Ilustrirani Slovenec Leto IV Tedenska priloga »Slovenca^ (št. 199) z đne 2. JX. 1928 Štev. 36 Kmetijske in rokodefske novice. Na fvetlobo dane od z. k. kmetijfke drushbe. JI? 1. V frédo 5. Maliga ^erpana. 1843. * . Osnanilo. U7.lieoofii, umetnoiii io siiiOileiiJA to te v krntkib letah tako rasfhlrile, de kdorkoli s njimi niiprrj ne liiti, ne pofncma. Iiiir fo drugi korlftiiign snnjdli, anpak fe terdovratno (lariga derslii, gro rakovo pot, vfaki dan inejn »na, fe v udajnim nbrasenji Cveti ne snajde, v fredi tvcgili rojakov, snanzov ino prijatlov fi nesiiao ptiij desliulez sdi, in n ne more nikahur pomagati. Slufti krajurkim kmetam ino rukorieir.nm, kteri fe ptujili ikor nifo nzhili, fc tako godi. Kar vidiju, flifliijo ali berejo, sniij" pofnemati, tude malo, kir li po redkim svuoaj desheie grejo, in malo berejo, kir ptiijili jesikov ne rasnmijo. In v kriiJDfkim jesiku uviinnj molitvi'/, nizh pifauiga ni. SlaftI te issuanit s vfim, kar fo iizlieuofti in iiiiR'tmifli njim koriftnlga tinajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako Te h nar majnriiim pcrsadjanjnm \ pregledano, In i^lb vreillioa pnfhleno prcvdarjen«. Vfo vlkfki puftuve In povelj« kpi«Hjllvo in rokodelftvo sadevajo/he, tudi ufnanila v llt\\ mbllll kodo tiikej riwKlarene. tSkerhno O shoU vfnkktiri Krajn«/. posnnti fraio kriOnrko dasheln, iicnapiti b imenitnimi rojaki, Ino uvrdiil Ifflcoilue prigodke tvojih fprednikov. fa ubelj« »polniti lig pofohun fkerb nnfba. ISii fklop ho naflndvfil «biltti kup vfuklgn »Jcdoa v I-jubljanI ino v Krajno. U lega sapopadktt ja Inhko n>o*nati uainnn, »iij in konz teh novjji, nnmrwh podnk in napeljevanje kmelvav/ov in obcHnikov nil rnkodciKov H fvoj dan kolikor )« miiRUKhe sbaljflintl) na pa dohi/hke n njimi irkati. pa imli ne famu krnjnfhlae umlittl, ali krnjnfkl Joilk zhilliti, v pomnukanji krojafkih befedi 11 bomo enako Uim/.am, Ncnizani, lodi/ho-liain, Jlulnm, Poljaknm pluje bcfcde apofodilU iilalor^ bo njih knp prav niisek, pa tudi ne bode niogo/he pcrja^nim pomugav/ani trnrt« obilno pinzhvati, ampnk T- k, Drunhba krajnfkih kmetvavzov, ktcra fe je pogojenja tijh novi/, lotila, iu njih fpezhanjc nafe vfcla, iuin vfc upanje do fvojih zhnftitih dcleshnikov, kterio! poholjfhanjc (lanu kniolvnvzov in ubertolknv no forzu lc.1jani .1. Mnlipn Serpano ifl'i.^. K proslavi 160 letnice Kmetijske družbe: Naslovna stran 1. štev. Bleiweisovih „Novic", ki jih je izdajala Kmetijska družba. ,.Novice" so bile,če izvzamemo Vodnikove „Ljubljanske novice", ki jih je izdajal ta od 1.1797.-1800., prvi in dolgo let tudi edini slovenski časnik ter si je pridobil ogromnih ^ zaslug za narodno probujo in za kulturni napredek slovenskega naroda. 282 Pogreli St. Radića se je vršil v nedeljo, dne IJ. |). m. v Zagrebu ob udeležbi ojjroinnih množic \sofru naroda. Na desni: Voz s krsto pokojnega Radića, voz spremljajo kmetje v narodni noši, akademiki in hrvaški Sokoli. Spodaj: Prizor s pogreba; v ospredju je videti lir\. Sokole, za njimi i podčastnike kraljeve garde, ki nosijo kraljev venec, za temi pa skupino, ki nese trnjev venec. Spodaj na desni v krogu: Pred vhodom v -Seljački dom« v Zagrebu ob priliki pogrebnih svečanosti, raz balkon so govorili razni politiki ilc-settisočglavim množicam. K stoletnici Tolstojevega rojstva Dne 9. t. m. bo minilo 100 let. kar je bil rojen največji slovanski romanopisec, grof Lev Nikolajevič Tolstoj. Mož se je po precej burni mladosti umaknil na svoje posestvo v Jasni Poljani in ustvarjal tam genialna dela z versko-nravno in socialne tendenco. Mnogo teh del imamo tudi v slovenskem prevodu, kakor Ano Karenino, Vstajenje, Moč teme, Kreutzerjevo sonato itd. Na stara leta je preziral vso umetnost in znanost, zahteval najstrožje izpolnjevanje Jezusove pridige na gori, ki jo je razlagal precej samovoljno, zamotal vsako silo, oblast in lastnino in pridigoval povratek k naravi, delu in preprostosti. Naša slika nam kaže ve ikega umetnika v krogu njegove rodbine pri obedu v Jasni Poljani, ki je postala Rusom pulagoma prava božja pot. Živi v grob Kakor pred nekaj meseci Američanom, se je pripetila pred kratkim tudi Italijanom velika nesreča. Laška vojna mornarica je imela namreč ob istrski obali vaje in ob tej priliki je zadela podmornica F 14 v neko križarko ter se v nekaj minutah potopila z vso posadko vred. Čez nekaj dni se je mornariški upravi sicer posrečilo podmornico dvigniti, toda vsi mornarji so se med tem že zadušili. Trupla ponesrečencev so prepeljali s podmornico vred v Pulj. kjer so jih svečano pokopali. Slika nam kaže ponesrečeno ladjo po nje dvigu iz morja. 283 Ljubljana v jeseni Velika jesenska razstava ljubljanskega velesejma se vrši od 1. do IO. septembra Kakor prejšnja leta, prireja ljul)ljanski velesejem tudi letos veliko jesensko razstavo pod gornjim naslovom, ki vnovič kaže slovensko marljivost in organizatorično sposobnost našega naroda. Ta razstava je posvečena v prvi vrsti proslavi 160-letniee največje, najstarejše in naj-\a/ne|še 'kl()^enske kmetijske (irgamzaci)e, to je »Kmetijske družbe«, razen tega pa \^ebu)e še ( elo vrsto drugih specialnih razstav in prireditev, ki niso le poslovne, temveč še v veliko večji meri poučne važnosti za kmeta in izobraženca, obrtnika in in-dustrijca. Vrtnarska razstava (glej obe sliki spodaj), nameščena v paviljonu J. obsega nad 1000 in jo prirejajo nekateri ljubljanski vrtnarji. Po svoji veleokusni sestavi in očarljivi vsebini nadkriljuje vsa pričakovanju in je bo gotovo vesel vsak obiskovalec. "Revija slovensKl^ narodni^ noš (Glej sliki v sredini na levi in na desni) se vrši danes. Zastopane bodo skoro vse značilne slovenske noše. Njen namen je predvsem ohraniti med ljudstvom zanimanje za naše lepe in pestre narodne noše. „Mali prater** (glej zgornjo sliko na desni, leva kaže pogled na del razstavišča) nudi obilico pestre zabave za staro in mlado: hipodromi, tobogan, autodroni itd. 284 285 Ob l60letnici Kmetijske družbe za Slovenijo v gospodarskem, kulturnem in narodnem pogledu je v minulem stoletju imela največji vpliv Kmetijska družba. Okrog nje se je skoraj 150 let vrtelo vse javno življenje -v Sloveniji, predvsem pa na Kranjskem, kjer je imela svoj sedež v Ljubljani. Letos praznujemo 160-letnico njene ustanovitve in zato je umestno, da vsaj v kratkiii olirisiii podamo pregled njenega delovanja kakor tudi njenega vpliva na javne institucije na Kranjskem. Ustanovni občni zbor »Društva poljedelstva in koristnili umetnosti na Kranjskem« se je vršil 26. oktobra 1. 176". v Ljubljani. Kot člane tega društva je tedaj vpoklical deželni glavar grof Auersperg številne graščake, pa tudi znanstvenike in vi.soke uradnike, ki so na tem občnem zboru izvolili predsednikom gla-\arstvenega svetnika barona Jožefa Brigido, tajnikom pa dr. Valentina pl. Modesti. Ker je predsednik Brigido na tem zborovanju postavil geslo, da morajo biti društveniki med seboj enaki, je smatrati, da se je hotelo zbližati tedanjo inteligenco s plemenitaSi. Kot drugo geslo je poudarjal, da mora biti družba v svoji delovnosti svobodna, s čimer se je hotelo poudariti, da jo vladni pritisk pri njenem delovanju ne sme ovirati. To poljedelsko društvo je delovalo nemoteno 20 let, dobivalo je stalno državno podporo in podpore od deželnih stanov ter je storilo toliko koristnega, da se je poznal vpliv tega dela še po 50 do 60 letih. Ni tukaj namen popisati delovanje Kmetijske družbe v tej dobi. ampak hoče.mo samo poudariti, da nam je dala naše prve slovstveni-ke. kakor so: Jurij Japelj, Kumerdej, Marko Polilin in .\nton Linhart. .N'adalje je pomagala ustanoviti licealno knjižnico v Ljubljani, započela je akcijo za ustanovitev zavarovalnice proti požaru, ustanovila je prvo kmetijsko šolo, obrtno šolo, izdala prve knjige o kmetijstvu, začela z osuševanjem Ljubljanskega barja itd. L. 1809. je ustanovila botanični vrt, ki je bil last Kmetijske družbe do zadnjih let po vojni. Vsled francoskih vojn in splošnih evropskih honiatij je delovanje družbe prenehalo do 1. 1821. Tedaj so bila potrjena nova pravila, po katerih je dobila ime »c. kr. kmetijska družba za Kranjsko«, kateri naziv je ostal do prevrata 1. 1918., ko je glavni odbor razširil njen delokrog na vso Slovenijo in jo imenoval »Kmetijska družba za Slovenijo«. Od 1821 1. se je začelo živahnejše delovanje, ki se ni omejilo samo na kmetijstvo, ampak tudi na ves kulturni razvoj Slovencev. Kmetijstvo je družba pospeševala s podporami za živinorejo, z uvajanjem plemenske živine, z darili za najboljšo goved, z uvajanjem semena, z uvedbo krompirja, detelje, lucerne, krmske pese, koruze in drugih kulturnih rastlin. Sadjarstvo je dvignila z oddajo na stotisoče sadnih dreves, s tečaji za sadjerejce, s sadnimi razstavami in s knjiganVi o sadjarstvu. Obdelovanje Ljubljanskega barja je začela družba prva izvajati in z njenimi izkušnjami so se pozneje okoristili naseljenci. Prva je delala na to, da se je sprejel zakon o zložbi zemljišč, začela v ljubljanski okolici osuševanje močvirnatih tal z dreiuižanii, uvedla je razne kmetijske stroje, ki jih je preskušala na svojem posestvu na Poljanah, ustanovila je prvo predilnico in uvedla med kmete po deželi kolovrat, pomagala je pri napravi tvornice za sladkor ter ustanovila javno skladišče za žito v Ljubljani. Ustanovila in do 1. 1919. vzdrževala pod-kovsko šolo na Poljanah ter vzdržuje še sedaj kmetijsko-gospodinjsko šolo v Marijanišču. V kulturnem oziru je družba dala slovenskemu narodu prvi časopis »Kmetijske in rokodelske novice«, ki značijo začetek slovenskega kulturnega razvoja. Ustahovila je narodni muzej, ki ga je 1. 1832. izročila novoustanovljenemu muzejskemu društvu. Pomagala je pri ustanovitvi obrtnega društva in nedeljske risarske šole, kateri je dala več let svoje prostore na razpolago. V njenih prostorih se je 1. 1848. ustanovilo slovensko društvo, ki je tvorilo središče narodnega probujenja tedanjiii Slovencev. Društvo »Slovenski pravnik« je imelo v njenih prostorih dolgo vrsto let svoj sedež itd. V drugi polovici minulega stoletja se je udejstvovala v vseh kulturnih ustanovah in bila več desetletij središče narodnili bojev Slovencev na Kranjskem. V kmetijskem oziru je podpirala razen >Novic« in pozneje »Kmetovalca« z raznimi prilogami, ki jih je sama izdajala, tudi drugo strokovno časopisje. Sodelovala je pri ustanovitvi čebelarskega, perutni-narskega, sadjarskega, vinarskega in konjerejskega društva. V splošnem lahko trdimo, da ni bilo nobene slovenske institucije iz starejše dobe, ki bi ne bila več ali manj v zvezi s Kmetijsko družbo. V proslavo 160-letnice njenega obstoja je letos priredila družba jubilejno kmetijsko razstavo, ki naj pokaže le majhen del njenega delovanja za napredek našega kmetijstva. R. L. Sedež KmetifsUe družbe xa Slovenifo na Turjaškem trgu v Ljubljani. Pred potresom je bila tu kranjska deželna vlada še prej deželna hiša, „lontovž", pred 100 leti pa hiša kranjskih deželnih stanov. Kmetijska družba se je vselila sem 1. 1903. {kupila je poslopje šele 1. 1919.), poprej je imela pa svoje prostore od 1. 1822.—1903. v Pogačnikovi hiši v Salendrovi ulici. Skladišče siTofev družbe, s prodajo kmet. strojev se peča družba že od 1. 1850. Sliki zgoraj in na desni: Pogled na drevesnico Kmet. družbe ob Poljanski cesti v Ljubljani. Ustanovljena je bila ta drevesnica 1. 1823. in z njo si je pridobila družba ogromnih zaslug za povzdigo naše sadjereje. Na stotisoče tu vzgojenih sadnih drevesc je posajenih danes križem Slovenije. Na levi: Dr. Janex "Blelmels, dolgoletni politični vodja slovenskega naroda ter urednik „Novic", ki je bil tajnik Kmetijske družbe od L 1842. do svoje smrti 1. 1881. Člani glavnega odbora Krnel, družbe ob 160 letnici Od leve na desno; ing. Lah (tajnik), Brenčič, Ažman, Kosar, Globevnik, Remškar, Mencinger, Paulin, Meden, Sanciu (prcds.), Hočevar, Pibcr, Pipan (II. podpreds.), Hribcrnik, Jan^ Hrastnik, Bajuk, Jančič, Zupanič, Urek in Petovar; manjka I. podpreds. Jarc. Kme/i/sJko-gospođlnf-sKa šola Kmet. družbe v ljubljanskem Marijanišču, ki praznuje letos 50 let. obstoja. Njen ravnatelj je ing. Lah, voditeljica pa m. Izabela Gosak. Na desni: Gustav Pire, tajnik Kmetijske družbe od 1. 1883.-1919. in nato nekaj časa tudi njen predsednik. Sliki zgoraj in na levi: Voslopie podKovsKe šole na Poljanski cesti v Ljubljani, šolo je 1. 1850. ustanovila Kmet. družba in jo vzdrževala do 1. 1922., ko je prišla v državno upravo, letos jo je pa prevzel oblastni odbor. Njen prvi ravnatelj je bil Bleivveis. S podkovsko šolo je bila svoj čas združena tudi živinozdravniška šola. 286 živinska razstava ki je v tesni zvezi s kmetijsko razstavo, je že doslej vzbujala vsako leto veliko pozornost kmetiškega ljudstva. (Slika na desni nam kaže pogled na lansko.) Take razstave so namreč najlepša vzpodbuda našim kmetovalcem, da posvečajo živinoreji, ki je središče našega kmetijstva, čim večjo pozornost. Na letošnji razstavi bo videti izbrane konje, govejo živino, prašiče in male živali, tako da bo prišla torej do izraza vsa živinoreja. Sadna razstava (slika na levi) se je že lani izborno obnesla in pokazala, da stoji naša sadjereja višje nego smo mislili sami. To je predvsem zasluga našega »Sadjarskega društva«, ki se že več let vneto prizadeva, da bi čim bolj izpopolnilo to prevažno kmetijsko panogo. Tudi letošnja razstava sad-ia ie velezanimiva in velepoučna. Tuđi „Higijenska razstava" (slika spodaj), nameščena v paviljonu L, je ob- ; činstvu v najboljšem spominu že s prejšnjih velesejmov. Letos je posvečena predvsem higijeni na kmetih in obsega: 1. osebno liigijeno, 2. higijeno gospodarstva in 5. higijeno občine. Glede higijene na kmetih je želeti .še mnogih, mnogih izboljšanj, zato opozarjamo nanjo zlasti kmetiško ljudstvo, v prvi vrsti župane in. občinske svetovalce, naj si jo vsekakor dobro; ogledajo in se potem po njej tudi ravnajo. Vinska razstava (slika na levi) je bila važen del že vseh dosedanjih razstav in je vedno presenečala interesente po izborni kakovosti naših vin, ki lahko tekmujejo z mnogimi inozemskimi. Letos so zopet razstavljena vina v buteljkah, ki so v čast našim vinogradnikom. Razen navedenih razstav obsega letošnja »Ljubljana v jeseni« .še: rojstvo društva ,Zoo' v paviljonu J, ki kaže skoro vse živali, ki žive v naših krajih v prosti naravi. Zlasti lepe so skupine ptic, plazivcev in rib: Razstava pohištva in stanovanfske opreme Ta kaže visoko tehnično sposobnost naših mizarjev. Radio razstava bo zanimala vsakega že glede na dejstvo, da se v kratkem otvori naša domžalska radiooddajna postaja, ki bo gotovo to moderno tehnično pridobitev zanesla v slednjo sloven-^ sko vas. Končno so seveda razstavljeni tudi to pot razni obrtni in industrijski izdelki ter mnogovrstno trgovsko blago. 287 Leopolđ Werzak strojni stavec Jugoslov. tiskarne v Ljubljani, ki obhaja danes 50 letnico svojega poklica in skoraj 40 letnico zaposlenja v Jugoslov. tiskarni. Jubilant je bil tudi nad 25 let predsed. tiskarskega društva Širom Slovenije znani obč. revizor Fran Kristan dolgoletni urednik »Obči^iske uprave«, sotrudnik sedanje »Samouprave«, »Domoljuba« ter »Slovenca« in predavatelj na neštetih županskih poučnih tečajih, ki je obhajal pred kratkim 30 letnico svoje poroke. Slika nam ga kaže v krogu njegove družine. Vsi otroci so delovni člani raznih naših organizacij, najstarejši sin je pa tudi komponist cerkvenih pesmi. - Kcšltcv uganke v štev. 34.: Slika kro-• jaške delavnice ima siedete veCje napake oz. nezmisle: 1. Datum 31. junija, 2. krojač s iopifcm barva blago, ;!. ima cigaro zu ušesom, svinčnik v ustili, 4. orožnik ima kapo v roki, 5. na steni vise žaga itd., 6. miza nima nog, 7. obleke vise vse narobe, S. šivalni stroj ima zgornje kolo večje kot spodnje, 9. električni likalnik ima kontaloče«, 24. nikalniea, 25. veznik, 26. organ, 29. zemlja, 30. kratica poleg uradnega podpisa, 32. vrednostni papir, 34. žen- sko krstno ime, 36. osebni zaimek, 40. mehanski pojav, 41. božanstvo, 42. organ, 43. francoska kratica. — I. nagrada: Cankar: Moje življenje in II. Andrée: Radio. Človeškemu telesu niso dana krila, ima jih samo človeški duh. Zato pa imamo na zemlji telesu v veselje, kai* je od tega sveta: urne konje pa sibirske široke daljave ,.. Minila je kvečjemu kaka ura, pa se je prikazala na obronku vasica Marjevka. Čim so zavile sani v gostilno, sta jim že stekla nasproti Grigorij in Nilka. Slahala sta z rokami, okoli njiju sta skakala oba psa. — No, hvala ti, o Kristus: vse se je obrnilo na dobro! VIL POGLAVJE. Pretekli so še štirje dnevi in so prišli Ananjev-ski sli do Minusinskega. Med potjo se je vedno talilo. Tako toplo je postalo, da sta Grigorij in Nilka še dohe odložila. Udobno se je stegnil Minusinsk sredi gladke stepe! Ulice so tu vse ravne in gladke, pa tako široke kakor državna cesta! Stavb seveda ni mogoče primerjati z onimi v Krasnojarskem: saj so tu sanie lesene hiše, majhne bajte z dvema, kvečjemu tremi izbami. Zato pa občudujejo celo v Sibiriji le.s, iz katerega so zgrajene. Mecesnovi hlodi so vsi slični drug drugemu kakor jajce jajcu, merijo po en ali po poldrug aršin debelosti (t. j. 71—105 cm). (Dalje prih.) Sergej Minclov: Car Berendej. (Povest iz sibirskega pragozda,) .VI. POGLAVJE. Voznik je napel vajeti, potegnil. Konji so pritisnili. Potnikom so pričele leteti snežene kepe v obraz: trojka je stekla bolj hitro. — Na vso moč poženi... — je izustil Vedenej Savič: Rad bi se malo oddahnil, si privoščil srčno veselje po toliki žalosti! Voznik je planil na noge, dvignil gori vajeti. — Sokoliči, razbojniki pridejo! — je zavpil. Bog ti moj, kaj je bilo potem! Konji so potegnili kakor besni, divje so zleteli naprej. Zdaj že ni bilo časa jih voditi. Voznik se je moral če.sarkoli prijeti z obema rokama, da ga no bi vrglo iz sani. Snežene krogle so kakor toča letele izpod kopit, veter je bičal naravnost v obraz .., Gromska strela! Ali se nisi ti sam spremenil v orla, odprl peroti in visoko zletel ntid stepo? O, sibirski konji že poznajo ta klic! Kolikokrat je rešil potnike nesreče ali pa — še bolj pogosto — razveselil junaško srce. 2S8 Naš modni kotiček Jesenske novosti. Jesenska moda, kar prinaša, bi lahko izostalo, ker le kvari doslej veljavno načelo enostavnosti in smotrnosti. Pozdraviti pa jenovost, to je više ležeči pas, ki daje naravnejšo linijo. Glavna novost v okrasju je — gumb. Dolgega boja je bilo treba pred leti proti gumbom, kjer niso imeli ničesar zapenjati. In res je moda okrasne gumbe polagoma opuščala. Sedaj, se zdi, je v tem dosegla višek. Toda — industrija hoče delati in proizvajati. Tako se je torej zavrženi okrasni gumb zopet vrnil v modo. Za dopoldanske in športne obleke se uporabljajo izključno le četveroluknjičasti gumbi iz koščakov, ki so v skladu s temeljnim materijalom. Za popoldanske obleke pa se navadno uporabljajo s skladnim blagom prevlečeni okrogli gumbi. Čisto nekaj novega so kovinasti gumbi iz medi, nikla in bakra v obliki kroglic, ki se morajo seveda izbrati v skladu z barvo temeljnega materijala. Dalje se obeta velika uporaba raznih dragih posanienterijskih gumbov, ki so pač elegantni in spadajo torej le na paradne popoldanske obleke. Gumbi kot okrasek so tudi za kostime in plašče. Toda: Čim manj tem lepše in pametnejše. Na naši sliki vidimo nekaj novih vzorcev, okrašenih z gumbi in z višje položenim pasom. Prvi vzorec je nekak mladosten kostimček, ki služi dobro tudi kot navadna obleka pod plaščem. Kot materijal prihajajo vpoštev tkanine, ki dasi so redke, so vendar jesenske, med drugim tudi trikot. Plisirano krilo je prišito na životec, ki se skrije pod jopico. Drugi vzorec je žemperska obleka iz krepp-satina, ukrojena na pravo stran; samo za gube na krilu in obši-ve na žempru se položi blago — zaradi barvnega kontrasta — narobe. Tretji vzorec je princesni kroj, ki je preko bokov čisto ozek, na koncu pa se zvončasto razširi in boči v prostih gubah. Gosto je okrašen z gumbi, na bokih ozek pas. Ostala dva vzorca nam kažeta z gumbi okrašen kostim in plašč. Dvojna pletena bluza. Ta misel prihaja iz ameriških športnih krogov. Za toplejše dni prihaja vpoštev svitel, enobarven žemper brez rokavov; v hladnejšem vremenu pa se obleče preko njega debel Pull-Over z dolgimi rokavi, ki je v barvi nekoliko temnejši. (Glej sliko!) Športni kostim s kratko jopico je na zmagovitem pohodu. Naši trije vzorci kažejo vso njegovo mladostno brhkost. Pas je označen že vseskozi v naravni višini. K tem kostimom pristojajo samo majhni klobučki, ki se tesno oprijemajo glave. Zala ovratna ruta ali krzno se izvrstno podasta. Erman & Arhar, mizarstvo v Št. vidu nad Ljubljano Ta še mlada mizarska tvrdka se v svojem obratu poslužuje najmodernejših pripomočkov ter je vsled svoje solidnosti in točnosti splošno znana in upoštevana. Na sedanjem velesejmu je tvrdka razstavila moderno jedilnico in jedilnico v narodnem slogu v paviljonu „E" 57-59. Tam so na razpolago ilustrirani katalogi modernega pohištva po Din 30. Izdelek tvrdke Ermon & Arhar v Št. Vidu nad Ljubjano: Moderna spalnica, ki je bila razstavljena na letošnjem pomladnem velesejmu in je vzbujala splošno pozornost. Na levi: Oscbfc tvrdkc Erman