 1998 ob svetovnem dnevu voda ustanovila Helios in MOP, vanj pa se stekajo sredstva od prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov. Doslej je bilo s sredstvi sklada oœiøœenih 17 kraøkih jam in obnovljenih 38 krajevnih in vaøkih vodnjakov v 35 slovenskih obœinah. Letos je na razpis prispelo kar 21 prijav, med pet izbranih pa je bil uvrøœen tudi predlog Obœine Moravske Toplice za obnovitev prosenjakovskega øolskega vodnjaka. Obrazce za vloge za dodelitev enkratne denarne pomoœi za novorojence lahko dobite v tajniøtvu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 1. nadstropje in na spletni strani obœine www.moravske-toplice.si, informacije pa tudi po telefonu 538 15 00. 29. junij 2006 VAØKI VODOVOD TEØANOVCI ZA LETO 2005 Vaøki vodovod Teøanovci oskrbuje pribliæno 400 porabnikov. Vodni vir je obstojeœe vaøko zajetje. Okrog zajetja ni doloœenih vodovarstvenih pasov. Zajetje se nahaja v gozdiœku, ki je obdan z obdelovalnimi povrøinami, je ograjeno, tehniœno slabøe urejeno in potrebno obnove. V letu 2005 je bilo v okviru notranjega nadzora za bakterioloøke analize odvzetih 10 vzorcev, za fizikalno kemiœne analize pa 6 vzorcev vode s trikratno kontrolo pesticidov. Vsi odvzeti vzorci so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi. V okviru dræavnega monitoringa so bili odvzeti 4 vzorci za bakterioloøke analize in 4 vzorci za fizikalno kemiœna preskuøanja. Vsi odvzeti vzorci so bili v skladu s Pravilnikom o pitni vodi. TABELA 1: Mikrobioloøke in kemiœne analize pitne vode na sistemu vaøkega vodovoda Teøanovci za leto 2005 – notranji nadzor MESTO ODVZEMA MESTO ODVZEMA MIKROBIOLOGIJA USTREZNOST VZROK OPOREŒNOSTI IZVEDENI UKREP KEMIJA USTREZNOST VZROK OPOREŒNOSTI IZVEDENI UKREP 05.01.2005 Øola USTREZA USTREZA 02.02.2005 Øola USTREZA USTREZA 02.03.2005 Trg. Cipot USTREZA 06.05.2005 Œrpaliøœe USTREZA USTREZA 02.06.2005 Øola USTREZA USTREZA 06.07.2005 Trg. Cipot USTREZA USTREZA 24.08.2005 Œrpaliøœe USTREZA 13.10.2005 Øola USTREZA USTREZA 10.11.2005 Trg. Cipot USTREZA 15.12.2005 Œrpaliøœe USTREZA *normativ 0.1 μg/l V letu 2005 je bilo v okviru notranjega nadzora odvzetih 10 vzorcev za bakterioloøka preskuøanja in 6 vzorcev za kemiœna preskuøanja s trikratno kontrolo pesticidov iz skupine triazini. Vsi vzorci, odvzeti za bakterioloøka in kemiœna preskuøanja, so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, øt. 19/04, 35/04). TABELA 2: Vodovod Murska Sobota – øtevilo laboratorijskih preskuøanj v letu 2005 – dræavni monitoring Objekt øt. preb., øtevilo laboratorijskih analiz v letu 2005 ki jih bakterioloøkih kemiœnih oskrb. vseh opor. % E. coli* % vseh opor. % Vaøki vodovod Teøanovci 407 4 0 0,0 0 0,0 4 0 0,0 *normativ 0.5 μg/l E.coli*: E.coli+enterokoki+Clostridium perfringens Tabela 2 prikazuje podatke laboratorijskih preskuøanj vzorcev pitne vode iz vaøkega vodovoda Teøanovci v letu 2005, dobljene v okviru dræavnega monitoringa. V okviru dræavnega monitoringa so bili odvzeti 4 vzorci pitne vode za redna bakterioloøka preskuøanja in 4 vzorci za redna kemiœna preskuøanja. Vsi odvzeti vzorci v okviru dræavnega monitoringa so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, øt. 19/04, 35/04). Spremljanje pesticidov iz skupine triazini in nitratov na sistemu vaøkega vodovoda Teøanovci je prikazano v tabelah 3, 4, 5 in 6. TABELA 3: Vsebnost atrazina na sistemu vaøkega vodovoda Teøanovci (izraæeno v μ g/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1999 0,18 2000 2001 0,12 2002 <0,03 0,1 0,38 0,1 2003 0,1 0,1 0,09 0,09 2004 0,08 0,08 0,08 2004M 2005 0,09 0,07 0,08 2005M *normativ 0.1 μg/l TABELA 4: Vsebnost desetil-atrazina na sistemu vaøkega vodovoda Teøanovci (izraæeno v μ g/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1999 0,13 2000 2001 0,09 2002 <0,03 0,07 0,17 0,07 2003 0,07 0,06 0,05 0,05 2004 0,05 <0,05 <0,05 2004M 2005 <0,05 <0,05 <0,05 2005M TABELA 5: Vsebnost skupnih pesticidov na sistemu vaøkega vodovoda Teøanovci (izraæeno v μ g/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1999 0,31 2000 2001 0,21 2002 0,17 0,55 0,17 2003 0,17 0,16 0,14 0,14 2004 0,13 0,08 0,08 2004M 2005 0,08 2005M TABELA 6: Vsebnost nitratov na sistemu vaøkega vodovoda Teøanovci (izraæeno v μ g/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2004 12,6 12 2004M 2005 14 33 19 2005M *normativ – 50 μg/l NO3 Œimprej je potrebno okrog vodnega zajetja doloœiti vodovarstvene pasove ter predpisati reæim, ki se mora v njih izvajati, do takrat pa je potrebno upoøtevati doloœila Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur. list R. S. øtev. 68/96), ki v 5. alineji 9. œlena predpisuje, da sta na obmoœju vodnega zajetja ali na razdalji do 200 metrov od objekta za zajem vode vnos duøika in preoravanje travinja prepovedana. Predlagamo ureditev vodnega zajetja ter glede na lokacijo zajetja nadaljnje spremljanje nitratov in pesticidov. VODOVOD MURSKA SOBOTA javno podjetje d.o.o. Murska Sobota, Kopaliøka 2 Zap. øt.: V05-021/2006-PB Datum: 30. 3. 2006 Pripravil: Boris Petric Odgovorna oseba za kvaliteto pitne vode 29. junij 2006 MNSS Obœine Moravske Toplice BISTVENE SPREMEMBE Potem ko je bil razreøen s funkcije dolgoletni predsednik Pomurske madæarske narodne samoupravne skupnosti György Tomka, smo predsednika Madæarske narodne samoupravne skupnosti Obœine Moravske Toplice Tiborja Vöröøa prosili za mnenje o tem, kaj razreøitev – glede na dolgoletno nasprotovanje in spore – pomeni za delo madæarskih skupnosti v obœinah Prekmurja. »Zaœrtani cilj je Madæarska narodna samoupravna skupnost obœine Moravske Toplice z nezaupnico bivøemu predsedniku uresniœila. Dejanje je bilo potrebno zelo precizno zaœrtati, planirati, z zakonodajo uskladiti in jih predoœiti tudi volilkam in volilcem. Slednji so nam ves œas lojalno stali ob strani in tako nam ni bilo teæko vztrajati osem let in na koncu zmagati. Tibor Vöröø, predsednik MNSS Obœine Moravske Toplice. Pripadnikom madæarske narodnosti in tudi veœinskemu narodu, ki æivi na naøem obmoœju, je nezaupnica prinesla zadovoljstvo in moænost, da bo po skoraj 8-letnem samovladju in samoumnem ravnanju delovanje potekalo v skladu s slovensko ustavo in zakonodajo o lokalni samoupra vi. Konec je vladavine osebnih interesov. Skupnost bo delovala v dobrobit in blaginjo narodnostnega æivlja v Prekmurju,« pojasnjuje Tibor Vöröø, predsednik Madæarske narodne samoupravne skupnosti obœine Moravske Toplice. »Takoj smo se dogovorili za spremembo statuta Pomurske madæarske samoupravne narodne skupnosti, ki bo omogoœala enakopravnost in enakovrednost vseh petih narodnih skupnosti v obœinah Dobrovnik, Hodoø, Lendava, Moravske Toplice in Øalovci. Na podroœju kreditiranja gospodarstva in kmetijstva narodnostnega æivlja smo se lotili bistvenih sprememb in se na œelu z novim predsednikom PMSNS Francem Vido uspeli dogovoriti o zaœetnih korakih za pridobitev kreditiranja v lastne roke. To, kar so za nas do zdaj vodili v Ribnici, smo preselili v Prekmurje. Najveœje zadovoljstvo pa je, da se bomo v bodoœe o vseh zadevah dogovorili in bo naøa staliøœa predsednik, g. Franc Vida, predstavljal tako v Sloveniji kot tudi na Madæarskem.« PGD Prosenjakovci 110 LET GASILSTVA V PROSENJAKOVCIH PGD Prosenjakovci se uvrøœa med øtiri prostovoljna gasilska druøtva v Obœinski gasilski zvezi (OGZ) Moravske Toplice, ki so æe proslavila 110-letni jubilej. Okrogle obletnice so vselej razlog za slavje, toliko bolj, œe gre za tako visok jubilej. Veliko je mejnikov v razvoju in delovanja gasilstva v obmejnem kraju Prosenjakovci na skrajnem severovzhodu obœine, ko sestavljamo mozaik kronike 110 let; prav je, da omenimo zadnjega, ko so drugo nedeljo v juniju pred no-vim vaøko-gasilskim domom poœastili visoko obletnico ustanovitve. Poleg veœ sto gasilcev iz druøtev sektorja, ki nosi njihovo krajevno ime, iz drugih krajev in iz sosednje Magyarszombatfe na Madæarskem, so slavje z obiskom poœastili tudi øtevilni gostje ter krajani, ki so za gasilstvo æiveli ves ta œas. Predsednik druøtva Zvonko Øpilak je ob jubileju dejal, da je 110 let prehojene poti PGD Prosenjakovci sicer dolgo, a po dinamiki kratko obdobje. Od ustanovitve druøtva daljnega leta 1896 pa do danaønjih dni so se zgodili vsi najpomembnejøi mejniki œloveøtva sodobnega œasa: dve svetovni vojni, menjali so se druæbeni sistemi, v njihovi soseøœini je nastala in bila v zadnjih letih odstranjena strogo zaprta dræavna meja, ki je v preteklosti v veliki meri zaznamovala æivljenje v kraju in soseøœini. »Naøe gasilsko druøtvo se je razvijalo v mejah moænosti in pogojev dela. Vsa vodstva druøtva, od ustanovitve pa do danes, so si prizadevala narediti kar najveœ na podroœju organizacijske stabilnosti in operativne pripravljenosti. Druøtvo se je najhitreje razvijalo zadnjih dvajset let, ko se je v gasilske vrste vkljuœilo veliko mladih, posodobljena pa je bila tudi gasilska oprema,« je dejal Øpilak. Danes druøtvo øteje 69 œlanov. Kolesje razvoja gasilstva se je tudi v tem dvojeziœnem kraju, kjer æivijo v soæitju Slovenci in pripadniki madæarske narodnosti, obraœalo podobno kot v øtevilnih drugih krajih. S prvo motorno brizgalno so se lahko v Prosenjakovcih pohvalili æe leta 1950, z drugo, ki je v uporabi øe danes, leta 1972. Rabljeno avtoci- FOTO: Geza GRABAR sterno so kupili æe leta 1975, ki so jo zamenjali z novo leta 1982. V 80. letih so pri nekdanji avtobusni garaæi dogradili prostore in sœasoma je v zgornjem delu vasi nastal novi gasilski dom, ki je bil sveœano predan namenu leta 1999. V druøtvenem biltenu, ki so ga izdali ob jubileju, so zapisali, da lahko nove druøtvene prostore kot izjemen uspeh takratne generacije gasilcev in vaøœanov primerjajo z izgradnjo prvega, œeprav skromnega gasilskega doma v kraju leta 1900, starega gasilskega doma 1939, nabavo roœnih brizgaln 1896 in 1909 ter drugimi pridobitvami. Od leta 1988 so v Prosenjakovcih bogatejøi tudi za orodno vozilo. Nenehno izobraæevanje in usposabljanje, tudi za nekatere specialne naloge, ter posodabljanje opreme so njihove trajne naloge. Zagotovo sta njihovi najveœji pridobitvi sodobna avtocisterna GVC 16/24, 4 x 4, ATEGO 918 in motorna brizgalna Zigler v letu 2004. Na sveœanosti so gasilcem iz Prosenjakovec œestitali æupan obœine Moravske Top-lice Franc Cipot, predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Ernest Eöry, ki je nekoœ æivel in sluæboval v tem kraju, in predsednik OGZ Moravske Toplice Øtefan Kuhar. Ob tej priloænosti so gasilcem podelili øtevilna priznanja, druøtvena in obœinska æe na sveœani seji v petek zveœer, ko so s predstavniki verskih skupnosti na krajevnem pokopaliøœu pripravili tudi æalno komemoracijo v spomin na veœ generacij preminulih gasilcev, najviøja, dræavna, pa na osrednji prireditvi. Posebej so ponosni na gasilske veterane, ki so bili v druøtvu aktivni dolgo obdobje v pestri in bogati zgodovini druøtva: Julij Horvat je dobil znaœko za 70 let dela v gasilstvu, Aleksander Kerœmar in Viljem Malaœiœ za 60 let, Janez Kovaœ pa za 50 let. Gasilsko odlikovanje – plamenico GZS so prejeli: Øtefan Kocet in Ernest Malaœiœ st. – I. stopnje, Ladislav Kerœmar, Øtefan Kovaœ in Zoltan Vukan – II. stopnje ter Ladislav Vöröø (III. stopnje). Odlikovanje GZS I. stopnje so izroœili Viljemu Œahuku, III. stopnje pa Juliju Horvatu, Aleksandru Kerœmarju, Francu Joøarju, Janezu Kovaœu in Viljemu Malaœiœu. Geza Grabar 29. junij 2006 Obœinska gasilska zveza Moravske Toplice KROVNA GASILSKA ORGANIZACIJA PRED NOVIMI IZZIVI Letna skupøœina Obœinske gasilske zveze (OGZ) Moravske Toplice – udeleæili so se je predstavniki 26 od 27 prostovoljnih gasilskih druøtev, delujoœih pod okriljem zveze, ter veœina œlanov organov zveze – potrjuje tradicionalno dobro usmerjenost poslanstva zveze, ki je bila ustanovljena pred osmimi leti. Œe se organizacija ne bi sreœevala s pomanjkanjem finanœnih sredstev za svoje delovanje, bi lahko pisali o øe veœjih uspehih. Iz letnega poroœila lani izvoljenega predsednika zveze Øtefana Kuharja je razvidno, da je krovna obœinska organizacija gasilcev v veliki veœini primerov zadovoljna z delom svojih œlanic, druøtva pa so po njegovem mnenju organizirana primerno razmeram in pogojem, v kakrønih æivijo. »S takønim naœinom zaøœite pred poæari so zaœeli pred veœ kot 120 leti in ga øe vedno dopolnjujejo naøi obœani, da si zagotavljajo varnejøe bivanje v svojem okolju. S takøno organiziranostjo so si zagotavljali hitro pomoœ in reøevanje, zato imamo skoraj v vsaki vasi gasilsko druøtvo. Rezultati dela gasilskih druøtev so vidni na vseh podroœjih, predvsem pa pri poæarnem varstvu, saj iz leta v leto beleæimo manj poæarov. Øe vedno so gasilci tisti, ki se s svojim prostovoljnim delom prvi lotijo reøevanja,« je Øtefan Kuhar ponosen na poslanstvo gasilcev. Gasilci so tudi v minulem letu za opravljanje javne gasilske sluæbe – bodisi pri izobraæevanju in usposabljanju ali pri intervencijah porabili neøteto ur, priznanja za njihovo delo pa so jim bila namenjena bolj poredko. Predsednik se ni mogel izogniti materialnemu poloæaju zveze, ki glede na veliko øtevilo druøtev ni zadovoljiv. Sredstev za pokrivanje najnujnejøih potreb v skladu z zakonodajo ni dovolj. Do leta 2009 bi se morale vse operativne gasilske enote opremiti v skladu z merili Vlade RS o opremljanju, o œemer pa – glede na materialni poloæaj zveze oziroma druøtev – predsednik moœno dvomi. Predvidena so tudi izobraæevanja po posameznih specialnostih, ker pa izostanke œlanov operativnih enot za potrebe gasilstva oziroma opravljanje javne gasilske sluæbe njihovi delodajalci vse manj tolerirajo, se Kuhar boji, da tak naœin delovanja prostovoljnih gasilskih druøtev ne bo dolgo vzdræal. Iz poroœila poveljnika zveze Joæeta Œarnija je razvidno, da so druøtva iz vseh treh sektorjev, Martjanci, Prosenjakovci in Bogojina, letne obveznosti na operativnem podroœju opravila dobro. Ob znanih tekoœih obveznostih operativnih enot, kot so pregledi druøtev, sektorska ter obœinsko tekmovanje, vaje ob mesecu poæarnega varstva, nekateri se udeleæujejo tudi regijskega in dræavnega ligaøkega tekmovanja, je zveza jeseni organizirala strokovno ekskurzijo gasilcev v Metliko in Krøko z ogledom gasilskega muzeja. S poæarno varnostjo znotraj OGZ Moravske Toplice v minulem letu je bil Œarni 29. junij 2006 zadovoljen, gasilci pa so morali velikokrat posredovati ob moœnem avgustovskem deæevju. »Gasilci nismo samo krotitelji poæarov, temveœ smo vsestranski dejavnik tudi pri drugih nesreœah, zato smo lahko ponosni na poklic, katerega opravljamo, saj pomagamo œloveku vedno takrat, kadar je ogroæen in nas potrebuje,« je poveljnik sklenil poroœilo. V razpravi po poroœilih preostalih organov zveze so se delegati dotaknili øtevilnih podroœij svojega delovanja. Nekateri v moœnem porastu, zato bo potrebno z oceno ogroæenosti seznaniti kljuœna nosilca turistiœnega razvoja v Moravskih Toplicah, druæbi Terme 3000 in Vivat. Predlagal je, da se za reorganizacijo gasilstva imenuje delovna skupina, ki naj pripravljene teze za razvoj gasilstva posreduje tudi lokalni skupnosti. Anton Ranœigaj meni, da je pred vsemi gasilci v regiji obdobje intenzivnega izobraæevanja, saj je predznanje teœajnikov iz marsikatere sredine slabo, v druøtvih, posamezniki so poudarili, da je ob trenutnih razmerah znotraj zveze potrebno izpeljati reorganizacijo gasilstva, saj nekatera druøtva zaradi pomanjkanja operativnih œlanov med delavnikih niso sposobna zagotavljati kakovostnega opravljanja nalog ob morebitnih intervencijah; da je vse veœ gospodarskih subjektov, ki ne odvajajo sredstev za zaøœito in reøevanje; zastarela gasilska oprema je rakasta rana tudi znotraj te zveze, sliøali smo tudi opozorilo, naj se zastarela oprema ne zamenjuje in nadomeøœa s staro opremo. Med øtevilnimi gosti so se letnega zbora zveze udeleæili tudi Slavko Jauk, svetovalec na soboøki izpostavi Uprave RS za zaøœito in reøevanje, regijski gasilski poveljnik Anton Ranœigaj in podæupan ter dræavnozborski poslanec Geza Dæuban. Prvi je predlagal, naj se za celotno obœino izdela ocena poæarne ogroæenosti, ki bo podlaga za aktiviranje posameznih druøtev. Ogroæenost se poveœuje zlasti v obœinskem srediøœu, Moravskih Toplicah, kjer je turistiœna dejavnost v zadnjem œasu Besedilo in fotografija: Geza Grabar kjer ni zadostnega øtevila œlanstva, pa je po njegovem mnenju potrebno razmiøljati o zdruæevanju operativcev in opreme. O pomanjkanju operativnih œlanov zaradi odsotnosti mladih je govoril tudi Geza Dæuban, rekoœ, da je edina reøitev razmiøljanje v smeri zdruæevanja. S predlogom sofinanciranja zaøœite in reøevanja s strani organizacij pa je najprej potrebno vzpostaviti stik z æupanom in nastopati skupaj. Kopja so se lomila tudi okrog memorialnih gasilskih tekmovanj, ki jih je na obmoœju OGZ Moravske Toplice kar nekaj, œeprav je interes domaœih enot za sodelovanje na njih vse manjøi. Po predlogu veœ predstavnikov druøtev so pomoœ pri izvedbi memorialnih tekmovanj (in obletnic) vnesli v program dela zveze za leto 2006. Imenovana je bila komisija za delo z mladino. Vodila jo bo Valerija Horvat iz PGD Filovci, njena œlana pa sta Joæe Solar (PGD Andrejci) in Janko Robi (PGD Motvarjevci). Koreniti premiki v gasilstvu v obœini OBŒINSKA CENTRALNA OPERATIVNA ENOTA Na zadnji seji predsedstva Obœinske gasilske zveze (OGZ) Moravske Toplice konec maja je æupan obœine Franc Cipot prisotne œlane predsedstva, drugih organov zveze, odgovorne za zaøœito in reøevanje ter civilno zaøœito v obœini seznanil z ne katerimi novimi pogledi na opravljanje gasilske javne sluæbe. Za tekoœe leto bo z vsemi 27 prostovoljnimi gasilskimi druøtvi v obœini podpisal tripartitno pogodbo o opravljanju javne gasilske sluæbe, v letu 2007 pa naj bi se na nivoju obœine organizirala centralna operativna enota. Kljub vedno veœjim sredstvom iz obœinskega proraœuna za reøevalno opremo in druge potrebe gasilstva je v vseh enotah teæko zagotoviti ustrezno usposobljenost in s tem najboljøo izvedbo intervencije ob poæarih na novih, sodobnih sredstvih, prav tako je pri delodajalcih teæko zagotoviti odsotnost operativcev za izobraæevanje in intervencije. S predlogom æupana, ki æe veœ let glasno razmiølja, da je nujno potrebno gasilstvo v operativnem smislu reorganizirati, so se zbrani naœelno strinjali, saj so ocenili, da je oœitno dozorel œas za spremembe. O konkretni viziji centralne operativne enote na nivoju obœine, ki bi bila sestavljena iz zainteresiranih gasilcev vseh prostovoljnih gasilskih druøtev in bi øtela okrog 30 œlanov (oziroma 3 x po 10 operativcev), ki bi se primerno izobraæevali in bi bili za deæurstvo in dosegljivost nagrajeni, enota pa bi uporabljala obstojeœo opremo gasilskih druøtev in bi posredovala ob poæarih na obmoœju celotne obœine, so imeli nekatere pomisleke. Razmiøljali so o tem, kaj se bo zgodilo s sedanjimi druøtvi, kje bi bila enota locirana, ali ni pomembno, kje je kateri operativec doma, in ali bo sklenjen dogovor z delodajalci o moænosti odsotnosti zaradi intervencije. Æupan zagotavlja, da bi vsa druøtva v obœini ostala in bi njihovi operativci pomagali pri veœjih poæarih in ob naravnih nesreœah. »Obœinska centralna operativna enota ne bi imela toœne lokacije v obœini, ampak bi bila povsod, kjer bi bili doma njeni œlani. Trojke bi bile dosegljive na razliœnih lokacijah v obœini. Ob poæaru bi aktivirali tiste, ki bi bili dogodku najbliæe,« je povedal æupan in dodal, da bi se obœina z delodajalci na obmoœju lokalne skupnosti dogovorila o moænosti sodelovanja zaposlenih v intervencijah. O delovanju, sestavi, aktiviranju in øe œem se bo verjetno porodilo øe veœ vpraøanj, ki pa jih bo potrebno sproti reøevati ob ustanovitvi. Razpis za prijavo posameznih zainteresiranih gasilcev v sestavo obœinske centralne operativne enote naj bi bil objavljen v obœinskem glasilu Lipnica pred koncem letoønjega leta. Selo NOVO VOZILO ZA GASILCE Gasilci iz Sela, ki se uvrøœajo med najbolj aktivna in z uspehi v zadnjih letih preæeta gasilska druøtva, so z nakupom novega gasilskega vozila za prevoz ljudi in prikolice za gasilsko opremo postavili novi mejnik. Gasilstvo v tem slikovitem kraju na Goriœkem je lani poœastilo 80-letnico delovanja, leta 1999 so predali namenu novo avtocisterno, pred desetletjem so razvili druøtveni prapor, æe leta 1987 pa kupili prvo orodno vozilo. Leta 1990 je bila k vaøko-gasilskemu domu dograjena orodjarna, v 90. letih pa je bil skupni objekt gasilcev in krajanov tudi temeljito obnovljen. V duhu spoznanja, da se z velikimi spremembami in novimi pri-gamo tudi zdravje in æivljenje, le da dolænost opravimo, tako kot dobitvami v druæbi vrednote gasilstva niso spremenile, so si v znamo in zmoremo. Gasilska zveza Slovenije in dræavne ustano-Selu æe pred leti prizadevali za zamenjavo voznega parka. Kot je ve nam narekujejo, da se moramo do leta 2009 primerno povedal Zlatko Balajc, predsednik druøtva, so za nakup novega opremiti z osnovno zaøœitno opremo in pridobiti ustrezna znavozila vloæili ogromno truda in potrkali na øtevilna vrata. Pri nja, kar prostovoljnim gasilcem nalaga øe veœ odgovornosti in tem so jim nesebiœno stali ob strani tako krajani kakor prebival-nalog. Iz tega tudi izhaja, da bo potrebno bolj ceniti in ovrednoci okoliøkih vasi pa tudi Obœina Moravske Toplice, Obœinska ga-titi prostovoljno delo gasilca.« silska zveza, Zavarovalnica Triglav in drugi sponzorji ter dona-Øtevilne prireditve dokazujejo, da so bili gasilci nosilci drutorji. Za novo vozilo je bilo potrebno zbrati 6,8 milijonov tolarjev. æabnega æivljenja v kraju vse od njegove formalne ustanovitve. »Srœno upam, da bodo mlajøe generacije, ki øele prihajajo, Tako so bili leta 1997 pobudniki in so skupaj s krajani pripraviznale spoøtovati vrednote prostovoljnega dela in nadaljevale ga-li in izvedli 1. vseslovensko sreœanje vaøœanov vasi Selo-Sela-Sesilsko delo ter ga razvijale in nadgrajevale v naøo skupno in bo le, ki je postalo tradicionalno. gato dediøœino,« je menil predsednik. Spomnil je, da gasilcev do- Na sveœanosti, kjer se je zbralo veliko gasilcev, krajanov in bri rezultati ne smejo uspavati, paœ pa pri tem øe bolj krepiti. drugih gostov, so gasilcem Sela za novo pridobitev med drugimi»Ko pokliœe gasilska dolænost, nas ne zadræi nobena stvar. Ne œestitali tudi œlan predsedstva GZS Slavko Økerlak, predsednikspraøujemo se o denarju, ceni, obleki, nenazadnje marsikdaj tve- Obœinske gasilske zveze Moravske Toplice Øtefan Kuhar in æupan Franc Cipot. Po kulturnem programu pevcev iz Sela in uœencev fokovske osemletke ter blagoslovitvi vozila, ki ga je opravil økof Evangeliœanske cerkve na Slovenskem mag. Geza Erniøa, je druøtvo najzasluænejøim posameznikom in organizacijam podelilo zahvale. Za vsestransko pomoœ pri razvoju gasilske organizacije in poæarne varnosti ter za prizadevnost, delo v druøtvu in za prispevek pri izvedbi gasilskih akcij so plaketo PGD Selo prejeli: Ludvik Grabar, Andrej Novak, Zlatko Balajc, Slavko Lazar, Milivoje Milosavljeviœ, Drago Novak, Joæe Kocet, Oskar Makari, Suzana Nemec, Øtefka Flisar, Slavica Øebok in Janez Fariœ. Posebno priznanje za dolgoletno uspeøno in aktivno delo ter za pomemben prispevek k razvoju gasilske organizacije je druøtvo podelilo svojemu œastnemu œlanu Øtefanu Grabarju. Besedilo in fotografija: Geza Grabar 29. junij 2006 PGD Berkovci 70 LET GASILSTVA IN DRUÆBENEGA DELA Zadnja nedelja v maju je bila v vasici Berkovci v zname nju 70-letnice gasilstva. Na ta dogodek so se gasilci in krajani øe posebej skrbno pripravili: izdali so priloænostni bilten, pripravili prisrœno sveœanost s kulturnim progra mom uœencev DOØ Prosenjakovci in OØ Fokovci, najzasluæ nejøim posameznikom in krajanom pa so podelili odliko vanja in priznanja. Kot je v uvodnem nagovoru povedal predsednik druø tva Drago Kuœan, so se v sedmih desetletjih tradicije gasil stva tako v kraju kot okolici skovala trdna prijateljstva, ki se negujejo øe danes. V razvoj in napredek druøtva je bilo vloæeno veliko dela œlanov in krajanov. Bila so øtevilna prijetna druæenja, pa tudi teæki œasi, zlasti v 30. letih prejønjega stoletja, med drugo vojno in v prvih letih po osvoboditvi. Kljub menjavi oblastnikov in reæimov gasilstvu niso nikoli bili naklonjeni œasi. Neugodna davœna zakono daja naœrte gasilcev kot prostovoljne in humanitarne orga nizacije bremeni tudi danes. Na ustanovnem zboru gasilske œete 6. januarja 1936 je bilo prisotnih 18 ustanovnih œlanov, ki so julija istega leta podali sveœano prisego za gasilca. Zadnji ustanovni œlan druøtva, 90-letni Karel Koltai, je æal preminil le nekaj dni pred prireditvijo. Berkovski gasilci so æe prvo leto nabavili 15 uniform, gasilsko trubo, roœno brizgalno in vse upravne knjige. Ognjeni krst je œeta doæivela leta 1939 v Ivanjøevcih, kjer je zagorelo poslopje posestnika. Pred drugo svetovno vojno je bila œeta iz vrst starejøih vaøœanov zadolæena za formiranje vojnega gasilstva, med okupacijo pa je delovala v skladu s takratno madæarsko zakonodajo. Gradnja gasilskega doma je potekala v letih 1948–1950, s pomoœjo prostovoljnih prispevkov pa je druøtvo leta 1961 kupilo prvo motorno brizgalno znamke Savica, æe od leta 1969 se druøtvo lahko pohvali z orodnim vozilom, naslednje leto so kupili øe prikolico za prevoz gasilske opreme, leta 1985 pa novo motorno brizgalno Vatrosprem. Orodno vozilo TAM 2000 je druøtvo nabavilo leta 1987, elektriœna sirena pa je bila na gasilski dom montirana leta 1990. V novem tisoœletju so gasilci za poveœanje poæarne varnosti v kraju uredili vodno zajetje ter za desetino kupili sveœane uniforme. Predsednik je domaœim gasilcem œestital ob jubileju, rekoœ, da je to jubilej tudi vseh krajanov Berkovec, saj so vsa leta stali ob strani druøtvu in mu pomagali pri njegovem delovanju. Zbrane – med njimi so bili gasilci vseh 11 druøtev gasilskega sektorja Prosenjakovci ter kot gostje kolegi gasilci iz Vuœje Gomile, Œernelavec in Krplivnika, øtevilni krajani in drugi – so ob jubileju nagovorili: podæupan obœine in poslanec v Dræavnem zboru RS Geza Dæuban, predsednik OGZ Moravske Toplice Øtefan Kuhar in regijski gasilski poveljnik Anton Ranœigaj. Poudarili so pomen in vlogo gasilstva v tem okolju. Ne smemo namreœ pozabiti, da gasilci niso posredovali le ob poæarih, temveœ so skrbeli tudi za poæarno varnost in bili gonilo napredka, razvoja in druæabnega æivljenja. V odroœnem in tipiœnem podeæelskem okolju gasilstvo takøno vlogo ohranja tudi v novejøem œasu. Poleg jubilejnih znaœk za dolgoletno in operativno delo v gasilstvu – za 70 let dela jo je posthumno prejel Karel Koltai, za 60 let pa Evgen Konkoliœ in Koloman Lanøœek in za 40 let Ernest Kuœan – so podelili tudi odlikovanja GZS in priznanja OGZ Moravske Toplice. Oblikovanji II. stopnje sta prejela Slavko Ozvatiœ in Karel Konkoliœ, III. stopnje pa posthumno Karel Koltai. PGD Suhi Vrh V ZADNJEM DESETLETJU POTRDILI 70-LETNO TRADICIJO Gasilstvo ima lepo tradicijo tudi v Suhem Vrhu. Œeprav je delovanje gasilskega druøtva leta 1962 zamrlo, pa na podroœju poæarnega varstva, gaøenja poæarov in nenazadnje tudi druæabnega æivljenja nikakor ni mogoœe spregledati pomembnega poslanstva, s katerim so napredni domaœini v tem kraju uradno zaœeli 13. decembra 1936. Iz zanimivega biltena, ki so ga izdali ob jubileju, je razvidno, da so se v kraju, ki se je takrat imenoval Suhi Vrh-Teøanovci ali Zgornji Teøanovci, zavedali, da se lahko le organizirani spopadejo z ognjenimi zublji (od ustanovitve druøtva do leta 1943 jih je bilo v kraju kar 17, veœina podtaknjenih). V gasilsko œeto se je vkljuœilo 21 œlanov. Kmalu so se lotili zbiranja prostovoljnih prispevkov, s katerimi so zgradili vaøko-gasilski dom z orodiøœem za brizgalno in sobo za sestanke. Ko je Prekmurje zasedla Rdeœa armada, se je gasilska œeta tudi v Suhem Vrhu preimenovala v Gasilsko narodno milico, katere œlani so oboroæeni s puøkami vzdræevali red v vasi zaradi nasilnega obnaøanja posameznih ruskih vojakov. Po odhodu Rusov so gasilci zopet delovali kot civilno druøtvo. Sœasoma so nekateri zaœeli zapuøœati gasilske vrste zaradi osebnih interesov pa tudi zaradi samovolje poveljstva in leta 1962 je druøtvo razpadlo. Poskusi v 80. letih prejønjega stoletja, da bi gasilstvo v kraju ponovno zaæivelo, niso obrodili sadov. Po goreœem prizadevanju posameznikov so ponovno strnili gasilske vrste leta 1996. Za to sta bila najbolj zasluæna Øtefan Banfi, ki se je priselil iz Murske Sobote, in Robert Lainøœek. Zaœelo se je desetletje trdega in marljivega dela vseh œlanov druøtva, ki jih je bilo æe ob ponovni ustanovitvi veœ kot 20. Pri opremljanju so novo ustanovljenemu druøtvu priskoœila na pomoœ druøtva gasilskega sektorja Martjanci in mu podarila nekaj opreme, gasilec Franjo Knipliœ iz Radelj ob Dravi jim je podaril malo prenosno brizgalno. Ta za uspeøno obrambo pred poæari ni zadoøœala, zato so s sredstvi nabiralnih akcij kupili motorno brizgalno, gasilsko vozilo znamke Ford pa so jim podarili gasilci iz Avstrije. V tem œasu so zgradili prizidek k vaøko-gasilskemu domu, leta 1999 so v kraju montirali elektriœno sireno, leto zatem pa so za potrebe gaøenja in prevoza vode kupili avtocisterno TAM 125 s 4.600 litri vode. Na operativnem podroœju se lahko z dobrimi rezultati pohvali moøka œlanska vrsta, øe bolj pa enota œlanic, ki deluje od leta 1998 in je zadnjih nekaj let ena od najuspeønejøih v obœini Moravske Toplice. V druøtvu so dali moœan poudarek izobraæevanju in œlane ustrezno usposobili za vodje enot, nosilce izolirnih dihalnih aparatov, strojnike in vodje skupin. K dihalnima aparatoma, ki so ju dobili od OGZ Moravske Toplice, so kupili obleko za reøevanje ljudi iz notranjih prostorov, ob obletnici pa lepo uredili vaøko-gasilski dom. Predsednik druøtva Pavel Preliœ se je na sveœanosti pohvalil, da njihovo druøtvo danes øteje æe 51 œlanov. Njihovo obmoœje je na gosto zasejano z vinskimi kletmi in poœitniøkimi hiøicami, zato je poæarna ogroæenost zelo velika. Delovnim gasilcem Suhega Vrha so za izjemne uspehe zlasti v desetletju po ponovni oæivitvi gasilstva v kraju œestitali tudi æupan Franc Cipot, predsednik OGZ Moravske Toplice Øtefan Kuhar, eden najbolj vnetih gasilcev v druøtvu in pobudnik za njihovo ponovno oæivitev Øtefan Banfi, tokrat v vlogi predsednika krajevnega odbora, in predstavnik Zavarovalnice Triglav Sandi Flisar. Med dobitniki priznanj velja omeniti Øtefana Banfija, ki je ob znaœki za 50 let dela v gasilski organizaciji dobil øe priznanje GZS II. stopnje, Emila Balajca s priznanjem GZS III. stopnje in Ludvika Lanjøœeka z znaœko za 30 let dela v gasilstvu. 29. junij 2006 Besedilo: Geza Grabar PREHRANA IN SONŒENJE KOLESARSKI ØESTNAJSTI MARATON AJDA OLIMPIJSKI TEK Pribliæujejo se poœitnice, polne sonca, dobrega poœutja, druæenja ... Ne glede na to, ali bomo poœitnice preæiveli na morju, podeæelju ali kar doma, je dobro, da upoøtevamo nekaj nasvetov, predvsem tistih o zaøœiti pred soncem. Zakaj? Ker pretirano izpostavljanje soncu zviøuje nastanek koænega raka, povzroœa staranje koæe ter prispeva k zmanjøanju odpornosti. Nezaæelene vplive lahko omilimo tudi s prehrano. Zagotoviti si bo potrebno veliko antioksidantov, snovi, ki »lovijo« proste radikale. Veliko prostih radikalov pa dodatno nastaja ob izpostavljanju soncu. Med najuœinkovitejøe zaøœitnike pred prostimi radikali uvrøœamo vitamine C, E, A oziroma beta karoten, selen, flavonoide in øtevilne druge snovi, ki jih vsebujeta predvsem sadje in zelenjava. Zato uæivajmo veliko zelenjave in sadja vseh barv. Na jedilniku naj bo œim veœ rdeœe, rumene in zelene zelenjave in sadja. Najbolje pri vseh obrokih. Zakaj ne bi dneva zaœeli z rumeno marelico, malici dodali ognjeviti rdeœi paradiænik, kosilu pa kar mavrico iz zelene solate, rdeœega radiœa, korenœka, brokolija, paprike, slive, jagode ...? Dan zakljuœimo s kroænikom pisane zelenjave in sadeæem. Tako so na primer korenœek, paprika in marelica vir beta karotena, ki pomaga koæi pri odpravljanju økodljivih uœinkov sonca. Koliœine zelenjave in sadja naj bodo veœje kot obiœajno. Teden ali dva preden se odpravimo na morje, zaœnimo uæivati veliko sadja in zelenjave. Sladice poskuøajmo nadomestiti s sadjem. Tako si bomo zagotovili veliko antioksidantov in drugih zdravju prijaznih snovi. Z maøœobami bodimo v vroœih poletnih dneh varœni. Izbirajmo æivila z manjøo vsebnostjo maøœob (manj mastno mleko in izdelki, meso z manj maøœob), hrani pa dodajamo le kvalitetne maøœobe, predvsem v obliki olja. Da obdræimo vse ugodne uœinke olja, ga dodajmo proti koncu priprave. Pripravljajmo enostavne jedi, prihranjeni œas pa porabimo za gibanje in sprostitev v naravi. Privoøœimo si piknik v naravi ali v domaœem vrtu. Preproste jedi z æara in veliko zelenjave so idealna izbira. Kot na primer morska riba, zaœinjena z roæmarinom, in zelenjava na æaru z veliko sveæe zelenjave. Hladna mavriœna sadna solata œudovito zaokroæi obrok. Preprosto, lahko in zdravo. In ne pozabimo zauæiti dovolj tekoœine. Priporoœava vodo. Za spremembo ji lahko dodamo malo sveæega limoninega soka. Ali pa pripravimo sadni œaj. Hladnemu dodamo sveæ sadni sok, kocko ledu in koøœek sadja za okras. Skriti pred nagajivimi sonœnimi æarki se prepustimo poletnemu uæitku. Prim. mag. Branislava Beloviå, dr. med. Gordana Toth, univ. dipl. inæ. æivil. tehn. Obœinska øportna zveza (OØZ) Moravske Toplice in druæba Naravni park Terme 3000 sta v duhu dolgoletne tradicije sredi junija pripravila kolesarski maraton Ajda. 315 kolesarjev – glavnina jih je bila iz Slovenije, nekaj pa tudi iz Hrvaøke in Nemœije – je pot na æe poznanih øtirih progah (82, 50, 22 in 10 km) vodila veœidel po Goriœkem. Najstarejøa udeleæenca maratona sta bila 77-letna Ana Domjan iz Radenec in 77-letni Siegfried Hubert, Nemec, ki æivi pri Sv. Tomaæu pri Ormoæu. Najmlajøa sta bila 7-letna Lara Puklavec iz Maribora in 9-letni Aljaæ Canjko s Ptuja. Najøtevilnejøa ekipa je bila tudi letos kolesarska sekcija Øportnega druøtva Triglav iz Predanovec. Naslednja kolesarska prireditev v Moravskih Toplicah bo 10. septembra, ko bo v poœastitev obœinskega praznika na sporedu maraton Terme 3000. Z olimpijskim tekom na 3,5 oziroma 10 km se je zakljuœilo letoønje pestro dogajanje v okviru prireditve Sreœanje imetnikov olimpijske kartice v Moravskih Toplicah. Udeleæenci so se dopoldne merili v øportnih igrah, hokeju na travi, golfu, igrah z æogo, se podali na nordijsko hojo, testirali pa so lahko tudi nove merilce srœnega utripa. Popoldne so sledili øe pohod, olimpijski tek in nordijska hoja. Na øtartno-ciljnem prostoru in drugih prizoriøœih se je zbralo veœ kot sto udeleæencev. Øtevilo je sicer nekoliko niæje kot v prejønjih letih, vendar je treba spomniti, da je podobnih prireditev v bliænji in daljni okolici iz leta v leto veœ in se celo podvajajo. Svoje je naredila tudi prava poletna vroœina, saj so bile razmere vse prej kot primerne za øportno udejstvovanje. Na progah olimpijskega teka sta bila najmlajøa udeleæenca Sara Trstenjak iz Radenec (10 let) in Simon Strajnøak iz Gornje Radgone (12 let), najstarejøa pa zakonca Mitroviœ iz Maribora, 67-letni Ilija in 59-letna Breda. Œeprav olimpijski tek ni tekmovalni, vendarle omenjamo najhitrejøe: na daljøi progi je bila med njimi tudi Simona Gomboc iz Ivanovec. Øportno modelarstvo TALIAN IN ØUKLAR NAJBOLJØA Na vzletiøœu za motorne zmaje Mariœ pri Moravskih Toplicah je v organizaciji Modelarskega kluba (MK) Ftiœ iz Mlajtinec potekalo tekmovanje za slovenski pokal v øportnem modelarstvu. Dvodnevnega tekmovanja z jadralnimi modeli F5J, radijsko vodenimi letali in elektromotorji, ki je veljalo tudi za pokal Obœine Moravske Toplice, se je udeleæilo veœ kot 40 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaøke. Za pokal obœine je bil v kategoriji F5J med mladimi tekmovalci najboljøi Luka Talian (MK FTIŒ Mlajtinci). V tekmovanju papirnatih letal – potekalo je za pokal Agroservisa iz Murske Sobota – je bil najboljøi Joæe Øuklar, prav tako domaœi tekmovalec. Vodja MK Ftiœ Mlajtinci Borut Talian (desno) s sinom Lukom, ki je bil najboljøi med mladimi tekmovalci z jadralnimi modeli. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 29. junij 2006 I. Moravski tek NAJBOLJØA SIMONA GOMBOC Obœinska øportna zveza (OØZ) Moravske Toplice je v okviru 2. teka za Pomurski pokal v rekreativnih tekih v obœinskem srediøœu pripravila I. Moravski tek, ki je zamenjal bolj znano in dolgoletno tekaøko prireditev Odprto prvenstvo obœine Moravske Toplice v krosu v Selu. Nova øportno-rekreativna prireditev, ki je obenem veljala tudi za mednarodni tekaøki pokal Treh deæel (CEER CUP), je na øtartno-ciljni prostor pred Terme 3000 privabila 205 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaøke in Madæarske. Najmlajøi so po zdraviliøkem kompleksu tekmovali v øtirih starostnih skupinah, œlanice in œlani pa v sedmih oziroma petih. Kroæna proga v dolæini 5,8 kilometra je starejøe tekaœe vodila mimo golfskega igriøœa, skozi Mlajtince in nazaj na øtartni prostor. Œlani so morali progo preteœi dvakrat, œlanice enkrat. V absolutni æenski konkurenci (in v starostni skupini œlanice A – do 29 let) je z naskokom skoraj dveh minut prepriœljivo zmagala Simona Gomboc iz Ivanovec, ki se zadnja leta odlikuje kot najboljøa pomurska tekaœica na daljøih progah. Med tekmovalci iz naøe obœine velja omeniti øe prvo mesto Roka Øeböka iz Sela med œlani A (do 19 let), peto mesto Geze Grabarja iz Teøanovec v kategoriji œlanov D (od 40 do 49 let) ter øesto mesto Aleksandra Erniøe iz Moravskih Toplic pri œlanih B (od 20 do 30 let). Med mlajøimi tekmovalci je Niko Car iz Sela pri deœkih A osvojil 3. mesto, enaka uvrstitev je uspela tudi Nejcu Janu Matisu pri deœkih B. Moravski tek na omenjeni progi naj bi postal tradicionalen. GOMBOCOVA ZMAGALA TUDI NA 26. MTS Sloves kakovostne tekaœice je Simona Gomboc iz Ivanovec potrdila tudi na 26. mednarodnem Maratonu treh src v Radencih, kjer je v teku na 5,5 km ponovila zmago iz lanskega leta. Na tej razdalji je teklo kar 414 tekaœev in tekaœic, zato je uspeh diplomantke nemøkega in angleøkega jezika toliko veœji. Martjanci Karate OGNJENI KRST MELANI FERENCEK Med najmlajøimi øportniki iz naøe obœine, ki so preæiveli ognjeni krst na uradnih tekmovanjih, je tudi 8-letna Melani Ferencek iz Teøanovec. Kot uœenka 3. razreda devetletke OØ Bogojina je zaœela z vadbo karateja, ki jo na øoli izvaja Karate klub Murska Sobota. Melani je na prvih tekmovanjih v osnovnoøolski karate ligi v Cirkovcih in Murski Soboti v katah (demon straciji veøœin tega borilnega øporta) v svoji starostni skupini osvojila dve tretji mesti. Mlada øportnica, ki ji je ta zvrst fiziœne aktivnosti oœitno pisana na koæo, komaj œaka, da se bo poskusila tudi v borbah. 8-letna karateistka Melani Ferencek iz Teøanovec, uœenka OØ Bogojina. NEDELJSKO DRUÆENJE Z NORDIJSKO HOJO Turistiœno druøtvo Martin iz Martjanec in Center za nordijsko hojo Pomurja sta s prireditvijo Nedeljsko druæenje z nordijsko hojo prvo nedeljo v juniju postavila temelje øportno rekreativni prireditvi, ki ima – o tem smo trdno prepriœani – lepo prihodnost. Nordijska hoja – hoja z aktivno uporabo palic, ki se je priœela razvijati leta 1996 na Finskem – hitro dobiva privræence tudi pri nas. Ni nakljuœje, da so se za prireditev odloœili prav v Martjancih. Æe pred leti so namreœ uspeøno zakljuœili ciklus izobraæevalno-osveøœevalnih prireditev Æivimo zdravo, formirala pa se je skupina zanesenjakov, ki se uspeøno ukvarjajo z nordijsko hojo – eno najbolj uœinkovitih, celovitih, varnih in dostopnih telesnih aktivnosti, ki je primerna za ljudi vseh starosti in ravni telesne pripravljenosti ter je izvedljiva prek celega leta. Pot z lepo urejenega øportno-rekreacijskega centra v Martjancih je veœ kot sto »nordijcev« vodila po kolesarski stezi do hotela Vivat. Manj pripravljeni so se po okrepœilu pri hotelu vrnili na izhodiøœno toœko, bolje pripravljeni udeleæenci pa so pot nadaljevali po kolesarski stezi do Teøanovec in obkroæili golfsko igriøœe ter se v Martjance vrnili po osmih prehojenih kilometrih. Skupino je vodil œlan organizacijskega odbora prireditve in inøtruktor nordijske hoje Joæe Trajber. Pred prvo izvedbo martjanske nordijske hoje je predsednica TD Martin Suzana Ø. Kodila povedala, da imajo v Martjancih z dobro infrastrukturo kolesarskih in drugih urejenih poti odliœne pogoje tudi za nordijsko hojo, zato je mogoœe skoraj vsak dan v kraju ali okolici sreœati ljubitelje nordijske hoje. Mojca Makovec Haloæan, ki vodi Center za nordijsko hojo Pomurja, je izrazila zadovoljstvo, da se øtevilo prireditev nordijske hoje v pokrajini ob Muri poveœuje. Øtevilna udeleæba v Martjancih potrjuje, koliko ljubiteljev te relativno nove oblike rekreacije ima to okolje. Haloæanova je øe dodala, da njihov center trasira øtevilne pohodniøke poti za nordijsko hojo na Goriœkem. 29. junij 2006 Besedilo in fotografiji: Geza Grabar JULIJ – SEPTEMBER 2006, pripravlja TIC MORAVSKE TOPLICE PRIREDITEV DATUM ORGANIZATOR KRAJ INFO Poletje 2006 Poletni program jul. – avg. 2006 Animacija Terme 3000 Hotel Ajda Animacija Terme 3000 02 / 512 21 56 Noœni turnir v malem nogometu 8. 7. 2006 ob 19. uri ØD Filovci ØRC v Filovcih Joæef Kulœar 041 340 359 Lovski piknik, streljanje na glinaste golobe 16. 7. 2006 LD Prosenjakovci Prosenjakovci, lovski dom Ludvik Rituper 041 671 038 Æetev, prikaz æetve na tradicionalen naœin 23. ali 30. 7. 2006 odvisno od vremena KTD Teøanovci Teøanovci Zoran Damjan 040 533 101 Lovski piknik Øportno streljanje na umetne golobe 5.–6. 8. 2006 LD Ivanovci Ivanovci Stareøina LD Ivanovci Franc Flisar 02 / 523 15 78, GSM 041 478 692 Obœinske igre, tekmovanje v kmeœkih opravilih 6. 8. 2006 Vaøka skupnost Bogojina Alojz Hauptman 02 / 547 11 26 Koøiœevi dnevi kulture 19. 8–10. 9. 2006 KUD Bogojina Bogojina, Ivanci, Bukovnica, Filovci KUD Bogojina kosicevi.dnevi@siol.com Postavljanje klopotca 19. 8. 2006 TD Martin Martjanci Krotov breg Suzana Ø. Kodila 02 / 548 11 22 Hubertova maøa, spomin na grofa Huberta 20. 8. 2006 LD Bogojina Lovski dom Bogojina Stareøina Øtefan Horvat 02 / 547 11 72 Obœinski praznik od 25. 8. do 20. 9. 2006 Obœina Moravske Toplice Moravske Toplice TIC Moravske Toplice 02 / 538 15 20 tic.moravci@siol.net Proøœenje v Gaju in sejem domaœe obrti 27. 8. 2006 ob 10. uri Druøtvo Gaj Filovci Gaj Joæe Gutman 02 / 547 12 48 60-letnica LD Prosenjakovci, proslava ob obletnici 27. 8. 2006 LD Prosenjakovci Lovski dom Prosenjakovci Ludvik Rituper 041 671 038 Vaøke igre v Sebeborcih Zadnji teden avgusta ali prvi teden septembra PGD Sebeborci Sebeborci Slavko Økerlak 041 760 198 Pohod po poti kulturne dediøœine 2. 9. 2006 Druøtvo Gaj Gaj in okolica Joæe Gutman 02 / 547 12 48 Zelenjadarski dan, prikaz in pokuønja dobrot iz zelenjave 2. 9. 2006 Druøtvo Selenca Ivanci Ivanci Alojz Antolin 051 383 318 Jesenski kros sodelujejo osnovne øole september OØZ M. Toplice Obmoœje O M T Branko Recek 041 389 905 Mednarodni folklorni veœer 10. 9. 2006 KUD Bogojina Bogojina KUD Bogojina kud.bogojina@siol.com 11. kolesarski maraton Terme 3000 10. 9. 2006 OØZ Moravske Toplice Obmoœje O M T Branko Recek 041 389 905 Liœkanje koruze 23. 9. 2006 Pevsko druøtvo Selo Selo Oskar Makari 031 329 758 Fokovski piknik, sreœanje vaøœanov, pohod, bograœijada 24. 9. 2006 PGD Fokovci Fokovci Stanislav Gorœan 031 861 991 pgdfokovci@volja.net 29. junij 2006 Selo KOØNJA JE BILA SPET PRAZNIK Roœna koønja je bila nekoœ eno od najpomembnejøih kmeœkih opravil, saj nanjo ni bila vezana samo koønja sveæe krme, paœ pa tudi æetev. Stroji so sœasoma nadomestili kosce, s tem pa je izginil tudi œar tega opravila, ki se je skoraj vedno zaœelo øe pred jutranjim svitom. Kljub vsemu je mogoœe koso na lesenem kosiøœu najti na sleherni kmetiji, kar dokazuje praktiœnost in pomembnost tega opravila tudi v danaønjem œasu. Da bi med mladimi zbudili zanimanje za tovrstno opravilo, med koønje veøœimi pa tudi tekmovalnost, so se v delovnem Pevskem druøtvu Selo odloœili, da nadaljujejo z lani zaœetim tekmovanjem v roœni koønji trave. Zanimanje za prireditev je preseglo najbolj optimistiœna priœakovanja, z muhastim vremenom pa se je potrdil stari rek: Kosi v slabem vremenu, da boø lahko suøil v dobrem. Na travniku pri nogometnem igriøœu je kose ostrilo kar 26 tekmovalcev, od tega øest æensk. Potem ko je bilo potrebno v odmerjenem œasu kar najhitreje in najkakovostneje pokositi odmerjeno povrøino trave, je komisija odloœila, da prvi dve mesti – in najvrednejøi nagradi, motorna kosilnica in roœna kosa s kosiøœem, odideta œez Muro, v Prlekijo. Osvojila sta ju Ivan Vok in Lovro Øijanec iz Jamne v obœini Sv. Jurij ob Øœavnici. Koloman Kozic iz Ivanjøevec je bil s Med æenskami je bila najboljøa domaœinka Gizela Cifer, sledi ji sokrajanka Erika Novak, tretja je bila Suzana Panker z bliænje OØ Fokovci. V ekipni razvrstitvi so bili najboljøi Vok, Øijanec in Pankerova. Za njimi se je uvrstila ekipa, ki so jo sestavljali Cifrova, Zlatko Balajc iz Sela in Emil Vuœkiœ, tretja je bila ekipa Erika in Drago Novak iz Sela ter Øtefan Koltaj iz Ruø. Morda na prvi pogled preseneti podatek o organizatorju: Pevsko druøtvo Selo. Vendar je podatek presenetljiv le za tiste, ki ne poznajo njihovega programa: druøtvo namreœ organizira dvoje tradicionalnih prireditev, oprtih na etnografsko izroœilo okolja: poleg majske koønje vsako leto pripravljajo øe jesensko »lüjpanje kukorce«. Sicer pa smo o njihovem osnovnem delu, ohranjanju prekmurske pevske kulture, pisali v prejønji øtevilki Lipnice, ko smo poroœali o predstavitvi njihovega CD-roma Na Goriœkon je lipou. (ls) tretjim mestom najboljøi Prekmurec, Emil Vuœkiœ iz Andrejec je bil œetrti, Oskar Makari iz Sela peti, na øesto mesto pa se je uvrstil æupan Franc Cipot. 29. junij 2006 Besedilo in fotografiji: Geza Grabar RALLY STARODOBNIH VOZIL LJUBITELJI STARE KMETIJSKE Motoklub Veterani iz Murske Sobote, ki zdruæuje veœ kot 180 œlanov, je na ploøœadi Murska Transport pri BTC pripravil jubilejni 15. mednarodni rally veteranov Prekmurje 2006. Kljub slabemu vremenu se ga je udeleæilo blizu starodobnih vozil. Vozniki so se podali na pot bodisi v tekmovalni ali turistiœni voænji, razvrøœeni v tri kategorije: motorna kolesa, motorna kolesa z boœno prikolico in avtomobili. Pot v skupni dolæini 90 kilometrov jih je vodila tudi po precejønjem delu naøe obœine na trasi: Sebeborci-Andrejci-Selo-Motvarjevci-Bogojina-Ivanci in Mlajtinci-Norøinci. Pred poslovalnico TIC v Selu in pri igriøœu za mali nogomet v Mlajtincih je organizator postavil kontrolni toœki, kjer so udeleæencem rallyja postregli z zakusko in pijaœo. Na asfaltni ploøœadi parkiriøœa pred brunarico TIC v Selu so vozniki, ki so opravljali tekmovalno voænjo, izvajali øe tekmovalno spretnostno voænjo. STOTNIJA MOTORISTOV V MORAVSKIH TOPLICAH V okviru øestega mednarodnega sreœanja motoristov, ki ga je v Kriæevcih na Goriœkem pripravil Moto klub Gronska strejla, je potekala tudi promocijska voænja po Prekmurju. Veœ sto motoristov se je za krajøi œas ustavilo tudi pred hotelom Vivat v Moravskih Toplicah. Zloøœena ploœevina in v usnje odeti motoristi vseh generacij in poklicev, od delavca do zdravnika in odvetnika, so bili prava paøa za oœi tudi tukajønjim obiskovalcem in domaœinom. Posebno doæivetje pa je bilo, ko se je veœ kot kilometer dolga kolona motoristov podala na pot ... MEHANIZACIJE Iz leta v leto je veœ tudi ljubiteljev stare kmetijske mehanizacije in druge tehnike, entuziastov, ki z velikim veseljem obnavljajo stare kmetijske tehnike. Pri obnovi morajo œim bolj avtentiœno restavrirati prvotno stanje stroja, zato je ta zaradi iskanja originalnih rezervnih delov ponavadi dolgotrajna in finanœno zahtevna. To pa pravim ljubiteljem ne omaja volje. Na lanskem poletnem sreœanju kmetijskih starodobnikov v Peskovcih na Goriœkem smo naleteli tudi na Dejana Bencika iz Teøanovec ter Simona Rousa in Alojza Antolina iz Ivanec. S pono ÆIVIMO ZDRAVO V TEØANOVCIH Potem ko je minulo zimo soboøki Zavod za zdravstveno varstvo z zunanjimi sodelavci tudi v Teøanovcih uspeøno izvedel projekt Æivimo zdravo, so v spomladanskih mesecih sledile prve nadaljevalne aktivnosti. Na zaœetku je bil na sporedu test hoje na dva kilometra, kjer so veœ kot 30 udeleæenkam in udeleæencem pred in po telesni aktivnosti merili osnovne zdravstvene parametre: krvi tlak, srœni utrip, odstotek kisika v krvi ... Besedilo in fotografije: Geza Grabar LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Øtefan Ferencek, Franc Gomboc, Joæe Gutman, Nada Lutariœ (predsednica), Tibor Vöröø, Emil Vuœkiœ, Joæe Vugrinec • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Pivar (podroœje madæarske narodnosti), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – junij 2006 • naklada: 2.300 izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si 29. junij 2006