Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — Štev. 21.
Celje, dne 21. maja 1949.
Cena 2 din
Poštnina plačana v gotovini
Obljubljamo zovarišu TITU, da bomo krepili
in razširjevali delo ljudske fronte ter s tem
pospešili izgradnjo socializma v naši državi!
Ob 57 obletnici rojstnega dne maršala lita
Tito - to smo mi, vsi
v naših srcih živi svetel lik človeka, velikega junaka, a vendar tako človeškega, tako našega, da ga
stalno čutimo ob sebi. Povsod nas spremlja njegov mirni, tovariški in globoki vserazumevajoČi pogled.
Ta človek je sin naše junaške zemlje, je misel naše misli in volja naše volje — to je naš Tito.
Njegovo ime je simbol naše težke borbe za svobodo, je danes naš program in pot v novo življenje
svobodnih ljudi. Njegovo ime so izgovarjali z upanjem vsi trpeči in tlačeni, žrtve okupatorja, bilo je bojni
klic naših borcev in po tem imenu se poznamo danes ko strnjeni pod vodstvom KPJ, kateri načeluje on
— gradimo in ustvarjamo.
V maršalu Titu je poosebljeno to, kar je skozi vekove živelo v naših narodih, ki so prešli težko pot
velikih preizkušenj, a največjo v borbi, ki jo je vodil on.
Po zmagovito zaključeni borbi smo se spet zbrali okoli njega, svojega učitelja in vodnika, da utr-
dimo to, kar smo si pridobili pod njegovim vodstvom — svobodo. Danes čutimo vsi, ki nam je draga naša
domovina, ki hočemo svobodo delovnega človeka, da je ni poti, razen one, ki jo kaže Komunistična partija
in njej na čelu on, ker je to pot v svet, kjer ne bo zatiranja človeka po človeku, ker na tej poti v novih
razmerah doprinašamo k jačanju skupne borbe delovnega ljudstva vsega sveta, ker je to pot marksizma
in leninizma.
Hočemo ustvariti iz svoje zemlje močno, svobodno postojanko v skupni fronti naprednih sil na
svetu, in to bomo dosegli z delom. Na tej poti nas vodi naš tovariš Tito.
Ob njega zadene kdor udari nas, nas zadene kdor meri na njega. Ime Tito — pomeni Jugoslavija,
še več, pomeni borca za lepše življenje delovnega ljudstva vsega sveta, saj so naše zmage v borbi bile
velik prispevek v skupni bitki, kakor tudi danes naš boj za gospodarski dvig naše zemlje pomeni jačanje
skupne fronte naprednih sil na svetu.
Ob 57. rojstnem dnevu našega najdražjega tovariša so naše misli še bolj pri njem in še odločneje
bomo strnili naše vrste.
Naš tovariš Tito, to smo mi, to bodo vedno bolj morali uvidevati vsi tisti, ki jim ime Tito ne pomeni
to, kar pomeni nam. Nikoli si ne damo odvzeti tega, kar smo si priborili, ponosno kljub vsem zaprekam
gradimo socializem v naši domovini. Vsako zaviranje, naj pride od koder koli, je napad na nas in na napade
smo vajeni odgovarjati z dejanji. Z nami je naš dragi tovariš Tito in mi smo neločljivo povezani z
njim. Ime Tito pa pomeni — zmago.
Naj živi naš tovariš maršal Tito!
V teh dneh je odšlo stotine
frontovcev naših okrajev v pomoč
gozdnim delavcem
Pred oikrajnim ljudskim odborom Ce-
Ije-okolica so se v soboto zjutraj za-
čeli zbirati fantje in možje iz vseh de-
lov okraja. Tudi nekaj deklet je bilo
med njimi. Prišli so iz Laškega, Vojni-
ka, Vranskega, Lesična, Smartna v Rož-
ni dolini, Socke, Kalobja itd. Eden je
imel sekiro, drugi žago, pa cepin, toda
vseeno premalo orodja so imeli s seboj.
Med vesele mladeniče so se jvomešali
starejši kmetje, ki so stopali preudarno,
kaikor da gredo na važen pomenek.
Vedno več jih je bilo pred domom, kma-
lu pa so se umaknili na odrejeno mesto
v vogelno dvorano. Vsi ti fantje in mož-
je so bili najzavednerjši frontovci, ki so
se v okolici Celja prvi odzvali klicu,
da priskočijo na pomoč našemu goz-
darstvu in mu pomagajo s svojim de-
lom izpolniti letošnji proizvodni plan.
V dvorani se je kar gnetlo ljudi, toda
ko so od nekod prinesli harmoniko, je
bil tudi prostor za ples brž pripravljen.
Nekaj parov se je veselo zavrtelo — po-
skočna polka pa jih je tudi pošteno
ogrela. Vmes je pa neutrudni šaljivec
•Jarcov Janez iz Laškega klatil vesele,
da 90 bili nekateri kar solzni od sme-
ha. Dopoldne je kmalu minilo, pa kljub
temu so bili nekateri že kar nestrpni.
Nekaj čez poldne so napovedali zbor
brigado za odhod. Komandanta obeh
brigad sta zbirala vsak svoje brigadir-
je in še enkrat preverila, če so vsi na
svojem mestu. Bilo jih je 122. Tudi
avtomobili za prevoz so bili že priprav-
ljeni.
Pred odhodom jim je spregovoril o
pomenu njihove odločitve in važnosti
naloge, ki jo bodo izpolnjevali, sekretar
Okrajnega komiteta KPS tov. Ocvirk:
»V teh in naslednjih dneh bo odšlo sto-
tine članov Osvobodilne fronte našega
okraja v pomoč gozdarskim delavcem,
da čimprej izpolnijo plan. Tisoči in de-
settisoči frontovcev v vsej državi se
zbirajo, da pohite na tako važen del na-
še fronte, v borbi za izgradnjo socializ-
ma.
Pri nas ste vi prvi. ^ Vi kažete pot
ostalim. In prišli bodo za vami, ker ste
jim dali tako svetel vzgled. Naši go-
zdovi so polni bogastva. Del tega bomo
zamenjali za težke stroje v inozemstvu.
Z njimi bomo izpopolnili in zgradili
našo težko industrijo.
Tako bomo sami kmalu izdelovali
ogromno strojev, med katerimi bodo
tudi vam na razpolago traktorji in dru-
gi poljedelski stroji. Cim več bomo dali
lesa, toliko več bomo dobili strojev. In
čim več strojev bomo imeli, toliko več
bodo ti izdelovali predmetov za široke
množice delovnega ljudstva. Glejte, ta-
ko bo lahko blagostanje pri nas še hi-
treje naraščalo in prav vi boste lahko
ponosni, da ste f>o svojih močeh pospe-
šili ustvarjanje tega boljšega življenja.«
Vnadaljevanju je tov. Ocvirk dejal:
»Pričakujemo od vas, da boste pri delu
vložili vse svoje sile. Da boste v 8 urah
dnevnega dela producirali čim več, v
I ostalem času pa se politično
in kulturno izobraževali. Pri-
čakujemo tudi, da se boste
zavestno podrejali brigadni
disc^lini. Po vaših uspehih
in delu bomo cenili vašo pre-
danost Partiji, Fronti in ljud-
stvu!«
Predlog tov. Vodovr ika ko-
mandanta I. brigade, da bi si
nadeli ime »Brigada Slavka
Slandra«, so vsi brigadirji
navdušeno sprejeli. Obenem
so napovedali tekmovanje vsem briga-
dam v okraju, ki bodo odšle na delo v
naslednjih toeh. Med brigadirji je bil
tudi ljudski poslanec Lešnik Alojz iz
Rečice pri Laškem, ki je dejal: »Iz vseh
krajev smo se zbrali, govorimo in mi-
slimo pa eno. — Vse svoje sile za izpol-
nitev plana, za izgradnjo socializma. Z
močno voljo vztrajnostjo in prepriče-
vanjem v svoje lastne sile, bomo lahko
premostili vse težave, in bomo jih.
Druga brigada, ki si je nadela ime
»Matije Gubca«, je navdušeno sprejela
tekmovanje in obljubila, da bo vse na-
loge vestno izpolnila.
Kmalu nato so zabrneli motorji ka-
mionov. Prvi dve brigadi sta odšli, za
njima pa v naslednjih dneh še druge
— na najvažnejši del fronte za socia-
lizem.
Danes smo pripravili 83 m' lesa,
to je naš pozdrav vsem . • •
Pismo frontovcev brigade Slavica Šlandra
Ko nas je fronta pozvala na akcijo
za sečnjo lesa, smo vedeli takoj, da je
to poziv naše drage Partije, na novo
važno bitko, na novo odločnejšo zmago.
Aktivisti niso imeli z nami mnogo dela.
Zavest, da moramo zaradi sebičnih na-
gibov v bratskih državah, graditi so-
cializem s svojimi lastnimi silami in
povrh še ob zaprekah, ki nam jih de-
lajo vsepovsod okoli nas, ta zavest nam
je narekovala dolžnost, da se prvi od-
zovemo pozivu Osvobodilne fronte. —
Slander je bil tudi med prvimi in zato
smo želeli, da naj nosi naša brigada
njegovo ime.
Ob odhodu smo obljubili sekretarju
okrajnega komiteta KPS Celje-okolica,
da ne bomo osramotili svetlega lika
heroja komunista Slavka Slandra.
Iz Celja smo odšli v soboto. Bili smo
precej neučakani in morda zato malo
nedisciplinirani — pa naj nam okrajni
štab oprosti. Želeli smo pač biti čim
prej na mestu. Popoldne smo se odpe-
ljali s kamioni. cSeljani so zadovoljno
gledali za nami, saj je tudi njihova bri-
gada odšla delati v isti kraj. Ce pa nas
je oko kakšnega starega trgovca le ne-
prijazno pogledalo izza zastrtega okna,
nič zato, naši delovni ljudje imajo trdo
kožo in še bolj trdno voljo, da čim prej
pokažemo, da znamo tudi mi graditi so-
cializem. V Gotovljah nas je nekoliko
namočil dež, vrag ga vzemi, smo rekli!
Tcda naše dobre volje ni pokvaril. Ra-
dovedni smo bili, kakšna je tista Oj-
s.rica, kjer bomo delali. In ko smo pri-
speli ...
Prav lepo je tukaj. Nastanili smo se
takoj v graščini, katere bivši lastnik je
bil neki italijanski magnat. Pravijo, da
za njega ni bilo lepšega kraja na svetu.
Prav res, tudi mi verjamemo — po-
sebno sedaj, ko so vse te lep>ote naša
last, last vseh delovnih ljudi.
Seveda nam niso pripravili mehke
postelje z belimi žimnicami. Pa smo si
po svoje uredili naše stanovanje. Slam-
njače, deke, slama. V začetku nam je
ene ali druge stvari manjkalo, sedaj pa
že gre. Preko nedelje smo v glavnem
vse uredili, v ponedeljek smo pričeli z
delom.
Razdelili smo se v čete in desetine,
desetine pa na skupine po 5 tovarišev.
Že tekmujemo, sicer se pa vse 4 čete
dobro zavedajo, da tekmujejo istočasno
tudi z brigadami Matije Gubca in Sta-
neta Rozmana. Okrajni štab bo podelil
prehodno zastavico najboljši brigadi že
v nedeljo. Tovarišica Hropot Terezija,
mi ji pravimo kar Zinka iz II. čete pra-
vi. da mora biti zastava naša — pa to
je mnenje nas vseh. Zinka je delavka
iz Laškega. 2e kot otrok si je morala
služiti svoj kruh, saj ni nikdar poznala
staršev. Pri delu je zelo pridna in še
več — tudi zelo dobra tovarišica. Pa
takšna so vsa naša dekleta. Sedaj se že
poznamo. Kaj pisana druščina smo!
Večinoma kmečki fantje, tudi drugi,
vsi pa zavedni člani Fronte. Mnogim
je življenjepis z eno besedo trpljenje.
Nekateri so že stari, toda zavest je moč-
nejša. Naš Lojze Krofi ima že 59 let.
Po poklicu je rudar, sedaj že upokojen.
28 let je delal v rovih po Srbiji, Hrvat-
ski Dalmaciji, Bosni in tudi doma. Tuji
kapitalisti so ga izkoriščali. Iz prve sve-
tovno vojne je invalid. Vendar pri delu
ne zaostaja za drugimi.
Vsem se je priljubil Jarc Janez iz
Laškega. V Dachau-u je bil v sobi smrti
v invalidskem bloku št. 30. Iz tega blo-
ka je ostalo od 7000 internirancev samo
pet živih. Kot 100% invalid je bil že
upokojen. Zaradi potrebe se je javil po
osvoboditvi zopet v državno službo.
Danes skrbi za humor v brigadi, poleg
tega prime za vsako delo.
Mnogo je demobilizirancev J A. Tov.
Bevc Jože je bil demobiliziran v začet-
ku tega meseca in se takoj javil v bri-
gado. Ni čakal na čevlje, s čimer se radi
izgovarjajo delomrzneži.
V brigadi se nahajajo tudi funkcio-
narji ljudske oblasti. Med njimi tov.
Lešnik Alojz, poslanec Ljudske skup-
ščine LRS, tov. Leskovšek Jaka, pred-
sednik KLO Lesiono in drugi. Nehote
se spomniš na trebuSaste predstavnike
skorumpirane oblasti v stari Jugosla-
viji in toliko globlje doumeš vsebino
in veličino naše ljudske oblasti, tega
velikega daru, ki ga je priborila Komu-
nistična partija delovnim ljudem naše
domovine.
Tov. Nomer, Paivlinc, Potočnik, Kolar,
Borovnikova Pavla, Veselakova Marica
in vrsta enako pridnih vztrajnih ter
požrtvovalnih v brigadi, med njimi tudi
mala mlada bolničarka Valči, to so čla-
ni Osvobodilne fronte, ki branijo čast
naše brigade, ki ne bodo osramotili
njenega imena.
Po trudapolnem dnevu, po večerji, po-
litične ure, čitalni kroŠci, urejevanje
četnih stenčasov itd. Politično ideološko
delo je sestavni del in nepogrešljiv del
brigadnega življenja.
Danes smo pripravili 87 kub. metrov
lesa, to je naš pozdrav vsem poznanim
in nepoznanim in pridite za nami. Pa
drugič več.
Frontni brigadi
»Slavka Slandra«
in »Matije Gubca«
odhajata na delov
gozdove.
Sekretar komi-
teta KPS Ocvirk
Ivan govori ob slo-
vesu.
Brigadirji so pri-
pravljeni za odhod.
stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 21.
V tem tednu je začelo z delom več kot
stiristo frontovcev na sekaiiščih v Vitanju,
Podčetrtku. Ojstrici m Jurkloštru
Velika akcija za izvedbo plana v goz-
darstvu je v teku in stalno se prijavlja-
jo nove skuipine prostovoljcev, ki s
svojo udeležbo dokazujejo, da se za-
vedajo važnosti in vrednosti lesa za
naše gospodarstvo in za naš izvoz. Vse
številnejše skupine, ki prihajajo, da
odidejo na sekališča v gozdove so pre-
pričljiv dokaz, da se člani Fronte za-
vedajo veličine današnjega časa, ki za-
teva od vsakega poštenega državljana,
od slehernega delovnega človeka, da
stori vse kar je v njegovi moči, da z
vsemi silami pomaga pri gigantskem
delu izgradnje socializma v Titovi Ju-
goslaviji.
Ce smo gledali na celo akcijo formi-
ranja posebnih frontnih brigad, kot
važno ne samo iz gospodarskega stali-
šča, ampak najmanj toliko važno tudi
kot politično vzgojno delo, potem je bi-
lo že v začetku vsakomur jasno, da bo-
do tudi nasprotniki skušali iz tega ko-
vati za sebe kapital.
Ne samo mi, tudi nasprotniki vedo,
kaj pomeni za delovne ljudi Jugoslavi-
vije izvedba petletnega plana, kaj po-
meni za naše narode izgradnja socia-
lizma. Mi hočemo težko industrijo, ki je
osnova in temelj gospodarstva, hočemo
tovarne, ki bodo producirale poljedel-
ske stroje, stroje za tovarne, ki bodo
delale za široko potrošnjo, hočemo
mnogo elektrarn hočemo moderno za-
družno kmetijstvo, dvigniti hočemo živ-
ljenjski standard delo\'nega človeka,
odpraviti hočemo in odpravili bomo iz-
koriščanje človeka po človeku. To je
naš cilj in ta cilj hočemo čimprej do-
seči; zato se nam pa tudi mudi in sa-
mo zato hitimo. Zato tudi ne posluša-
mo sladkih besed naših sovražnikov, ki
zanikajo potrebo po lastni industriji,
ki vafeljivo prigovarjajo naj popustimo
s tempom, da nam to itak ne kori-
stilo itd. To sliči na metodo nasprotnika
med Narodnoosvobodilno borbo, ko je
bil proti oboroženemu odporu proti oku-
patorju, ko je govoril, da smo preslabi,
da so naše sile preslabotne in da se za-
to ne izplača stopiti v borbo. Ce bi po-
slušali take sirenske glasove bi narodi
Jugoslavije pomagali le okupatorju, ki
bi svoje pozicije jačal, hromili bi s pa-
sivnostjo lastne sile in končni uspeh bi
bil večna odvisnost od drugih. Prav
tako bi škodovali samemu sebi, če ne
bi imeli jasne perspektive, če bi ne de-
lali tako, kakor nas učita naša Komu-
nistična partija in maršal Tito, če bi v
okviru ljudske fronte ne mobilizirali
širokih množic za zagrizen in nepopu-
stljiv odpor za zmago na gospodarskem
polju. Ali ni tako?
Vprašaj zbrane ljudi na sestanku ali
si želijo imeti vsega v izobilju ali ho-
čejo, da bo vsega toliko, da bo imel
vsakdo dovolj za svoje potrebe. Odgo-
vor na tako vprašanje bo zlitje vseh
želja v en sam »da«. To si vsi želimo in
to tudi bo. Toda potrebno je, da se pri
tem vprašamo odkod in na kak način
priti do teh dobrin. V odgovoru na to
vprašanje pa je podana rešitev in je
nakazana istočasna pot po kateri mo-
ramo.
Ce vemo, da imamo šestnajst milijo-
nov ljudi in vzamemo za primer, da
dobi prebivalec le tri metre tekstilnega
blaga na leto, potem že samo to da ve-
liko številko oseminštirideset milijonov
metrov tekstilnega blaga. Za produkcijo
tega pa potrebujemo bombaž, volno, po-
trebujemo tovarne za kemikalije, W so
pri produkciji potrebne, morajo biti to-
varne s troji in ljudmi, mora biti mno-
go železnic, ogromno vagonov in loko-
motiv za prevoz. Ce bi dobil vsak pre-
bivalec povprečno samo pol kilograma
sladkorja bi to bilo mesečno osem mi-
lijonov kologramov, letno pa šestiinde-
vetdeset milijonov kilogramov. Ali po-
mislite kako ogromna je ta številka.
Ali ni vredno pomisliti koliko sladkorne
pese moramo pridelati kako moderno
mora biti kmetijstvo, če hočemo tak pri-
delek dobiti. In zopet so potrebne to-
varne, potrebni so stroji in ljudje, ki de-
lajo na produkciji, ki spreminjajo slad-
korno peso v sladkor in tako je pri soli
in tako je pri vseh sto in sto predmetih,
ki jih dnevno potrebujemo. Zato vidi-
te, hočemo tovarne,, zato hočemo stroje,
zato hočemo visoko kmetijsko produk-
cijo. In k temu vsemu nam bo v veliki
meri pripomogel les o katerem smo v
začetku ugotovili da je važno izvozno
blago. Ali ni torej popolnoma jaisno,
da je v interesu slehernega delovnega
človeka (o špekulantih ne govorimo), da
dosežemo čimprej tako stanje v katerem
bo že podan odgovor na vprašanje, ki
je bilo nekoliko prej postavljeno. Torej
je popolnoma logično in, samo po sebi
razumljivo, da je to cilj za katerega
se je vredno boriti, da je to cilj za ka-
terega je treba vključiti vse sile. Zato
pa ponovno poudarjamo, da je izvedba
plana ▼ gozdarstvu izredno važna.
Vse to smo postavili tako, da so nam
stvari jasne in prav zaradi tega ne mo-
re in ne sme biti nobenega izgovora in
nobenega odtegovanja od izvedbe te na-
loge. Kadar je vprašanje izvajanja ta-
kih na^og, potem se morajo manjše pod-
rediti in 7.aradi številnih manjših, ne
smemo prezreti te trenutno najvažnej-
še. Ne smemo dovoliti, da bi zaradi
dr'>vja ne videli gozda,
Ze dosedaj imamo krasne dokaze vi-
soke socialistične zavesti frontovcev do-
ka-^e ki tolčejo oportunizem. ki še po-
reVod vlada v vprašanju mobilizacije
dp'ovne sile. Izgovori, da ni delovne
fi^e, so samo voda na mlin nasprotni-
kov, ki želiio tudi to akcijo 7avleči in
kar se le da zmanjšati končni uspeh.
Mi pa ne smemo pozabiti na eno, da je
velika razlika, če neko delo izvedemo
v enem ali pa šele v dveh ali pa celo
Ireh mesecih.
Dejstvo, da dela v tem tednu že več
kot štiristo frontovcev na sekaiiščih v
Vitanju, Podčetrtku, Ojstrici, Jurkloštru
in tako dalje, da je prijavljenih še naj-
manj enkrat toliko, potem lahko ugo-
tovimo kako jalovo je bilo pričakova-
nje nasprotnikov, ki so prerokovali ne-
uspeh. Samo mesto Laško je dalo 25
fronlovcev in še pripravljajo novo četo,
da se vključijo. V Petrovčah je priprav-
ljenih 50 borcev, ki bodo delali na iz-
vedbi plana, Sentpeter. Braslovče, Ga-
licija, Sentlenart, Marof in drugi kažejo,
kako pravilno gledajo frontovci na naš
razvoj. V Jeronimu se pripravlja preko
sto kmetov, ki bodo s predsednikom
krajevnega ljudskega odbora na čelu
odšli v gozdove in delali, kakor so se
obvezali dnevno tudi po dvanajst ur
zato, da bo uspeh čim lepši.
Boljši bi pa lahko bil Šentjur pri Ce-
lju in take primere, kakor je v Pristavi,
ko sta kmeta Kožuh in Krameršek pr-
votno obljubila da stopita v brigado
potem pa ostala doma, je treba razkrin-
kavati. Ostala sta doma zato, ker sta
kot močnejša kmeta pričakovala, da bo
to vplivalo še na ostale, ki se bodo po-
tem odrekli delu v brigadi.
To je samo nekaj primerov uspehov
in en primer na kak način poskušajo
nasprotniki vplivati na frontovce. Prav
gotovo lahko pričakujemo, da se bodo
na tem spodtaknili tudi ljudje pri In-
formbiroju (ki pa se bodo, mimogrede
povedano tako dolgo spodtikali, da si
bodo pri tem razbili glavo). Toda nas
tudi to ne bo motilo. Z odpravljanjem
napak, z odstranjevanjem oportunizma,
z jačanjem socialistične zavesti bomo
šli od uspeha do uspeha in tako naj-
uspešneje tolkli naše sovražnike.
Vsi komunisti in člani Fronte pa mo-
rajo pri tem pokazati in to že dokazu-
jejo, da so zavestni borci za sociali-
zem, da se ne bojijo in jih ni strah no-
benih naporov zato, ker vedo, da le
tem sledijo uspehi in s tem tista doba
lepšega življenja za katerega se bori de-
lovno ljudstvo Jugoslavije s Komuni-
stično partijo na čelu že desetletja.
Danes je doba dela in z delom je tre-
ba dati jasnega potrdila besedam in sa-
mo delo bo tudi merilo za vsako pla-
čilo. Nobenega izgovora ne more biti,
ko se gre za izvedbo petletnega plana in
nič ne more opravičiti odtegovanja od
frontnih brigad. Treba je pomisliti na
borce, ki so šli v gozdove, da branijo
domovino, da se borijo proti okupatorju.
Pa so pustili doma žene, otroke, brate,
sestre in polja in travnike in nič jim
ni bilo preveč, samo da pridejo do cilja.
Marsikdo bo debelo pogledal in se
prijel za ušesa, ko bo nekoč vprašan:
»koliko si pa ti doprinesel, koliko si
žrtvoval takrat, ko te je domovina kli-
cala, takrat, ko je bila potreba res ve-
lika.« Zelo zelo neprijetno mu bo tako
vprašanje, težko kot tisoč ton, zato, ker
ne bo mogel dati odgovora. Vsi tisoči
in stotisoči in milijoni, ki pa danes ne
odrekajo, ki korakajo čvrsto in ponosno
v močni falangi delovnih ljudi Jugosla-
vije in se vključujejo v dela za izvedbo
plana, vsi ti pa se bodo potem ko bomo
želi uspehe današnjega dne za izvedbo
plana, lahko potrkali na prsa in vsak
bo ponosno rekel: »tudi jaz sem poma-
gal in delal, da smo prišM do cilja«.
Zapomnimo si. da ni današnja borba
zato, ker se bojimo poraza, da niso na-
pori iz nekega strahu. Ne! Mi se bo-
rimo in delamo zato, da zmagamo! In
zmagali bomo!
In kdo je, ki hoče stati pri tem ob
strani?	P- J-
Frontna brigada Staneta Rozmana
v Jurkloštru se je borbeno lotila dela
Dne 16. maja 1949 se je formirala
tretja frontna brigada v okraju Celje-
okolica, z imenom našega prvoborca in
narodnega heroja Staneta Rozmana.
Pravilno tolmačenje okrajnih aktivistov
na terenu je omogočilo, da so frontovci
razumeli nujnost ustanavljanja front-
nih brigad. Da so frontovci pravilno raz-
umeli važnost izpolnitve plana v goz-
darstvu, je dokaz nestrpno pričakova-
nje, ki je vladalo v Celju pri samem
formiranju te brigade, ker si je cela
brigada želela, da bi čim prej lahko za-
čela z delom v gozdu.
Pred odhodom brigade iz Celja v Jur-
klošter, kamor je bila dodeljena, je isto
pozdravil tov. predsednik OLO Celje-
dkolica. Po njegovem pozdravnem go-
voru je nastala v brigadi še mnogo več-
ja borbenost in enotnost ter je brigada
sprejela tekmovanje ,ki ga je napoveda-
la prva frontna brigada Slavka Slandra.
V imenu izvršnega odbora OF Slove-
nije je brigado pozdravil in ji sprego-
voril par besed tov. Lučavnik. Pozval je
vse komuniste, da so stopili pred stroj
brigade in jih zadolžil ter prikazal vsej
brigadi, da so komunisti te brigade
osebno odgovorni pred partijo za izvr-
šitev vseh nalog, ki so postavljene pred
brigado.
2e takoj ob prihodu v Jurklošter,
kjer se je brigada namestila, so se
frontovci takoj znašli in pripravili vse
potrebno orodje, kolikor ga je bilo mo-
mentalno na razpolago, tako da je bri-
gada lahko drugo jutro pričela z delom.
Istočasno je štab brigade formiral tri
čete ter iste razdelil na skupine, posta-
vil* komandirje čet in vodje skupin.
Na večernem sestanku brigade je ko-
mandant brigade tov. Gros Rudi v svo-
jem govoru dejal tudi sledeče:
Pred vsem je važno, da bo vladala v
brigadi disciplina, red in tovarištvo,
ker le na ta način bo možnost ustvariti
enotnost, ki je nujni pogoj za uspehe
brigade pri delu. — Dalje je poudarjal
važnost izvrševanja nalog in sprovaja-
nja direktiv predpostavljenih, bilo to
v času sečnje ali v nadaljnjem dnev-
nem redu, katerega je v svojem govoru
predlagal in dal na diskusijo brigadi
pomoč, komandanta tov. Mirnik Franc.
Pred zaključkom je prispel tov. Tičar
Matija ter v imenu sindikalne podruž-
nice lesnega podjetja Jurklošter pozdra-
vil brigado ter ji želel mnogo uspehov
pri njenem borbenem delu. Istočasno
je upravnik gozdne uprave Jurkloštra
Klajne Franc v svojem pozdravnem go-
voru seznanil brigado s potekom dela
ter ji želel mnogo ixspeha.
Drugi dan so čete s pesmijo krenile
na sečišča. Živahnost, enotnost in volja
do dela sta omogočili, da je brigada
dosegla lepe rezultate že prvi dan kljub
delnemu pomanjkanju orodja.
Pred odhodom na sečišče je prva četa,
katere komandir je tov. Lipovšek Ivan,
napovedala tekmovanje ostalima četa-
ma, ki sta tekmovanje soglasno spre-
jeli. Takoj po končanem delu so ugo-
tovili, da je prva četa dosegla najlepše
rezultate. Pri dosegi tega lepega uspe-
ha se je predvsem požrtvovalno izka-
zal tov. Novak Franc, ki je istočasno
vodja skupine v četi. Kljub temu, da je
star že 65 let, oče desetih otrok, je dal
vzgled s svojim delom vsem frontov-
cem brigade. Tudi ositali v četi niso
ostajali za njim ter se pokazali zelo po-
žrtvovalne pri delu.
Se isti dan je štab brigade s pomočjo
gozdnega gospodarstva preskrbel koli-
čino pomanjkljivega orodja, poskrbel,
da frontovci dobijo za malico knih s
slanino ali marmelado, da ne pijejo vo-
de, imajo na sečiščih dostavljeno črno
kavo in pivo. Kljub temu, da so fron-
tovci zadovoljni s hrano, se štab vedno
trudi, da bi se ista še izboljšala. M.
Mladinci zaposleni v gozdarstvu in lesni
industriji bodo svoje delo temeljito izboljšali
v nedeljo dne 8. maja je bila v kino
dvorani v Nazarjah konferenca mladine
lesne in gozdarske, stroke katere se je
udeležilo 160 mladincev zaposlenih v teh
podjetjih.
Konferenco je ovoril org. sekretar
Okrajnega komiteta LMS Šoštanj tov.
Atlšek Ivan, ki je pozdravil navzočo
mladino in ostale goste.
Sekretar Okrajnega komiteta LMS je
nato v svojem referatu prikazal uspehe
mladine lesne stroke, ki jih je dosegla
od lansekga leta, ko sta se vršili dve
septembrski konferenci.
Iz teh konferenc so posamezna mladin-
ska vodstva prenesla sklepe med svojo
mladino in tako uspešno izvrševala
planske naloge.
Najbolje se je pri tem pokazala mla-
dina žage Solčava, ki je pravilno orga-
nizirana na svojem delovnih mestih.
Omenil je tudi pomankljivosti v neka-
terih organizacijah, kjer so še mladinci,
ki presegajo svoj plan sečnje izven mla-
dinske organizacije. V Nazarjah še ved-
no posamezni mladinci ne obiskujejo
redno mladinskih sestankov, kljub te-
mu. da jim uprava nudi vsestransko
pomoč pri delu.
Nadalje je v svojem referatu prikazal
važne politične dogodke v naši državi.
Mladina se mora stalno seznanjati z
vsemi gospodarskimi, političnimi pro-
blemi, tako, da bodo še bolj z veseljem
in vztrajnostjo gradili socializem..
Nato so mladinci govorili o svojih iz-
kušnjah v posameznih podjetjih in pri-
kazali svoje uspehe ter dali več važnih
predlogov za izboljšanje dela v tekmo-
vanju za rojstni dan tovariša Tita.
Na konferenci je bil izvoljen mla-
dinski komite, ki bo nudil pomoč posa-
meznim aktivom in brigadam, ki že ob-
stojajo v podjetjih.
Mladina je s te konference poslala re-
solucije CKLMS in CK KPS Ljubljana.
I. Celjska ironina brigada je
že dosegla lepe uspehe pri delu
v gozdu
I. celjska delovna brigada za sečnjo
lesa, ki je odšla na delo pred dobrim
tednom z vso vnemo, zavedajoč se ve-
likih planskih nalog, seka nad ojstriško
g-aščino. Neprisiljeno tekmovanje za
čimprejšnjidoseg postavljenih nalog
ima lepe uspehe. Ne dež, ne blato ta
teden nista zlomila volje brigadirjem,
saj leži pred njimi na tleh že 72 m^ ce-
luloznega lesa, napravili so tudi zaklo-
nišče, v dveh dneh pa bodo dovršili še
zaklonišče za nafto in vlačilce. V pla-
nini ob novi žičnici imajo pripravljene
že cele skladovnice bukove hlodovine,
ki čaka. da jo odpeljejo v dolino. V
gozdovih odmeva petje in vriskanje,
brigadirji so vedno dobre volje.
»Veseli smo«, nam pišejo, »da smo
šli prvi na to veliko in važno akcijo.
Pozdravljamo vse Celjane in jih vabimo,
da se v čimveč jem številu udeleže dela
v gozdovih in tako po vseh močeh pri-
pomorejo k izpolnitvi plana v gozdar-
stvu.«
Prejšnji teden je
začela obratovati
na Ojstrici nova
moderna žičnica.
Frontne brigade, ki
jo uporabljajo za
spuščanje lesa do
ojstriškega gradu,
bodo lahko z malo
truda dosegle ve-
like uspehe.
Pred II. kongresom sindikatov Slovenije
Kovinarji v Storah vestno izpolnjujejo
obveznosti v predkongresnem tekmovanju
Takoj po sestanku, ki je bil v Žele-
zarni Store pretekli teden in o katerem
snao poročaU v naši zadnji številki, je
pričel ves kolektiv izvajati tekmovalne
obveznosti v čast II. kongresa sindika-
tov Slovenije. Obveznost so prvi spre-
jeh v val jami in jo tudi častno izpol-
njujejo: dnevno prekoračujejo plan za
3 odstotke.
Prav tako ne zaostajajo martinarji
m v šamotarni, kjer tudi prekoračujejo
dnevni plan za 3 odstotke. Livarna se
močno prizadeva, da bi za svojimi to-
variši v drugih oddelkih ne zaostajala.
Z boljšo organizacijo dela in pa s tem
da so minulo nedeljo delali prostovoljno
v svojem oddelku, so zagotovili uspeš-
no izpolnitev polletnega plana. Sprejeli
pa so obveznost, da bodo tudi to nede-
ljo delali prostovoljno. — Zidarji so se
obvezali, da bodo do kongresa položili
venec na stavbi nove metalurške šole.
Toda za delo so tako poprijeli, da bodo
svojo obveznost izvršili že do rojstnega
dne maršala Tita dne 25. maja. Pri tem
jim pridno ipomagajo tesarji. Tudi pro-
storni delavci izvršujejo svojo obvez-
nost, saj so mehanični delavnici poma-
gali že do 17. t. m. izvršiti odcep ozko-
tirne železnice do kotlarne. Razen tega
je mehanična delavnica prevzela ob-
veznost, da bo prestavila napravo za
mletje šamotnega materiala iz marti-
narne v šamotamo ter tako pripomogla
šamotarni do uspešnejšega izpolnjeva-
nja planskih nalog. — Za pobiranje čla-
narine od bruto zaslužka ima sindikalni
aktiv z osebno agitacijo od člana do čla-
na že nekaj uspehov. V valjami je iz-
mena tovariša Rabiča svojo obveznost
že 100 odstotno izvršila, prav tako to-
variši zidarji in v oddelku šamotarna.
— Se ta teden bodo v valjami in livar-
ni uredili svoje tovariške kotičke, osta-
le obveznosti v tem pogledu pa bodo
izvršili do kongresa. Povsod pa bodo
sredstva za nabavo časopisov in litera-
ture sami krili. — Tudi za ustanovitev
SKUD-a se temeljito pripravljajo, le
število ^aovih naročnikov na Delavsko
enotnost nekam počasi raste.
Toda eno je treba pribiti: niso što-
rovski kovinarji zaman na glasu kot
najboljši kolektiv črne metalurgije; če
sprejmejo obveznosti, jih tudi častno
izpolnijo, kajti dobro vedo, da je vsak
njihov uspeh ponoven udarec medna-
rodni reakciji in odgovor vsem klevet-
nikom, obenem pa najboljše potrdilo
neomajnega zaupanja našemu partij-
skemu in državnemu vodstvu.
M. Z.
Delovni kolekliv Tovarne usnja
v Šošianju ima v svoji sredi
7 odlikovancev z medaljo,
enega pa z redom dela
V Tovarni usnja v Šoštanju je bila
10. maja 1949 poniembna proslava: od-
likovanje in nagraditev ter proglasitev
udarnikov. Tov. direktor je pred zbra-
nim delavstvom razložil pomen te pro-
slave. Naglasil je, da se je ves kolek-
tiv dobro zavedal nalog, ki mu jih na-
laga izpolnitev petletnega plana. Ne-
kateri so se pa še prav posebno odli-
kovali v svojem delu. Največje prizna-
nje je podelil Prezidij Ljudske skup-
ščine FLRJ sedemkratnemu udarniku
tov. Jakob Štefanu, ki je prejel za svojo
izredno požrtvovalnost Red dela III.
stopnje. Težak Anton, Meh Franc, Dov-
šak Tone, Zurman Anton, Plaznik Apo-
lonija, Srebre Ivan, Tajnik Anton pa so
bili odlikovani z medaljo dela. Poleg
tega je bilo še 5 delavcev proglašenih
za udarnike, 67 delavcev in nameščen-
cev pa je prejelo denarne nagrade.
Vsi nagrajenci so bili vedno prvi pri
delu in so s svojim vzgledom pritegnili
še ostale. Le na tak način je bil lahko
delovni kolektiv Tovarne usnja v Šo-
štanju proglašen kot najboljši v usnjar-
ski stroki. Naša ljudska oblast upošteva
napore najboljših, oni pa so sklenili, da
bodo še nadalje med prvimi, ki se bodo
borili za izgradnjo socializma v naši
državi in s tem pripomogli vsemu de-
lovnemu ljudstvu do lepšega življenja.
V	Tovarni emajlirane po-
sode so si v časi kongresa
zastavili visoke obveznosti
Radiatorski oddelek. Delavci .so
obljubili, da bodo povečali proiz-
vodnjo radiatorjev za 15 m- dnev-
no.
Oddelek za izdelovanje artomo-
bilskih odpreskov. Do konca me-
seca junija bodo izdelali 95,500 kg
vroče prešanih odpreskov, to se
pravi 30.00 kg več kot po planu.
Oddelek za izdelavo jeklenih
kotlov. Do konca meseca junija bo-
do izdelali 35 jeklenih kotlov.
Mehanična delavnica- Kolektiv
je sprejel obveznost, da bo do ju-
nija izdelal 1250 pest za vojaške
vozove, da bo izdelal do 10. junija
stroj za dokončno tiskanje lamel,
če bo dobil ležaje do 1. VI. 1949.
V	nakupnem oddelku so pa oblju-
bili. da bodo dobavili ležaje do
1. VI. 1949.
Surovinski oddelek: Do 30. VI.
bodo izdelali 1000 pralnikov in ce-
lotno serijo za električne števce
10.000 komadov, do 15, VI. 1949.
Nadalje bodo 1200 transportnih
kant izdelali v takem roku, da bo
pokositrama lahko nepretrgoma
delala do 18. VI. 1949.
Pocinkovalnica, Storilnost v po-
cinkovalnici bodo dvignili nad po-
vprečje lanskega leta za 2 odstot-
ka. Surovinski oddelek bo v celoti
dvignil storilnost nad povprečjem
za 2 odstotka.
Emajlirnica. Delavci so sprejeli
obveznost, da bodo izmeček zni-
žali za 10 odstotkov. Ing. Ankerst
in Leben b-Oista do sedaj uvoženi
kreolit nadomestila z domačim.
Ing, Ankerst bo z udarniki, nova-
torji in racionalizatorji preštudiral
uredbo o ugodnosti istih.
Mizarski oddelek. Če dobijo ma-
terial do 18. V. 1949. bodo iz-
delali do 10. VI, 1949 lesene pre-
grade v novem svinjaku na eko-
nomiji. Nadalje bodo izdelali do
21. V. 1949 lesene modele za 25
litr, termos kuhinje.
Oddelkovodje kleparskega od-
delka bodo do 1. VI, 1949 izdelali
»ETERNA« ponve za pečenje. Na-
dalje bo popravil 7 manjših strojev
do 30, VI, 1949.
Bervar Ivan, vodia surovinskih
oddelkov bo uredil garažo za ko-
lesa do 18. VI. 1949.
Klepar Stropnik bo izgotovil vsa
klepaTSika dela na tovarniški eko-
nomiji do 26. VI. 1949,
Ing. Pompe je sprejel obveznost,
da bo od dneva, ko bo dobil do-
voljenje, v šestih tednih dokončal
vsa dela pri razširitvi delavsko-
nameščenske restavracije.
Gasilska četa tovarne bo vsak
teden poslala štiri člane na pro-
stovoljno delo pri gradnji gasil-
skega doma v Gaberju,
Oddelek za norme. Obvezali so
se, da bodo sproti postavljali nor-
me za avtomobilske dele, ISKRA
števce in peste za vojaške vozove.
Oddelek za brušeno posodo bo
majski in julijski plan presegel za
2 odstotka.
Magerli Franc, 4kratni udarnik,
varilec radiatorjev, se je obvezal,
da bo do konca meseca dnevno
presegel normo za 10 odstotkov.
Strojno ključavničarski oddelek.
Sprejeli so obveznost, da bodo po-
pravili stiskalnico za konzervne
doze v 43 dneh. Nadalje, da bodo
izdelali v 27 dneh 10 »Umekovih«
betonskih klešč za elektro prenos.
V 13 dneh bodo izdelali nosilce za
žarilno peč.
Leto II. — Stev. 21.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran S.
V nekaj dneh bo v okolici Celja
zaključena pomladanska setev
Pomladanska setev, ki je minule me-
sece bila osrednja točka našega kmetij-
stva, je v glavnem uspešno izvršena.
Celotni setveni plan je izpolnjen z 96%.
Eazmeroma majhne še neposejane po-
vršine se nanašajo na vrtnine, zelje in
oljarice, ki se še sejejo. Dobro organi-
zirana pomoč okrajnega kmetijskega
poverjeništva krajevnim setvenim ko-
misijam, ki je največ doprinesla k se-
danjim uspehom setve, bo pospešila še
izpolnitev zadnjih odstotkov plana.
Kako je tekla setev posameznih kul-
tur? Plan žita je presežen za 15%. naj-
višje pri ječmenu. Znatno je prekora-
čen tudi setveni plan pri fižolu. Mnogo
dela je bilo vloženega v agitacijo za se-
tev industrijskih rastlin, vendar je 50
odstotno izpolnjen plan hmelja in oljne
repice povzročil, da je celoten plan set-
ve industrijskih rastlin izpolnjen doslej
le 63%. Kmetje se vzdržujejo večanja
hmeljskih nasadov na škodo prehran-
benih posevkov, ker še ni izšla načelna
rešitev glede obvezne oddaje žita in
ostalih pridelkov v hmeljskih okoliših.
Na drugi strani pa se veliki kmetje od-
tegujejo sajenju hmelja, ker ta spričo
ukrepov, ki jih ljudska oblast izdaja v
cilju omejevanja kapitalističnih elemen-
tov na vasi, ne predstavlja več sredstva
za špekulacijo. Nizek odstotek izpolnit-
ve plana oljne repice pa je posledica
uničenja po mrazu in suši. Kmetje so
morali večje površine teh posevkov pre-
orati. Večina povsod pa so v zameno
zasejali sončnice, tako da plan zaradi
tega ne bo ogrožen.
Boleča točka v setvenem planu je
krompir. Visoko postavljeni plan je do-
slej izpolnjen z 70,40%. Lanska slaba
letina je povzročila v nekaterih prede-
lih pomanjkanje semena. Kjer so pra-
vilno razumeli važnost izEK>lnitve setve-
nih obveznosti, so z lokalno zamenjavo
rešili ta problem, neaktivnost krajevnih
odborov in Kmetijskih zadrug v drugih
krajih pa je vzrok, da bo celotni plan
težko dosegljiv. Sajenje krompirja se še
nadaljuje.	.
Najprej je bila setev zaključena v
kmetij sko-obdel ovalnih zadrugah, pa
tudi vse zadružne ekonomije so pravo-
časno zasejale vse orne površine. V le-
tošnjem setvenem planu so določene
povrtninam znatno večje površine kot
lani. S porastom socialistične^^a sektorja
poljedelstva bo plan uspešno izpolnjen
in zagotovljena industrijskim krajem
preskrba z zelenjavo.
Ko se je bližala setev kraju, so kra-
jevni odbori pristopili k nič manj važni
akciji: kontrahaži oljaric in semen. Obe
nalogi sta velike važnosti za naše go-
spodarstvo: kontrahaža oljaric bo pri-
spevala k zagotovitvi naše preskrbe z
maščobami z oddajo semen pa bodo
kmetje sebi olajšali izpolnitev prihod-
njega setvenega plana v svojem okraju.
Doslej je izpolnjeno preko 60% okraj-
nega plana kontrahaže oljaric. Pri skle-
panju pogodb upioštevajo željo kontra-
hentov, ki se izjavljajo za olje ali za
bone. Krajevni odbori, ki so znali kme-
tom prikazati ustvarjenja našega ma-
ščobnega fonda, so prvi izpolnili svoje
obveznosti. V Gotovljah so kljub majh-
ni setveni površini sončnic in bučnic
sklenili pogodbe že za 7000 kg. Tudi v
Blagovni, Skofji vasi. Sv. Pavlu in dru-
gje so pohiteli. Predvidoma bo v roku
10 dni plan kontrahaže v celoti izpol-
njen. Pri tej akciji pa vidno izstopa ne-
aktivnost Kmetijskih zadrug.
Pri kontraihaži bi bili doseženi še lep-
ši uspehi, če bi se kmetje zavedali, da
so v pogledu semen navezani izključno
na svoj pridelek. Se vedno se zanašajo
na to, da bo seme zlasti za deteljo in
lucerno uvoženo. Vendar so nekateri
krajevni odbori dosegli že lepe usi>ehe
pri kontrahaži in celo presegli svoje
plane. To velja predvsem za gospodar-
sko šibkejše kraje, kot Kuretno, Dobje,
Rečico,- Debro in še nekatere. Celotni
plan kontrahaže detelje je doslej izpol-
njen 70%, lucerne 40%, pri ostalih kul-
turah, predvsem dvoletnih, pa je od-
stotek še manjši. S pravilnim prijemom
za to določenih komisij bo plan spričo
lepega stanja posevkov lahko dosežen.
Zadnji dež je koristil vsem posevkom.
Žita zelo lepo napredujejo, prav tako
tudi krompir in hmelj, ki je pognal le-
pe osnutke. Dobro letino obeta tudi sad-
no drevje. Temeljito škropljenje ni
uničilo le kaparja San-Jose, kateremu
je bilo v glavnem namenjeno, temveč
tudi ostale škodljivce. Jabolčni cvetožer,
ki je doslej povzročal sadjarjem mno-
go skrbi, se letos ni pojavil. Za 24%
presežen plan čiščenja in škropljenja
sadnega drevja je v tem pogledu že po-
kazal svoje koristne posledice.
Zadružniki v Gorenjah so vrgli upravni
in nadzorni odbor, ker nista vestno
opravljata svojih dolžnosti
V	nedeljo 15. maja je bil v Gorenjah
izredni ol^ni zbor Kmetijske zadruge.
Se na nobenem občnem zboru in na no-
benem sestanku v Gorenjah se ni zbralo
toliko zadružnikov — kmetovalcev, kot
omenjeno nedeljo.
Občni zbor je otvoril predsednik Kme-
tijske zadruge tov. Letonja, tov. Poževa
pa je podala blagajniško F>oročilo. ker
je to izostalo na rednem občnem zboru.
Iz blagajniškega poročila je razvidno,
da je bil ob inventuri 31. 12. 1948 ugo-
tovljen primanjklaj v znesku 62.000 din.
Za časa poslovanja poslovodkinje Speh
Anice, se je ugotovilo 31.000 din pri-
manjkljaja.
Predsednik OZICZ tov. Košan je v
svojem referatu poudaril da sta za ne-
pravilno poslovanje Speh Anice odgo-
vorna v celoti upravni in nadzorni od-
bor. ker se nista zavedala odgovornosti
pred svojimi zadružniki in nista vodila
nobene kontrole nad poslovanjem Kme-
tijske zadruge.
V	tretji točki bi morale biti nado-
mestne volitve v upravni odbor. Toda
zadružniki kmetje so zahtevali, da se
stari odbor, tako upravni, kakor nad-
zorni razrešita dolžnosti, zaradi svoje
nedelavnosti in nečuječnosti nad poslo-
vanjem Kmetijske zadruge.
Predsednik OZICZ se je strinjal s sta-
liščem zadružnikov, čeprav sta se ho-
tela predsednik Letonja in blagajni-
čarka Poževa izogniti odgovornosti
upravnega in nadzornega odbora z raz-
nimi izgovori. Tov. Košan je poudaril,
da ne pomaga prav nobeno izmikanje
odbora, ker je vse nepravilnosti ugo-
tovila revizijska komisija pri OZKZ in
potrdila, da je za nepravilnosti odgo-
voren celoten upravni in nadzorni od-
bor. Tudi žena Deleja Stanka, člana
nadzornega odbora je z raznimi izgovori
hotela zmanjšati odgovornost svojega
moža in ostalih dveh članov nadzorne-
ga odbora. Odgovornosti dela upravnega
in nadzornega odbora pa se ni posre-
čilo zmanjšati nobenemu od njih, za-
driižniki so si izvolili nov odbor iz naj-
boljših zadružnikov.
L. F.
V Tkalnici hlačevine nimajo pravilnega
odnosa do udarnikov
Pravzaprav je malo čudno, da se v
pospešenih naporih naših delovnih ljudi
pri izvajanju planskih nalog še vedno
tu in tam pojavljajo nepravilni odnosi
do naših udarnikov, ko na drugi strani
vidimo, da dobiva udarništvo vedno
širši razmah v vseh panogah naše go-
spodarske dejavnosti.
V Tkalnici hlačevine n. pr. je bilo ob
delavskem prazniku 1. maju proglaše-
nih 50 novih udarnikov. Med drugimi
je bila tovarišica Bertoncljeva že šestič
proglašena za udamico, istočasno pa je
prejela za svojo nesebično požrtvoval-
nost pri dviganju proizvodnje visoko
odlikovanje — medaljo dela. Njen po-
nos pa se meša z rahlo zagrenjenostjo.
Medtem, ko ji ljudska oblast daje vse
priznanje za njene napore v graditvi
socializma, tega ne morejo ali pa no-
čejo razumeti nekatere njene sodelavke
v podjetju, ki ne kažejo prav nikakega
stremljenja, da bi sledile njenemu
vzgledu. Zlasti je to opažati med mlaj-
šimi tovarišicami, ki jo za udarniški
naslov celo zavidajo. Pri teh tovarišicah
je najbrže še vedno ustaljeno tisto za-
starelo mišljenje, češ da so udarniki
kruhoborci itd., ki se za udarniški na-
slov borijo zaradi svojih osebnih koristi.
Mi pa vemo — in primer tov. Bertonc-
Ijeve to ponovno i>otrjuje — da so na-
ši udarniki prvoborci za socializem, ki
s svojim delom dokazujejo svojo visoko
delavsko zavest, da so to ljudje, ki
dnevno izpričujejo svojo neomajno za-
upanje naši Partiji in veliko ljubezen
do svoje socialistične domovine.
Ce obstoja v Tkalnici hlačevine ne-
pravilen odnos do udarnikov, obstoja
predvsem po krivdi celotnega sindikal-
nega aktiva in ne nazadnje po krivdi
partijske organizacije v podjetju. Niti
eden niti drugi ni poskrbel, da bi uži-
vali udarniki v tem kolektivu ugled,
kakršen jim pripada, pri čemer ima
svoje »zasluge« nedvomno tudi kultur-
no-prosvetni referent te sindikalne pod-
ružnice.
Toda tovarišico Bertoncljevo in dru-
ge udarnike v tem kolektivu vse to ne
more odvrniti od njihove edino pravilne
poti. Prav sedaj pred II. kongresom sin-
dikatov Slovenije še stopnjujejo svojo
storilnost ter tako dokazujejo omah-
Ijivcem doma in obrekovalcem v svetu,
kaj zmore delovni človek v svobodni
domovini, ki ustvarja vse pogoje za do-
končno zmago socializma.
M. Z.
Prva republiška konierenca vse mladine
v prometu je začrtala mladim železni-
čarjem^velike in častne naloge
Vnedeljo dne 15. t. m. je bila v mali
dvorani doma OF prva republiška kon-
ferenca mladine v prometu, na katero
so prišli mladinci-prometniki iz vseh
krajev Slovenije. Konferenci so priso-
stvovali p>omočnik ministra za promet
tov. Jakopič Vekoslav, namestnik glav-
nega direktorja drž. železnic tov. Jovan
Majda in člani CK LMS.
Pomočnik ministra tov. Jakopič Ve-
koslav je pozdravil navzoče delegate v
imenu ministra ter želel mladini obilo
uspeha v svojem delu, obenem pa po-
zval vse, da še bolj strnejo svoje vrste
in se nenehno bore za čimprejšnjo iz-
gradnjo socializma.
Po referatu o nalogah mladine v pro-
metu, so delegati govorili o delu svo-
jih mladinskih organizacij. V diskusiji
so prikazali vse uspehe in pa tudi na-
pake pri delu samem. Mladina v pro-
metu ima v tem času eno izmed najvaž-
nejših nalog in ta je, formiranje brigad
po sekcijah železnic, po kurilnicah in
skladiščih. Marsikje imajo že ustanov-
ljene brigade, kakor v Zidanem mostu,
ki je presegla v mesecu aprilu normo
za 26%. Drugod se šele uspostavljajo.
Sekretar aktiva LMS postaje Jesenice
je v svoji diskusiji navedel, kako važ-
na in ena izmed najvažnejših nalog je
danes ideološka vzgoja mladine, poseb-
no tiste, ki je zaposlena na obmejnih
postajah. V svoji diskusiji je dejal:
»Vsakodnevno prihajajo k nam tovori
iz Avstrije, Nemčije, pa od drugod. Za-
to moramo študirati, da bomo znali pra-
vilno odgovoriti vsem klevetnikom, ka-
teri nesramno klevetajo našo državo.«
V predkongresnem tekmovanju so s
posameznimi aktivi dosegli prav lepe
uspehe. Zato so bili od CKLMS-a na-
grajeni. Aktiv LMS-a kurilnice Ljub-
ljana si je prisvojil prehodno zasta-^co,
aktiv LMS sekcije Maribor pa radio-
aparat. Tudi posamezniki iz raznih ak-
tivov mladine v prometu so bili nagra-
jeni z knjižnimi nagradami.
Konferenca je sprejela vrsto sklepov,
ki so bili od strani delegatov navduše-
no potrjeni. Poslani sta bili resoluciji
CKLMJ, sekretarju CKKPS tov. Mihi
Marinku in resolucija proti obtožbam
Informbiroja.
Kako vršijo nekatere
telefonisike v Celju
svojo službo
Kdor ima le malo opraviti s celjskim
telefonom, so mu prav gotovo poznane
težave, s kateremi se morajo boriti celj-
ski telefonski naročniki. Človek vrti in
vrti kljuko na aparatu in večkrat po
dolgem času slišiš nežen glas »halo«
in ko na ta halo pove svoje želje dobi
odgovor po krajšem ali daljšem času
»zasedeno«. Po gotovem presledku zopet
kličeš in dobiš isti odgovor aU pa je v
aparatu tiho, po nekaj sekundah pa čuješ
»govorite«, dasi še nisi dobil zaprošene
številke. Ce si vztrajen in zvoniš, da te
zaboli roka, se zopet javi »halo« in na
tvojo željo po številki slišiš »zasedeno«.
Navedem konkretno kaj se mi je do-
godilo dne 18. maja 1949 med 11. in 12.
uro, klical sem številko X, iz poštne
centrale nobenega glasu. Po nekaj se-
kundah je bil glas »govorite«. Ko sem
pojasnil, da še nisem govoril, je bil od-
govor »zasedeno«. To se je ponovilo
5krat. Kljub temu sem vztrajal, da do-
bim zaželjeno številko in opravim nujni
pogovor. Ker mi je bilo sumljivo, da je
številka cele pol ure zasedena, sem pro-
sil kontrolo. Javil se mi je ženski glas
in ko sem povedal kaj se mi je dogo-
dilo in kaj želim sem zaželjeno takoj
dobil. Po opravljenem pogovoru sem
vprašal tovariša s katerim sem govoril,
če je bil res tako dolgo zaseden. Odgo-
voril je da ne. temveč nasprotno tudi
on je že dalj časa klical pošto pa ni
mogel doklicati, odnosno dobiti veze,
dokler ga nisem jaz klical.
To je eden izmed x primerov vendar
samo v nekaterih dneh verjetno, ko je
pri aparatu v centrali gotova oseba.
Poudarjam, da je v gotovih dneh delo-
vanje centrale brezhibno, kar je brez-
dvomno dokaz, da gotova oseba name-
noma ovira delovanje. V takih dneh se
moram poslužiti telefona drugega urada
v sosednji sobi, ker na lastni tefefon
ni odmeva.
Razumljive so težave s katerimi se
bori telefonsko osebje ali zakaj gotove
osebe z dobro voljo premagujejo vse
težave, druge pa z očitno pasivno resi-
stenco ovirajo poslovanje kakor je bil
to primer 18. maja, ki ni osamljen.
Vsekakor bi bilo potrebno, da poštna
uprava na tako osebje obrne posebno
pozornost in mu prepreči tako delova-
nje na škodo skupnosti. Brez dvoma ni
v korist aparata, če se mora dalje časa
zvoniti, da se dokliče in opravi nujne
telefonske pogovore.
K. A.
Koncert pionirskega zbora II. gimnazije
Splošni ugodni pogoji in skrb ljudske
oblasti za dviganje kulture najširših
množic so našli najvidnejši odraz v
ustanavljanju zborov. Na eni strani se
organizirajo pevski zbori pod okriljem
sindikalnih kulturno-umetniških dru-
štev, ki rastejo in se ras^vijajo iz dneva
v dan, na drugi strani pa se p>orajajo
•mladinske skupine s čedalje večjim za-
mahom ne le kvantitativno, ampak tudi
kvalitetno. Tekmovanje je že rodilo
obilne sadove ter jih bo rodilo še več.
Da je opažati največjega razmaha pori
mladini, je posebno razveseljivo že s
tega razloga, ker je pričakovati s časo-
ma močnega priliva mladih pevcev v
starejše sindikalne zbore, katerim
manjka baš mladostnega zanosa in de-
lovnega poleta.
V okviru celjskega MKU društva
»Maksim Gorki« je letos že nastopil z
lepim uspehom zbor I. gimnazije. S pr-
vim samostojnim koncertom 14. maja
se mu je pridružil mlajši tovariš, zbor
II. gimnazije pod vodstvom Jurija Vre-
žeta. Tako je nastala nekoliko čudna
situacija, da nosita v Celju dva zbora
isto ime, namreč »Maksim Gorki«. V
bodoče bo treba naslov na kakoršenkoli
način ostreje ločiti, da ne bo pri občin-
stvu zmede in odvišnih vprašanj češ, za
koncert katerega zbora prav za prav
fire. Sicer pa to momentalno ni toliko
važno, bolj pomenljivo je dejstvo, da
se nam je predstavil nov zbor, katerega
so poslušalci z veseljem pozdravili.
ljudska prosvetna pa je dala odraza za-
dovoljstva po svojem delegatu tov. No-
vaku.
Zborovodja Jurče Vreže se razživi
naj raje in zato najbolje v delu z mla-
dinskim zborom. Dvajsetletna praksa
ljubezen do pesmi in
do mladme ga usposabljata bolj kot
strokovno znanje za dobrega pevovodjo.
Z i7kušen:m čutom in obširnim pozna-
vanjem literature je za prvi koncert
svojega zbora izbral pester spored, ki
je zajel nekatere bisere slovenske ljud-
ske pesmi, vrsto umetnih pesmi, pesem
iz bratske Hrvatske in Srbije ter dal
tudi sodobnemu ustvarjanju pravo me-
sto.
^Jbor je odpel spored r dveh delih, ki
se med seboj bistveno nista ločila, pač
pa je bil v izvajanju drugi del boljši
od prvega. Uvodoma smo slišali Preg-
ljevo »Slovenska zemlja«, kateri se je
poznala začetna razburjenost; pomanj-
kljivosti so bile zaradi tega baš v tej
lepi pesmi združene ter so se v drugih
pesmih ponavljale v manjšem obsegu.
Mislim tu predvsem na dinamiko, ki bi
morala biti mnogo bolj občutna, kar
velja tudi za nekatere druge pesmi kot
n. pr. »Vrbniče nad morem«, ki naj bi
se izražala v tonu nežne barkarole. Jas-
na izgovarjava končnic je bila pomanjk-
ljiva, se je pa pozneje znatno izboljšala.
Pevovodja se je morda v strahu pred
kritiko držal teksta skoro preostro —
več prostega izraza, agogike, bi bilo
zgolj v korist. Koroško »Cej so tiste
stazice« so peli v dialektu, ki pa ni bil
dosleden, posebno ne v uporabi voka-
lov. Pri takih prilikah se strinjam z mi-
šljenjem. naj bi se pesem ne pela v
dialektu, če ga zbor dobro ne obvlada.
Prav dobro so . bile podane N'mau čez
izaro«, ki je vedno enako lepa ter nudi
vsakemu pevovodji tisočero dobrih na-
činov interpretacije, nadalje Pozajičeve
»Tri narodne iz Bukovca«. V Mokranj-
čevi »Poranile devojke« je bilo čuti pri-
jeten sopran solo, ki pa bi bil prišel
bolj do veljave, če bi bila spremljava
zbora kar najtišja. V drugem delu spo-
reda je bil zastopan Marij Kogoj s tremi
pesmimi, ki so bile zelo srečno izbrane.
Kogoja poznamo sicer kot modernista
— ekspresionista. toda v teh pesmih ni
bilo ekspresionizma, le razigrana otro-
ška duša. Pregljevi »Pastirc pa pase« je
sledila »Drežnica« (Adamič), ki je upra-
vičeno žela odobravanje zaradi dobre
izvedbe, nato Osterčeva »Juretu« in
morda na čast imenu pevovodje »Na
Jurjevo« in »Jurjevanje«, obe Adami-
čevi. Emil Adamič nudi kot skladatelj
pevovodji neizčrpen zaklad vzorne in
I)estre literature in to za vse veje zbo-
rovega petja. Ni čuda, da ga je tudi
Vreže stavil v program in dobro ga je
iTTvedel in dostojno zaključil večer.
Zbor II. gimnazije šteje menda okrog
80 pevcev, pionirjev. Pa so res pravi pio-
nirji, najmlajši člani velike zborovske
družine. Ne manjka jim mladostnega
zanosa, pač pa še dihalne tehnike. Ko
jih bo pevovodja naučil pravilnega di-
hanja, bo tudi dinamika boljša, fraze
in toni bodo zveneli mehko in pK)lno. Alte
bo treba še pojačati in jim dati pravo
barvo ter širino, srednji glas bi lahko
stopil brez škode precej v ozadje. Ce bi
še op>ozoril, da so višine bile ponekod
rezke, sem menda naštel glavne nedo-
statke (upam, da ne v obup zbora am-
pak kot - dobronameren svetovalec), na
katere naj bi pazil zbor v bodoče. Ne-
precenljivo je delo zbora in dirigenta
in silno tmjeva je pot od začetka do
prvega koncerta. Le kdor je to sam iz-
kusil, ve to delo tudi pravilno ceniti.
Napake pa so nujen spremljevalec vsa-
kega ustvarjanja in učimo se,-ko jih
odpravljamo. To naj bo zboru v zado-
ščenje in v napotek za nadaljnje delo.
Želimo mu od srca najboljših uspehov
ne le v Celju, ampak tudi v republi-
škem merilu.
Kunej
Delovanje dramske sekcije SKUD Franceta Prešerna
Na pobudo občnega zbora SKUD Fr.
Prešerna 3.3. 1.1. se je konstituirala
dramska sekcija. Iz vrst aktivnih čla-
nov sedmih sindikalnih podružnic se je
izvolil odbor, ki naj bi v bodoče vodil
vse delo na tem polju. Dejansko je ob-
stojala pri SKUD Fr. Prešerna skupina,
igralcev, ki je pričela s svojim delom
že koncem 1. 1947, vendar to delo ni
beležilo želj enih uspehov in večjih vzpo-
nov, ker je bila ta skupina požrtvoval-
nih igralcev prepuščena sama sebi in
je vse organizatomo in režisersko delo
slonelo skoro izključno le na eni osebi.
Da je bila prav slednja okolnost vzrok
prepočasnemu kvalitetnemu dvigu in
napredku te skupine, ki je kljub vsem
zaprekam uprizorila v 1. 1948 dve in ob
priliki letošnje Prešernove proslave eno
dramatsko delo, priča dejstvo, da se
po izvedeni organizaciji dramske sek-
cije trenutno študirata dve igri in sicer
Nušičeva veseloigra »Dr« in Hudalesova
»Korak s i>oti«.
Vodstvo dramske sekcije se je takoj
v polni meri zavedalo, da je mogoče do-
seči iispehe v pogledu kvalitetnega
dviga bodočih dram. uprizoritev, edino
le s pomočjo našega centralnega ljud-
skega gledališča. Zaradi tega se je
vezalo z upravo tega gledališča, kjer
je našlo polno razumevanja in moral-
ne pomoči. Blagodejno pa je uplivala
na odbor dram. sekcije in vso dram.
skupino vest, da je uprava ljudskega
gledališča dala naši sekciji na razpo-
lago svojega agilnega člana tov. Zorka,
ki naj bi ji nudil pomoč pri nadaljnjem
delu. Obogaten z izkušnjami v pogledu
dramatike, nam je tov. Zorko položil
prve temelje. Pomoč, ki nam jo nudi,
je izdatna in vzpodbuja igralce. Vidni
so že lepi usp>ehi in pri vajah vlada ži-
vahnost in veje nov duh.
V	soboto, 28. t. m. bo uprizorjena Nu-
šičeva komedija »Dr« ob priliki kate-
gorizacije igralskih družin. Naša igral-
ska družina se zaveda pomena te kate-
gorizacije. Vsak posameznik se je za-
vezal, da bo dal ob pomoči tov. Zorka
in ostalega tehničnega vodstva, vse iz
sebe, da bodo tako doseženi čimboljši
rezultati.
V	cilju vključitve večjega števila pri-
javljenih igralcev pri našem delu, po-
sebno naše mladine, se je pričelo tudi
s študijem Hudalesovega »Korak s poti«.
S tem delom bomo povedli našo publi-
ko v mračne dni okupacije, ko so si na-
ši partizani priborili pod najtežjimi
okoliščinami svobodo ter nam s tem za-
sigurali svetlo bodočnost. »Korak s
poti« bomo vprizorili v prvi polovici
junija 1.1. S tem drugim delom pa bomo
izpolnili že v bodočem mesecu obvezo
občnega zbora — uprizoriti do konca
leta dve igri.	O.-n.
KONCERTI
v počastitev rojstnega dne maršala
Tita priredi Koncertna poslovalnica v
Celju koncert i>evskega zbora Sloven-
ske filharmonije. Ta koncert, ki je ob-
enem VIII. in zadnji v letošnji sezoni,
se bo vršil v dvorani kina »Metropol«
(Dom OF) v sredo, 25. t. m. Začetek je
točno ob 8. zvečer, konec okrog desetih
Dirigent je Rado Simonitti.
Vabljeni so vsi pevski zbori in vsi, ki
se zanimajo za lepvo petje, saj je zbor
SF najvidnejši predstavnik naše i)evske
kulture ter bo koncert za Celje in oko-
lico izreden dogodek. Zaradi ugodnih
železniških zvez je obisk koncerta omo-
gočen tudi okoličanom. Predprodaja
vstopnic bo dan pred koncertom pri gle-
dališki blagajni od 3.—6. ure in na dan
koncerta od 3 dalje pri blagajni kina
»Metropol«.
Javni nastopi učencev Glasbene šole
v Celju bodo 1. in 2. junija ob 18.30 v
Domu ljudske prosvete.
Repertoar
Ljudskega gledališča
Za svojo šesto uprizoritev in uprizo-
ritev za kategorizacijo med slovenskimi
gledališči, je Ljudsko gledališče pripra-
vilo G. B. Shawa, duhovito komedijo v
petih dejanjih »Pygmalion«. V tem odr-
skem delu enega največjih angleških
oziroma evropskih dramatikov, ki je
leta 1946 slavil že 90 letnico svojega
življenja, nas i>o izjavi sodobne kritike
ne privlači samo pisateljev humor, tem-
več tudi visoka moralna oblika kome-
dije prežete z globoko ljubeznijo do
»navadnega človeka«. Z njo pobija Shaw
vse buržoazne teorije o prednosti izo-
braženega »inteligenta pred ljudmi »iz
ljudstva«. Delo je zrežiral Tone Zorko,
insceniral pa Valo Bratina.
Predstave bodo:
v soboto 21. maja ob 20,
nedeljo Z2. maja ob 16,
torek 24. maja ob 20, (predstava za ka-
tegorizacijo),
petek 27. maja ob 20.
Prodaja vstopnic pri gleda'xiški bla-
gajni.
I VSE, KAR NAM NUDI NASA SOCIALISTIČNA DOMOVINA, NAS SE BOLJ |
j UTRJUJE — UCl NAS LJUBITI SVOJO DOMOVINO IN NASEGA NAJBOLJ- I
i SEGA UČITELJA — NAM VSEM DRAGEGA TOVARTSA T T T A, |
stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto IL — S.tev. 21.
FIZKULTURA
OKRAJNO PRVENSTVO
sindikalnih podružnic in mladinskih
aktivov v kolesarstvu
V cilju da se pritegne v fizkulturno udej-
stovanje čim širši krog naših delovnih ljudi,
je Telovadna zveza Slovenije sporazumno z
Glavnim odborom Zveze sindikatov Slovenije
in Kolesarsko zvezo Slovenije razpisala mno-
žično tekmovanje v kolesarstvu za prvenstvo
sindikalnih podružnic in aktivov LMS Tek-
movanje za prvenstvo okraja Celje-mesto m
okolica bo v nedeljo 29. maja t. 1. ob 10. uri
dopoldne. Tekmovalci naj se zberejo pol ure
pred pričetkom tekmovanja pred Telovadnim
domom TD Celje II (Mariborska cesta 28).
Pravico udeležbe na tekmovanju imajo vsi
člani podružnic in aktivov, razen registrira-
nih tekmovalcev Kolesarske zveze Slovenije
zveznega in prvega razreda. Vsaka podruž-
nica oziroma aktiv lahko pošlje na tekmova-
nje 5 tekmovalcev iz vsake kategorije. Tek-
muje se samo na turističnih — navadnih ko-
lesih (prosti tek »torpedo«, navadni plašči,
blatniki). Tekmovalne proge za okrajno pr-
venstvo so naslednje:
člani nad 20 let......25 km
članice nad 20 let...... 8 km
mladinci od 17—20 let .... 15 km
mladinke od 17—20 let ... . 6 km
mladinci od 14—17 let .... 10 km
mladinke od 14—17 let ... . 5 km
Poimenske prijave, ki imajo vsebovati tudi
rojstne podatke je treba poslati Okrajnemu
telovadnemu odboru Celje in okolica (OF
dom, II. nadstropje) najkasneje do 26. maja
1949.
Naloga vseh fizkulturnih referentov po sin-
dikalnih podružnicah in mladinskih aktivih
je, da svoje članstvo v največji meri zainte-
resirajo za to tekmovanje in pošljejo na
okrajno prvenstvo svojemu kolektivu odgo-
varjajoče število tekmovalcev.
TURNIR V ODBOJKI
V nedeljo dne 22. t. m. se vršijo od 8. ure
naprej na novoizgrajenih igriščih industrij-
sko- kovinarske šole pri Mladinskem domu v
Gaberjih izbirne tekme v odbojki za vstop v
slov. ligo. Nastopajo prvaki okrajev Celje-
mesto, Celje-okolica, Poljčane, Dravograd in
Šoštanj. Favorita tega tekmovanja sta brez
dvoma TD Slovenjgradec in šSD Kladivar.
Presenečenja v tekmovanju pa niso izklju-
čena, ker ne poznamo kvaliteto ostalih sode-
lujočih moštev iz Bistrice. Gomilskega in
Šoštanja. Zmagovalec turnirja v odbojki 5-tih
okrajnih prvakov se kvalificira v slov. ligo.
Pričakovati je zanimivih borb. Opozarjamo
vse ljubitelje odbojke, da si v čim večjem
Številu ogledajo zanimiv turnir.
Rokometno prvenstvo Slovenije
SŠD KLADIVAR (C) : POLET (M)
13:7 (8:2)
SšD Kladivar je v nedeljo 15. maja odigral
prvo prvenstveno rokometno tekmo proti Po-
letu v Mariboru. Celjani so prepričevalno
zmagali z rezultatom 13:7 (8:2), vkljub te-
mu, da so nastopili brez čatra, Uršiča in
Mateliča, ter s tako oslabljeno postavo s
svojo dobro igro prijetno presenetili. Napad
je prvič zaposlil obe krili ter preko njih
stalno ogražal nasprotnikova vrata. Krilska
vrsta, v kateri so nastopili sami novinci, je
ugajala. Obramba je igrala nekoliko pre-
ostro, zaradi tega je sodnik dosodil 4 (štiri)
trinajstmetrovke. Najboljši mož je bil Knef-
ler,. ugajal je tudi Horvat v golu.
FD Polet se je predstavil kot dobro mo-
štvo, vendar ima še nekaj slabih mest. Sodil
je zvezni sodnik Jurenjak iz Zagreba zelo
dobro.
V nedeljo 22. t. m. igra moštvo Kladivarja
proti FD Murska Sobota v Celju. Naslednjo
nedeljo 29. maja pa se vrši finalna tekma
za naslov prvaka Slovenije tudi v Celju, ver-
jetno med moštvoma Kladivar (Celje) : Enot-
nost (Ljubljana). Prvak Slovenije igra nato
za prvenstvo FLRJ, ki se bo vršilo od 12. ju-
nija do 19. junija predvidoma v Zadru.
Z. D.
ZMAGA KEG1>JAŠEV SŠD KLADIVARJA
Nastop kegljašev FD »Medvedgrad« iz Za-
greba je bil za celjske kegljaše velikega po-
mena, saj so nasprotniki imeli najmočnejšo
postavo s svetovnim in državnim prvakom
Kombolom in internacionalnima reprezen-
tancema črničem in Pogelšekom.
Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje
in je bil tudi obisk simpatizerjev tega športa
rekorden. Publika je bila dostojna, ter je
vsakemu igraču po zasluženem uspehu dala
svoje priznanje. Prva tekma je bila v soboto
ob 6 zvečer, kjer so v nekoliko boljši igri
in razpoloženju zmagali gostje z rezultatom
211 : 193 lesov. Kegljaši Kladivarja so bili
zelo raztreseni, ter se niso mogli uveljaviti,
kljub temu, da so imeli večjo priliko za
zmago kakor gostje, kajti 193 lesov, katere
je porušil Kladivar, ne odgovarja niti uspe-
hom rednih treningov. Pri gostih sta bila
najboljša Kombol in Lukata, a pri domačih
Krobavc in Logar.
Povratna tekma je bila v nedeljo dopoldan.
Treba je priznati kegljašem SŠD Kladivarja,
da so se res potrudili, zavedajoč se, da imajo
pred seboj resnega nasprotnika, kakor tudi
prvorazredne igrače.
Rezultat tekme se je končal v korist Kla-
divarja, saj je prepričevalno premagal goste
z 252 : 184 lesov. Zmaga je bila zaslužena,
saj so postavili na tem kegljišču nov rekord,
kjer je 10 mož v enem kolu porušilo enkrat
59 in 58 lesov. Najboljša sta bila za Kladivar
Vanovšek ter Biljan, za »Medvedgrad Stari«
pa Poleš in črnič.	T. V.
KLADIVAR : SOBOTA 1:1 (0:1)
Enajstorica Kladivarja je odigrala minulo
nedeljo poslednjo prvenstveno tekmo I. slov.
lige v pomladanskem delu prvenstva. Na-
sprotnik je bil Sobota in tako sta se srečala
v Murski Soboti dva nasprotnika, katerima
je bila tekma velikega pomena, saj bi v pri-
meru ene ali druge zmage ostali izpadel iz
prve slovenske lige.
Veliko število gledalcev je obiskalo bor-
beno tekmo dveh žilavih moštev. Soboti, je
uspelo že v 6 min. zabiti iz gneče vodilni gol,
toda ta zgoditek je vplival nasprotno na igra-
če Kladivarja, da so pričeli povezano igrati
ter ustvarjali za nasprotnikovo obrambo tež-
ke situacije. Toda kljub številnim prilikam ni
Kladivarju uspelo do konca prvega polčasa
izenačiti, ker je obrambni trio Sobote bil di-
rektno prilepljen na naše igrače. V 44 min.
je Belcer v solo akciji prodrl lepo pred gol,
toda branilec Sobote ga je neusmiljeno po-
kosil ter tako rešil gotov gol. Toda sodnik
kljub težkemu prekršku v kazenskem pro-
storu Sobote ni dosodil enajstmetrovke.
V drugi polovici je bila igra enakopravna
do takrat, ko bi čoh skoraj z glavo v 16 min.
izenačil, toda žoga je šla tik prečke v golavt.
Po rahli terenski premoči Kladivarja, ki jo
je imel v prvem polčasu, je napad Kladivarja
zaradi blesure Belcerja, ki je potem sta-
tiral na krilu ter čoha, ki se je potegnil ne-
koliko v obrambo, dopustil, da je prešla So-
bota v premoč in nekaj časa resno oblegala
celjski gol. Ali obramba Kladivarja je bila
zelo dobra, a Bernard je držal še tako ne-
varne žoge. V 38 min. je Belcerju uspelo iz-
enačiti, nakar so domačini pričeli igrati su-
rovo. Tri minute pred koncem je sodnik
Jančič zaradi nastreljane roke ob golaut li-
niji dosodil enajstmetrovko proti Kladivarju,
katero je pa preklical, ko mu je stranski sod-
nik objasnil slučaj in dosodil korner. Ta je
ostal neizkoriščen in je rezultat ostal do
konca neizpremenjen. V zadnjih minutt,h
igre je bilo zaradi surovosti izključeno levo
krilo Sobote.
O igračih Kladivarja le toliko komentarja,
da so igrali vsi zelo dobro ter so vse točke
funkcionirale. V prvem polčasu sta se izka-
zala v napadu čoh in Dolinšek, a v obrambi
zelo dobri Pleterski kot srednji krilec. Ber-
nard v golu je bil ves čas tekme zelo prise-
ben. Kladivar je nastopil brez Petelineka in
Vedlina.
Oslabljena mladina je igrala s Soboto prav
tako neodločeno 1:1 (0:1).	B. V.
IZ POVERJENIŠTVA ZA NOGOMET
za Celje in okolico
1. Spored prvenstvenih tekem za 22. maj:
a) celjska skupina:
V	štorah: Kovinar : Rudar (Velenje ob
16. uri, služb. tov. Sikošek.
V	Celju: Kladivar : Konus (Konjice) ob
14.30, služb. tov. žic Mirko.
V	Ljubnem: Ljubno: Edinstvo (Rog. Sla-
tina) ob 14. uri, služb. tov. špička.
V	šmartnem ob Paki: Šmartno : Usnjar
(Šoštanj) ob 15.30, služb. Presinger Riko.
b) zasavska skupina:
V	Krškem: Krško : Cankar (Sevnica) ob
15. uri, služb. tov. Istenič.
r) mladina:
V	Celju: Kladivar : Proletarec (Zagorje)
ob 13.30 uri, služb. tov. Žic.
(Preostala tekma iz II. kola.)
Rezultati tekem 7. kola z dne 15. maja:
Borut : Kladivar 5:2, Konus : Kovinar
0:2, Edinstvo : Rudar (Velenje) 3:3, Ljubno
: Usnjar 5:3 (protest). Krško : Razlag 2:1
(protest).
Za tekmi Proletarec : Rudar in Cankar :
Bratstvo še ni poročil.
Mladinska tekma Usnjar : Proletarec 1:1.
Poverjeništvo.
NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED
Glazija ob 9. uri dopoldne: tekmovanje v
ljudskem mnogoboju za člane, članice, mla-
dince in mladinke v okviru okrajnega prven-
stva.
Mladinski dom v Gaberju: od 8. ure naprej:
turnir v odbojki okrajnih prvakov za vstop
v slov. ligo.
ŠAH
ŠAHOVSKI DVOBOJ MED ŠAHISTI
ŠALEŠKE IN SAVINJSKE DOLINE
Šah postaja v Jugoslaviji vedno bolj popu-
laren. Razvija se v dve smeri: v širino in
globino — zajel je tako široke množice, da
ga lahko imenujemo ljudsko igro. Prav tako
se pa kvaliteta igre vedno boljša, kar je
nujno: Cim širše množice se bodo vključevale
med šahiste, tem- lažje se bodo duhovi med
seboj brusili in marsikakšen talent se bo od-
kril. Danes v novi Jugoslaviji so pogoji za
tak razvoj tako ugodni, kot prej nikdar. Ma-
sovne šahovske prireditve in turnirji naj-
odličnejše kvalitete so pri nas pogosti, kot
morda v nobeni drugi državi. V spominu
nam je še srečanje celjskega- in maribor-
skega šahovskega okrožja na sto deskah, ki
je bilo to zimo, 15. maja pa je bilo zopet
srečanje Slovenije s Hrvatsko na 300 deskah.
V nedeljo 22. maja pa se obeta zopet ma- ,
sovna prireditev, ki bo sicer v manjšem
obsegu, bo pa v važnem industrijskem sre-
dišču, kjer pred dvema letoma o kakšnem
šahovskem življenju ni bilo še nobenega go-
vora. V Velenju se bodo srečali šahisti ša-
leške doline in Savinjske doline (razen Celja)
na 40. deskah. Na prvih 10 deskah bosta
igrali reprezentanci, na naslednjih 10 deskah
mladiski reprezentanci, na ostalih 20 pa vsi
drugi šahisti. Ta dvoboj se bo vršil dopoldne,
popoldne bosta pa dva mojstra iz Ljubljane
igrala simultanki, vsak proti 40 igralcem
obeh dolin, šahovski kljub Velenje bo to pri-"
reditev toliko laže organiziral, ker je našel
polno razumevanje pri vseh sindikalnih pod-
ružnicah. V vseh ozirih pomaga predvsem
rudniška, ki daje brezplačno na razpolago
kino dvorano, v rudniški menzi bodo pa go-
stje po nizkih cenah dobro postreženi. Vse
zanima, kako se bo ta dvoboj končal. Vstop-
nine k prireditvi ne bo nobene, predvsem
zato, da bi bil obisk čim boljši in bi se na
ta način šah čim bolj razširil med delovne
množice.
Kvalifikacijski turnir Sindikalnega
šahovskega društva Celje
V	torek 17. maja je pričel kvalifikacijski
turnir, za katerega se je prijavilo 16 igral-
cev, ki so doslej igrali samo v aktivih in za-
radi tega še nimajo kategorijo. Iz raznih
aktivov se še vedno prijavljajo igralci, tako
da bo potrebno razdeliti turnir v več sku-
pin. Prva skupina s 16 udeleženci bo igrala
trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in
petkih. Pri žrebanju so igralci dobili na-
slednje številke:
1. Vetrih Polde, 2. Bobinac Franc, 3. Kri-
stan Milan, 4. Kovačič Janko, 5. Ašič Mar-
jan, 6. Novak Desan, 7. Rovan Franjo, 8.
Božnik Janko, 9. Janežič Anton, 10. Zgoznik
Slavko, 11. Ramšak Leopold, 12. Jazbec Šte-
fan, 13. Grobelnik Dominik, 14. Svetina An-
ton. 15. Hojnik Milan in 16. Mežnarič Bruno.
V	prvem kolu so bili doseženi sledeči re-
zultati: Vetrih—Mežnarič 0:1, Bobinac—Hoj-
nik 0:1, Kristan—Svetina 0:1, Kovačič—Gro-
belnik 1:0, Ašič—Jazbec 1:0, Novak—Ramšak
0:1, Rovan—Zgoznik 1:0 in Božnik—Janežič
0:1.
Dvoboj Hrvatska : Slovenija
na 300 deskah
Največje šahovske prireditve dvoboj Hr-
vatska : Slovenija na 300 deskah, ki je bila
v nedeljo 15. maja v velesejmski dvorani v
Zagrebu, se je udeležilo tudi Sind. šahovsko
društvo Celje. Postavilo je 17 igralcev. V
ženski reprezentanci Slovenije je na šesti de-
ski zmagala tov. Jurmanova. Zmagali so še:
Kočevar Niko na 46 deski, Lorbek na 61,
Modic na 62, prof. Kastelic na 108 in dr. če-
rin na 145 deski. Neodločeno so igrali: tov.
Fajs na 53, mg. Hočevar na 73, Vučkovič na
144 in Davidovac na 275 deski. Zgubili pa so:
Cijan na 45, Oder na 64, šnajder Franjo na
71, Novak na 26, Pipan na 230, Krušič na
231 in Velej na 274 deski. Skupen rezultat
je 8:9.
Ljudska tehnika
LETALSKI MITING
V	nedeljo dne 22. maja bo ob 3 po-
poldne na letališču v Levcu letalski
miting.
Miting prireja Letalsko društvo »Cka-
lov« Celje v počastitev Dneva letalstva.
Na mitingu bodo sodelovali letalsk/
modeli, jadralna in motorna letala in
padalci.
Vabimo vso mladino in ljubitelje le-
talstva, da se mitinga udeleže v čim
večjem številu.
PRIPRAVE ZA TEDEN TEHNIKE
Delo tedna tehnike na vasi.
Akcije tehnike na vasi, katere so pri-
rejali industrijski klubi bodo v Tednu
tehnike posebno pogoste, saj je naloga
Tedna tehnike, da se podeželje še bolj
spozna s poljedelsko tehniko, da jo še
smeleje uporablja.
Organizirane bodo delovne konferen-
ce po zadrugah, državnih posestvih,
traktorsikih postajah melioracijskih pod-
jetjih, na katerih bo prisostvovalo čim
več kmetov, da se seznanijo s tehnič-
nimi problemi pri obdelavi zemlje.
Smotre vsega strojnega parka in orod-
ja, katerim bodo prisostvovali kmetje
in zadružniki, jih bodo upoznale z mo-
dernim orodjem, stroji in traktorji.
Predavatelji DIT-a bodo v tem ted-
nu predavali, kakor tudi ostali najbolj-
ši delavci, iz tovarniških klubov, pri-
kazali tehnični napredek v naši državi,
obenem pa bodo s popravljanjem raznih
strojev precej pripomogli našemu kme-
tijstvu.
Prireditveni odbori
V	Celju se je formiral Okrajni pri-
reditveni odbor z vsemi predstavniki
množičnih organizacij, zastopniki več-
jih podjetij ter forumov, ki imajo na-
logo izvesti Teden tehnike. Prav tako
so se ustanovili prireditveni odbori v
Laškem, Žalcu, Šentjurju in Vojniku,
ter v vseh večjih ustanovah. V teh kra-
jih bodo v svojem področju pripravili
razstave. V Celju pa bo v Domu OF
centralna razstava.
Potujoči kino bo v Tednu tehnike
predvajal tehnične filme na podeželju
Razen tega bodo predavatelji predaval
o raznih tehničnih pridobitvah.
Te razstave, predavanja, akcije itd.
v Tednu tehnike bodo pokazale odlo-
čujočo vlogo tehnike pri graditvi soci-
alizma pri nas. Vse to, pa mora biti naj-
bolj konkretni prikaz tehnike in mora
vzbuditi zanimanje za tehniko v naj-
širših slojih delovnega ljudstva, dvig-
niti tehnično kulturo in krepiti zaupa-
nje v lastne sile in lastno tehniko pri
graditvi socializma v naši deželi.
Obiščite rozstavo
Tovarne sadnih sokov
v okusno opremljeni razstavni dvo-
rani tovarne razstavlja kolektiv Tovarne
sadnih sokov in marmelade svoje iz-
delke. Razstava nazorno prikazuje ne
le izdelke same, temveč v obliki slik
in grafikonov proizvodnji proces sam.
Poleg tega je razstava sama nazoren
prikaz truda in naporov celotnega ko-
lektiva, ki je vložil vse svoje sile v dvig
kvalitetne proijivodnje in rast tovarne
same od osvoboditve do danes. Razstava
ilustrira rast kolektiva tudi na kultur-
nem in političnem polju.
Razstava je odprta vsak dan od 7 do
14 ure. Želimo, da obiščejo razstavo ko-
lektivno sindikati ostalih tovarn, usta-
nov, uradov, zadrug in šol.
MALI OGLASI
Zaradi zlorabe razglašamo za neveljavno in-
dustrijsko nakaznico za tekstil in obutev,
kateg. R la, izdano od MLO Celje, žigosano
s štampiljko »Cinkarna Celje«, reg. št. tor
varne 360, izdano na ime Škoflek Avgust.
Prodam malo rabljen »Singer« šivalni stroj,
nepogrezljiv z okroglim čolničkom. Naslov
v upravi CT.
Streptomyncin 100 gr. nujno kupim. Crno-
brnjič, Putnik Celje
Pošteni ženski oddam opremljeno sobo. Na-
slov v upravi CT.
Prodam skoraj nove, črne, ševro čevlje s
polno peto, štev. 37. Naslov v upravi CT.
Dozo polnomastnega mleka 3 kg v prahu,
zamenjam za enotno moko ali olje. Naslov
v upravi CT.
Prodam nepremočljivo platno 5x3 m. Poizve
se v upravi CT.
Komfortno stanovanje v Celju, visoko prit-
lično, 2 sobi in kuhinja, zamenjam ali pro-
dam. Ponudbe pod šifro »Mirna stranka«.
Zamenjam ali prodam tri tonski plato voz na
peresa, za kmečki voz 700 kg. Naslov v
upravi CT.
Nedeljska zdravstvena služba: 22. maja 1949
Dr. čerin Josip, Cankarjeva ul. 9, tel. 219.
Nedeljska zdravstvena služba traja od sobote
opoldne do ponedeljka zjutraj do 8. ure.
Objave
OPOZORILO DELODAJALCEM
Poverjeništvo za delo po novih predpisih
potrjuje zaposlitev vseh delavcev na podlagi
potrjenega plana potreb delovne sile. Opo-
zarjamo vse delodajalce, da ne sprejemajo
delavcev izvenplansko, ker v tem primeru
delavci ne bodo mogli prejeti v nobenem pri-
meru živilskih nakaznic.
V interesu podjetja je, da mesečno javlja
točen stalež zaposlenih delavcev v podjetjih
in ustanovah in da sproti poročajo o spre-
membah, ki bi nastajale v teku meseca v
zvezi s številčnim stanjem.
Poverjeništvo za delo
OLO Celje-okolica
OBVESTILO
Vse delodajalce v državnem, zadružnem in
privatnem sektorju obveščamo, da se prične
sprejem učencev v gospodarstvu v uk s
1. VI. 1949.
Sprejem učencev se bo vršil po planu. De-
lodajalci, ki potrebe niso planirali ne bodo
mogli sprejeti učencev.
Poverjeništvo za delo
OLO Celje-okolica
OBVESTILO
Vsa podjetja, ustanove in urade opozarjamo
na Pravilnik o potrošniških nakaznicah, ki
je izšel v Uradnem listu FLRJ štev. 26/49
s spremembo in dopolnitvijo štev. 40/49 po
katerem nima pravico do zajamčene preskrbe:
Delavec, uslužbenec oziroma nameščenec,
ki iz neupravičenih razlogov izostane z dela,
izgubi za čas neopravičenega izostanka z
dela pravico do posameznih vrst in količin
predmetov zvezne zagotovljene preskrbe (ži-
vil, tekstilnega blaga in obutve), kakor tudi
pravico do prehrane v delavsko-uslužbenski
restavraciji oziroma menzi. Prav tako iz-
gubijo za isti čas pravico do zvezne zago-
tovljene preskrbe in pravico do prehrane v
delavsko-uslužbenski restavraciji oziroma
menzi tudi rodbinski člani delavca, usluž-
benca oziroma nameščenca, ki je neupravi-
čeno izostal z dela.
Vrste in količine predmetov, do katerih iz-
gubi pravico delavec, uslužbenec oziroma
nameščenec, ki neupravičeno izostane od dela,
ter njegovi rodbinski člani, kakor tudi na-
čin, kako se odrežejo odrezki in nabavne
točke iz nakaznic je predpisan s posebnim
navodilom v Uradnem listu FLRJ št. 40/49.
na strani 568.
Iz pisarne poverjeništva za trgovino
in preskrbo MLO Celje
Putnik opozarja vse člane sindikalnih pod-
ružnic, ki so planirali v letni sezoni izlete
za svoje člane, da zopet vrši organizacijo
istih. V zvezi s štednjo premoga pa pripo-
minjamo, da se bodo izleti vršili le sku-
pinsko t. j. največ do 100 oseb s priključki
na redne vlake. Prijave skupinskih izletov
nam predložite najkasneje 10 dni pred od-
hodom. Izlete organiziramo v vse kraje in
daljave, opozarjamo pa sindikalne podruž-
nice, da pri tem absolutno ne sme trpeti
produkcija v podjetjih.
PUTNIK Celje
Putnikov vozni red »EXPRES« poletna iz-
daja 1949 je izšel. Cena komadu je 12 din.
Pozivamo vse ustanove, uprave podjetij in
sindikalne podružnice, da si ga čimprej na-
bavijo, da bo s tem odpadlo telefonsko po-
vpraševanje o odhodih in prihodih vlakov
in bomo s tem zmanjšali obremenitev tele-
fonskih linij.
PUTNIK Celje
Opozarjamo vse sindikalne podružnice,
uprave podjetij in prosvetne ustanove, da
nam v času od 1. do 10. junija sigurno pred-
ložijo sezname članov, udarnikov, novator-
jev, racionalizatorjev, najtežjih in prosvetnih
delavcev, ki bodo koristili svoj oddih me-
seca julija v naših obmorskih mestih in dru-
gih letoviških krajih, število hotelskih ležišč
je zmanjšano in zato opozarjamo vse, ki
seznamov v navedenem času ne bodo oddali,
da bomo vsa prosta me^Sta oddali ostalim
članom sindikatov, a sindikalne podružnice
bodo same nosile odgovornost, kajti v ju-
liju imajo prednost zgoraj navedeni delavci.
Prijave sprejemamo samo za mesec julij.
PUTNIK Celje
Obrtniki okraja Celje-okolica,
ki želijo v letu 1949 sprejeti v uk učence
(učenke) v gospodarstvu, naj najkasneje do
31. maja 1949 prijavijo Okrajnemu združenju
obrtnikov za okraj Celje-okolica v Celju,
Gledališka ulica 2, koliko učencev (učenk)
in za katero stroko želijo sprejeti, da bo pri-
java vnešena v plan potreb strokovnih delav-
skih kadrov planske komisije OLO Celje-
okolica. Kdor ne bo prijavil, ne bo vnešen
v plan in ne bo mogel sprejeti učenca v uk.
Okrajna Kladivarna Vitanje v Vitanju spre-
jema zastopnike raznih tovarn kot nabavi-
telje podjetij samo ob torkih in petkih od
8 do 12 ure. V ostalih dneh se istih ne bo
sprejemalo.
Izvršilni odbor MLO Celje je ugotovil, da
se prebivalstvo mesta Celje ne drži predpisov
o vzdrževanju čistoče na javnih cestah, uli-
cah, trgih in nasadih. Glede na to opozarja
Izvršilni odbor prebivalstvo na odlok Mest-
nega odbora z dne 5. 6. 1947 glede vzdrževanja
čistoče, ki se glasi:
Na osnovi določil čl. 2., 27. in 36. Splošnega
zakona o ljudskih odborih izdaja Mestni ljud-
ski odbor Celje na svojem rednem zasedanju
dne 5. junija 1947
ODLOK
O vzdrževanju čistoče na javnih cestah, uli-
cah, trgih in nasadih.
1.	člen
Prepovedano je vsako poškodovanje in one-
snaženje javnih cest, ulic trgov in nasadov.
Za onesnaženje se smatra zlasti izlivanje
vsake vode in smrdljivih tekočin, kakor tudi
pljuvanje, pisanje ter risanje po zidovih, od-
laganje smeti in odpadkov vsake vrste, krm-
ljenje konj na cesti in podobno.
Lepljenje lepakov je dopustno na za to
določenih mestih.
Nedopustno je metati na javna mesta pa-
pir, kostanj in kostanjeve luščine, olupke
sadja, odpadke jedil in slično. Ti predmeti
se morajo odlagati v za to določene, na jav-
nih mestih postavljene posode.
2.	člen
Pločnike in hodnike mora snažiti in škro-
piti lastnik, upravnik, oskrbnik, hišnik ali
najemnik hiše, stavbišča ali vsakega drugega
zemljišča ob vsej dolžini zadevnega posestva,
v kolikor ne bi Mestni ljudski odbor prev-
zel teh obveznosti, odnosno ne bi odredil
drugačnega čiščenja.
Način in čas snaženja in škropljenja odreja
Mestni ljudski odbor in sicer tako, da ne
ogroža niti zdravstva, niti ne nadleguje pre-
bivalstva.
3.	člen
Kdor pri nakladanju, izkladanju, odvaža-
nju ali prenašanju blaga ali materiala n. pr.
premoga, apna itd. onesnaži v 2. členu na-
vedena javna mesta, jih mora takoj očistiti,
ker bi se sicer snaženje odredilo na stroške
povzročitelja onesnaženja.
4.	člen
Prepovedano je na javnih ulicah in cestah,
na vratih, oknih in balkonih ob javni cesti
razobešati perilo, prezračevati in iztepavati
posteljno opravo, preproge in podobno.
5.	člen
Gnojne jame in greznice morajo biti dobro
pokrite. Praznjenje in čiščenje greznic in
stranišč ter odvažanje njihove vsebine, kakor
tudi odpeljavanje drugih smrdljivih pred-
metov je dovoljeno v času od 22 .do 5. ure
ponoči.
Črpanje in odvažanje zgoraj navedenih,
predmetov s pnevmatičnimi aparati in her-
metično zaprtimi posodami na posebnih vo-
zovih je dopustno tudi izven navedenega
časa.
Fekalije in gnoj se morajo prevažati tako,
da je vsako onesnaženje in širjenje smradu.
izključeno.
6.	člen
Smeti in drugi odpadki naj se po možnosti
upepelijo in upepeljeni odložijo v jamo za
smeti, ki se mora izprazniti, čim je tako-
napolnjena, da se ne da več dobro pokriti.
7.	člen
Odlaganje snega, smeti in vsakega drugega,
materiala je dovoljeno samo na odrejenih
prostorih.
Prepovedano je metati smeti, odpadke in
druge predmete v javne vode.
8.	člen
V	zimskem času mora lastnik, upravnik,
oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišč-
ali drugih zemljišč ob cesti skidati sneg iz.
hodnika ob vsej njegovi dolžini. Ob poledici
se mora takoj posuti hodnik s peskom ali
pepelom ali žaganjem, če zapade sneg ali
se napravi poledica ponoči, se mora izvesti
snaženje in posipanje vsaj do 7. ure zjutraj.
Mestni ljudski odbor sme po brezuspelem
opominu dati izvršiti opuščeno ali slabo
opravljeno delo na stroške odgovorne osebe.
9.	člen
Pri snaženju oken visokih pritličij in go-
renjih nadstropij, morajo biti snažilci na
primeren način zavarovani zoper padec.
10.	člen
Izložbena okna vseh trgovskih lokalov mo-
rajo biti vedno snažna. Prav tako se morajo
vzdrževati v dobrem in čistem stanju ulične
in hišne tablice ter orientacijski znaki.
11.	člen
V	nobenem prostoru stanovanjskih zgradb
se ne smejo držati perutnina, zajci in prašiči.
Prepovedano je puščati perutnino in pse
na javne nasade. Prav tako je prepovedana
hoja po javnih nasadih, trganje cvetlic, lom-
ljenje drevja in vsako drugo poškodovanje
nasadov.
12.	člen
Prekrške predpisov tega odloka kaznuje
Mestni ljudski odbor z globo do 2.000 din
ali s poboljševalnim delom do dvajset dni.
Denarne kazni se stekajo v korist prora-
čuna Mestnega ljudskega odbora.
Prekrški tega predpisa zastarajo v enem
letu.
13.	člen
Izvršni odbor MLO Celje se pooblašča, da.
izdaja v okviru tega odloka potrebne do-
polnilne ali spreminjevalne predpise.
14.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave na.
uradnih deskah MLO Celje.
NOVOPOBOČENI V CELJU
Zorko Leopold in Habjanič Matilda, oba iz.
Celja. Gračner Martin in Tratnik Martina,
oba iz Celja, žlof Leopold in šlosar Frančiška,
oba iz Celja. Weissenbach Friderik in De-
beljak Marija, iz Celja. Užmah Ludvik, iz:
šmihela in Stare Karolina iz Rečice. Dor»
Bogomir in Ocvirk Amalija, oba iz Celja.
Počkar Leopold in Picihar Ivana, oba iz
Celja. Stermecki Ivan in Orač Antonija, oba
iz Celja, čatorič Avgust in Golčar Marija,
oba iz Celja, čuden Franc in Bučar Štefanija,
oba iz Celja.
UMRLI V CELJU
Palos Alojzija, Celje. Žužek Franc, Zavrh,
Ojstrež Ana, Sp. Hudinja. Gerčar Rudolf,
Medlog. Jerneje Alojzija, Galicija. Guna
Ivan, Sv. Pavel pri Preboldu. Salamon Angela,
Kalobje. Višner Alojz, Lokrovec. Hosner Jo-
žefa, Polule. Kunovič Roman, Rogatec. Re-
bov Jožef, kmet, čret. Koštomaj Neža, Sp.
Hudinja 81.
NOVOPOBOČENI V MOZIBSKEM OKBAJU
Čede Franc, iz Mozirja in Marolt Stanka iz
Brezja. Venek Franc, iz Poljan in Krebs
Maria iz Rečice ob Savinji.
UMBLI V MOZIBSKEM OKBAJU
Krajnc Franc iz Gavc. Bizjak Ivan iz Rade-
gunde.
Kino Metropol
27. v. do 6. VI.
sovjetski film:
Zlati rog
Kino Dom
19. V. do 29. V.
sovjetski film:
Povesi
o pravem človeku
Kino Žalec
21.	V. do 23. v. 1949
sovjetski umetniški film:
Rusko vprašanje
25. v. do 26. v. 1949
sovjetski umetniški film:
Naloga
majorja Bulockina
Predstave se vršijo ob delavni-
kih ob 20. uri, ob nedeljah ob
15., 17.30 in 20. uri. V nedeljo, dne
22.	t. m. odpadejo vse tri pred-
stave
razr. loterije FLRJ kupiš pri JUGOREKLAM,
pO(družnica|-Celje, Prešernova 1, ali pri prodajalcih.
Čelrtinka stane din 50.— Veliki d|o bitki
Žrebanje bo 8, junija
Pri zadnjem žiebanju je zadela piemljo[din 200.000.-
srečka kupljena pri'nas.
O P O Z OIR I L O
Mestna pralnica perila MLO Celje — Šlandrov trg 5 opozarja občinstvo kakor
tudi oficirje, restavracije MLO in druge ustanove, da sprejema perilo v pra-
nje vsak ponedeljek od 9—17 ure pri kopališki blagajni. Potrebno milo naj
vsak prinese s seboj.
Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Lojze Jure - Telefon 7 - Celje, Prešernova 17 - Tiska Mohorjeva tiskarna