Požtnlna plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva drav. banovine
»OBRTNI VESTNIK« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane:
celoletno...............Din	40'—
polletno................Din	20’—
posamezna številka . Din 2‘—
GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: LJUBLJANA, CANKARJEVO NABREŽJE 9.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XVIII. LETNIK.	V	LJUBLJANI,	DNE	16.	DECEMBRA	1935.	ŠTEV.	15.-16.
Uredništvo in uprava
„OBRTNEGA VESTNIKA“
želita vsem cenjenim naročnikom, čitateljem in čitatelji-cam vesele božične praznike!
l*o uspehu h napredku!
11. obrtniški teden je za nami. Dovršeno je bilo ž njim mnogo dela, smelega in samozavestnega poleta. Znova je vzkipela volja do dela, trud in napor sta prednjačila v sleherni naši stanovski edinici. Dokazali smo, da tudi mi obrtniki zahtevamo nekaj drobtinic iz miz onih stotisočev, ki jih mi hranimo in preživljamo. Bil je to naš poslednji resen opomin, da se tudi nam obrtnikom da majhen prostorček pod solncem.
Naš klic je bil tokrat tako silen, da se je slišal njegov odmev v slehernem kraju naše rodne grude. >Spoštuj in ceni domače rokodelsko delo«, to geslo je v poljudnih predavanjih prenašal naš radio ves teden še daleč preko naših meja. Značilni lepaki so po javnih prostorih in v skromnih delavnicah govorili, da je »Temelj narodnega blagostanja krepak rokodelski stan!« Bogato opremljene razstave obrtniških izdelkov so nazorno dokazovale dovršeno domačo sposobnost. Kvalitativno je bila na višku izvedba 1. Modne revije Obrtniškega društva v Ljubljani, na kateri so naše obrtnice in obrtniki oblačilne stroke dokazali vrline svoje sposobnosti v zavidljivo popolni sliki.
Našim domačim obrtnikom je efektna loterija, pripravljena po Zvezi hrvatskih obrtnikov prispevala mnogo dela. Tovariši iz Zagreba so odstopili vso nabavo dobitkov našim producentom. Za nad 30.000 Din je šlo novega dela skozi naše rokodelske delavnice.
Svojevrstno kolektivno propagando pa je zaključil v svoji 60.000 izvodili nakladi Obrtniški propagandni adrešar. To naše delo je ravno s to publikacijo dokazalo, da je kos največjim industrijskim in trgovskim podjetjem, ki hočejo s svojo bombastično reklamo pogaziti skromnega domačega rokodelca. Preko 700 obrti je oglasilo v tem seznamu in vse te bodo trajno opozarjale naše kupujoče občinstvo na vse prednosti, ki jih lahko nudijo. Žal, pogrešamo mnogo uglednih in delavnih rok, ki so tokrat izostali, a to ne po krivdi prirediteljev, temveč po nerazumevanju te širokopotezne akcije in omalovaževanja po posameznih prav redkih združenjih. Bila so pravočasno opozorjena in povabljena k sodelovanju prav vsa združenja. Vendar se nade-
jamo, da bo ta pogreška dober nauk za bodoče naše delo. Stroški za tako kolektivno reklamo niso malenkostni in gredo v deset-tisoče, posameznik bi jih gotovo ne zmogel. Brez posebnih žrtev je bilo to izvedljivo ob medsebojni zadružni podpori.
In da se vcepi kal spoštovanja do doma-
Kadar govorimo o kulturnih vprašanjih, mislimo navadno le na manifestacije znanosti in umetnosti, a preradi pozabljamo, da sta ti dve panogi umstvenega udejstvovanja organično zvezani z življenjem in nehanjem vsega naroda. Talko ozka je ta vez, da n. pr. sploh ne moremo potegniti točne meje med obrtjo in likovno umetnostjo. Kolikokrat naletimo na izdelke, o katerih ne vemo, ali naj jih uvrstimo med obrtna ali umetniška dela. Naglašanje rokodelske strani v umetnosti smatrajo posebno teoretiki, ki so vajeni gledati na dela likovnih umetnikov zgolj iz literarne strani (čeprav tega nikdar ne priznajo), kot hibo, in prišli smo že tako daleč, da čitamo negativne sodbe o umetnikih prav radi brezhibnega obvladanja rokodelske plati njihovega dela. Z druge strani seveda pa ni dovoljeno obrtniku, da posega v kraljestvo umetnosti in to iz enostavnega vzroka, ker smo vajeni na šolske in birokratske delitve in razvrstitve. Učili smo se: telesa so trda, tekoča in plinasta. A kam spada, recimo, asfalt, ki se počasi cedi iz soda v poletni vročini? Vzemi košček v roko, pa imaš trdo telo, poglej ga iz daljave, pa boš videl, da se je kakor gosta tekočina pricedil iz posode. Na take misli sem zopet prišel, ko sem zadnjič gledal modno revijo v Trgovskem domu. Toalete v brezhibnih formah in barvnih sestavah s prelepimi or-
Upravn »Obrtnega Vestnika« vljudno prosi vse cenjene naročnike, da poravnajo še pred koncem leta zaostalo naročnino. Ne pozabite na svoje stanovsko glasilo, ki že drugo desetletje zastopa Vaše interese.
čega dela ter veselje do rokodelstva, so storile naše šole več kot se je pričakovalo. Povsod po vseh šolali in razredih je bila posvečena po ena ura obrtniku.
Ko so sedaj naše vrste razgibane, ko smo poživeli in dokumentirali svojo voljo do dela, ne smemo odstopiti od naše dobro začrtane poti. Tak obrtniški teden naj bo med nami vse leto; le to nas bo krepilo, le tako delo nam bo koristilo in nas vedlo k razmahu in napredku. Ven iz stare konservativnosti, mi nismo ljudje pozabljenja, naše delo dokazuje, da rastemo v pospešenem razvoju.
Mi nismo sami, za nami stoji ves naš narod, na čelu z našim na j višjim gospodarjem Nj. Vel. kraljem Petrom II. pa vsi naši zastopniki, v čigar roke bomo z zaupanjem izročili svojo usodo. Naj živi naš vladar kralj Peter II., naj živi naš ban in naš pokrovitelj.
uainentalnimi okraski. Ali ne bi smeli šteti take. izdelke v kraljestvo dekorativne umetnosti? Ali niso iznajditelji teh oblik umetnostni tvorci, ki so opravili isto delo s tkaninami, kakor recimo plakatni 'umetnik z barvami.
Danes je pesimizem moda. Razumljivo; saj socialne prilike res niso take, kakor bi si jih želeli. Toda s pesimizmom jih ne bomo ozdravili. In pesimizem tudi ni upravičen, če gledamo na naše življenje z očmi objektivnega primerjalca. Ni še daleč čas, ko je naša slovenska obrt bila še čisto v povojih. Kar se je ustvarjalo pri nas lepega — so delali tujci. In danes? Spomnimo se na stanje naše predvojne mizarske obrti in primerjajmo s tem izdelke naših pohištvenih mizarjev, ki jih vidimo na velesejmskih razstavah, v Št. Vidu, v Mariboru in Celju. Ponos in veselje nam mora buditi taka primerjava. Podoben vzipon naše obrti vidimo v gradbeni, kovinski, tekstilni in drugih strokah. Zelo viden primer nam nudi visoko razvito aranžerstvo, ki nam je bilo pred vojno tako rekoč neznano. In vsi ti nešteti naši ljudje, ki so bili sposobni v svobodni državi pokazati tako razveseljivo napredovanje, katero se še vedno v strmi črti vspe-nja kvišku, ali mislite, da bi bili spravili našo obrt do tako visoke stopnje, če bi se udajali bolestnemu pesimizmu? Gotovo nikdar! Torej proč s črnogledstvom!
Modna revija nam je zopet pokazala, da smemo z zaupanjem in samozavestjo gledati v bodočnost. Toliko napredka more roditi le zdrav optimizem onih, ki so jo ustvarili. Pokazali so nam zopet pot, ki jo mora ubrati vsakdo, ki nam hoče dobro.
Prof. Saša Šantel:
Nekaj misli ob prireditvi modne revije
Kakšen je prav za prav namen modne revije? Ali naj služi vtešenju radovednosti, ali naj nadomestuje gledališče in varijeteje, ali naj 1m> družabna prireditev za snobe, ki so drugega že siti, ali naj privabi občudovalce čednih manekink? Mislim, da 'bi se za take namene ne izplačali stroški. Pač pa hoče taka prireditev pomagati obrtniku, da poveča krog svojih naročnikov. Obrtnik mora stremeti za tem, da ga priporoča kvaliteta njegovega dela. Ni dovolj, da dela samo za svoj najbližji okoliš, če je dober, naj mu bo prosta pot po celi državi. Solidnost in lepota izdelkov in zmerne cene naj bi nosile ime naših obrtnikov daleč preko Sotle. To je najlepši program slovenske obrti. Hočemo s pozitivnim delom širiti sloves slovenskega uma in slovenske delavnosti. Kulturni eksport naj bi postal cilj sedanjih in bodočih generacij.
Njeno Veličanstvo kraljica Moda ima svojo rezidenco v Parizu, a svoje namestništvo v Berlinu in na Dunaju. Mi jugoslo-venski podložniki pa pokorno .izvajamo Njene ukaze. Ljubljana in Zagreb sledita bolj Dunaju in Berlinu, Beograd pa Parizu. Ostanki predvojne mentalitete... Ali se nismo še osamosvojili? Ali še nismo spoznali, da znamo biti tudi ustvarietlji, ne samo posnemovalci?
Ni naroda v Evropi, ki bi znal pokazati večje bogastvo v izvirnih oblekah, kakor naš s svojimi tako raznovrstnimi narodnimi nošami. Rekli ini bodete: drugo je narodna noša, a drugo moda. Pritrjujem: Prvo je kultura, drugo civilizacija. A kdor je znal ustvariti prvo, mora biti sposoben tudi za drugo. Od Njenega Veličanstva bi smeli sprejemati le okvirne zakone. Toda ustvarjati bi morali sami, ker to znamo. Kdor je gledal zadnjo revijo, mi bo to priznal. Z veseljem smo poslušali Jelačinov komentar: »izdelano po lastnih načrtih te in te tvrdke«!: Tu je mesto, kjer bi morali načeti vprašanje modnega lista. Kdor pravi, da je modni list, ki bi se izdajal v Ljubljani za celo državo, utopija, je pesimist! Zavežite mu usta!
Kj e se neha obrt in kje se začenja industrija? Ne bom ponavljal primere z asfaltom. Vsak obrtnik si mora želeti, da povečuje svoj obrat in da namasti čim več vajencev in pomočnikov. Vendar ne bi želel, da bi se obrti izpremenile v industrije. Obrtnik mora vzgajati sodelavce, ki delajo z veseljem in incijativno ter si ne sme želeti, da postanejo njegovi delavci stroji. Industrija pomeni lahko smrt za obrt. Industrija nam je ustvarila proletarizirani delavski stan, ki ječi pod pezo sodobne krize. Obrt pa bi morala pomagati rešiti malega človeka iz klešč brezobzirne industrije. Predstavljam si obrtnika z vsemi njegovimi sodelavci kot družino, ki v harmonični skupnosti izdeluje svoje izdelke z ono vedrino, ki je potrebna za uspeh.
Če izvajanje obrti nima drugega cilja, kakor vzgajati veselje do dela, je zadostila svojemu, namenu.
Navsezadnje opičje kopiranje modnih izdelkov po dunajskih in drugih velemestnih vzorcih ne bi bila težka stvar. Naši obrtniki bi na ta način morda najlažje zadovoljevali »profinjeni« okus onih modnih dam, ki prezirajo iz principa vsako domačo kreacijo. Ali v ta namen zares ne bi bilo treba vprizarjati domačih modnih revij. Če bi ta način slovenskega udejstvovanja razširili na ostala področja kulture, bi lahko še nadalje ostali slovensko govoreči Nemci, kar smo bili nekako v časih dvojezičnosti, ko so ljubljanski napisi spominjali na slo-
vensko-nemški ali nemško-slovenski slovar. Na vsak način bi to bilo mnogo komodnej-še, kakor stremljenje po jugoslovanski kulturni osamosvojitvi, ki mora izkopavati svoje bogastvo šele iz globin domačih rudnikov, ter jo še čaka obdelovanje teh rud. Danes je število obdelovalcev hvala Bogu že zelo veliko in zadnja modna revija je nov dokaz, da smemo šteti tudi svoje obrtnike med nje. To jim smemo šteti v čast.
»Made in Youigoslavia« mora postati najboljši reklamni napis za naše obrtne izdelke. Zakaj vihaš nos, dragi čitatelj? Spomnil si se pač na gotove izdelke jugoslovanskega izvora, ki so še daleč od popolnosti in solidnosti. Razumem, a zakaj ne bi mi mejaši z vso energijo pokazali, kako znamo biti popolni in solidni. Če smo sposobni zato, nam priznanje ne bo izostalo. In takrat bo Ljubljana lahko vodila. Naša krojaška in modna obrt ima — o tem smo se prepričali — dovolj življenjske moči, da se lahko razbohoti v košato drevo. Skrbimo za to, da seznanimo z njo Zagreb, Beograd in Skoplje. To naj bo veliki cilj, ki naj se blišči pred nami kakor svetilnik pred mornarjem. Če se samo približamo temu cilju, bo že mnogo storjenega za proovit slovenske obrti.
Aranžma prve modne revije, ki so jo priredili združeni obrtniki, — in edino to je na mestu — je bil v rokah priznanih strokovnjakov. Arhitekt (g. Mesar) in režiser (g. Delak) sta dala reviji primeren okvir, ki je občinstvo takoj pri vhodu prestavil v pravi milje, v kolikor je to mogoče v prostorih, ki so zgrajeni za zborovanja in koncerte. Pohvaliti je treba pred vsem oder s svojo perspektivo, posebno s stopniščem, po katerem so manekinke zmagoslavno prikorakale iz skritih dvoran ozadja... Prijetna harmonija barv, razsvetljava odra in zastori so povečali zunanji učinek nastopov. Vendar bi si v bodoče želel več menjav pri svetlobnih efektih. Reflektorji bi lahko metali svetlobo zdaj s te, zdaj z druge strani in tudi razsvetljave v raznih barvah bi še povečale efekt. Idealna bi bila pač amfiteatralna dvorana, kjer bi vsak gledalec tudi v zadnjih vrstah prišel na svoj račun. To se seveda v Trgovskem domu ne da doseči, a je pač pridržano bodočemu obrtnemu muzeju, ki bo moral imeti poleg, vseh drugih zahtev naše dobe tudi primerno dvorano za razstave, predavanja in modne revije.
Komu je bila namenjena modna revija? Do drugačnega odgovora smo prišli, če smo se ozirali po občinstvu, ki je polnilo dvorano, ali če smo gledali na oblačila, ki so jih pokazale tvrdke. V prvem slučaju bi sklepali z vso pravico, da je revija uprizorjena za naš srednji sloj, v drugem pa. da hoče zainteresirati le haute volee za nove modne kreacije. V tem tiči neko nesoglasje. Če je lepa obleka namenjena samo petičnim slojem, nima smisla je kazati ljudem, ki jim sredstva ne dopuščajo, da bi si jo nabavili. Z druge strani bi pa bilo opravičeno pričakovati, da vidimo na taki reviji tudi oblačila, ki so namenjena »malemu človeku«.
Ne vidim razloga zakaj bi moral delati naš podeželski krojač obleke po nekih starih krojih, posebno ko je verjetno, da bi se modernejša obleka ne razlikovala v ceni od starinske. Kakor sem pristaš narodne noše, moram 'vendar priznati, da si je moderna meščanska noša osvojila pot skoraj po vsem podeželju. A med meščansko in »narodno« nošo je v navadi še nek nestvor, ki mu ne vem imena, a ki je tako značilen za slab okus podeželskih krojačev. Tu bi
bilo hvaležno polje za modne revije, ki bi naj ustvarjale tipe, preprostih a okusnih noš za periferijo in podeželje. Morda ne bi škodilo, da bi njih prireditelji mislili tudi na to.
Pa še malo prošnjo v imenu vseh, ki so z velikim zanimanjem sledili vsem nastopom brhkih manekink in njihovih moških tovarišev. Gledali so, občudovali, zatajili v sebi marsikatero tajno željo — a ko so prišli domov in so morali odgovarjati na vprašanje kaj so videli, so bili v veliki zadregi. Videli so v nepretrgani vrsti veliko število krasnih oblek, plaščev, čevljev, klobukov, rokavic itd. itd. — a v spominu je ostal samo skupni vtis izobilja, posameznosti so pa izginile. Le izjemoma je kdo še vedel, kdo je napravil to ali to nošo, vse drugo je bilo pozabljeno. Rekel bi, da je bila organizacija revije v tem oziru pomanjkljiva. Tiskan program s številkami označene noše, imena in adrese izdelovalca, ev. cene, in prostor za beležke v programu bi bile stvar gotovo v praktičnem oziru povzdignile. In sploh: preobilen menu utruja in jemlje zanimanje za posamezne jedi. Kak intermezzo, muzikalen ali govorjen, bodisi poučnega ali zabavnega značaja bi zamogel uspešno povzdigniti prireditev take vrste.
Sezonske revije bi bile menda bolj upravičene kakor revije brez posebnega časovnega programa. Seve bi se morale vršiti pred nastopajočo sezono. Morale bi takorekoč biti uvod v predstoječi jesenski ali zimski oziroma letni čas. Zadnja revija je bila v tem oziru zakasnila in to bi znal biti vzrok, da se morda prizadetim obrtnikom ne bo izplačala, kakor bi želeli. Zato naj bi obrtniško društvo že pravočasno sklepalo o terminih za sledeče revije ter vabilo k njim prizadete trgovce in obrtnike s primernimi programnimi nasveti. Predčasna reklama z efektnimi plakati (plakat za preteklo revijo je bil prav posrečen), z radio napovedbami, s članki po časopisju bi morali pripraviti teren za uspešen potek take prireditve, ki bi se morala vršiti vsaj dvakrat na leto pred začetkom nove sezone.
Pričakovali ste morda imena najboljših zastopnikov modne stroke. Hvaliti bi moral na vse strani, imenovati vse naše salone, čuditi se Osrednjemu zavodu za žensko domačo obrt, izraziti veselje nad našimi naprednimi modnimi trgovinami — a verujte mi — zato se ne čutim poklicanega. Vem pa, da je mene, kakor gotovo veliko večino gledalcev navdajalo z veseljem in zadoščenjem, da je naša oblačilna obrt že na tako visoki stopnji. Gg. prireditelji smejo biti zadovoljni z doseženim uspehom in če jim čestitam, jim čestitam gotovo v imenu vseh mnogoštevilnih obiskovalcev prve oficijelne modne revije.
*
Pred dnevi je bila zaključena 1. Modna revija v Ljubljani. Vzbudila je veliko zanimanja radi svoje dovršene izvedbe in visoko kvalificiranih izdelkov, ki so bili prikazani. Ves ta nepričakovani uspeh te prve naše kolektivne revije je tudi uspeh vsakega posameznega udeleženca na Modni reviji. Pravi uspeh, katerega si prireditelji najbolj želijo bi bil ta, da občinstvo, ki je gledalo dovršene modne kreacije, poseča v bodoče samo obrtniške delavnice.
Obrtniško društvo se ob tej priliki zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je tu krasna manifestacija tako lepo uspela.
Obrtniško društvo v Ljubljani.
Rezultat žrebanja
efektne loterije obrtniških izdelkov Saveza hrvatskih obrtnikov
(Izvleček iz posebne izdaje »Obrtničkega Vjes-nika« št. 49a z dne 8. decembra 1935.)
Prva številka pomeni številko dobitka, druga pa številko srečke, ki je dobila dotični dobitek.
(Za morebitne tiskovne napake uredništvo ne odgovarja.)
Serija »J«.
4751 kompletna oprema za spalnico 99.725
4752 kuhinjski stol 99.448
4753 kuhinjski stol 98.174
4754 kuhinjski stol 99.548
4755 kuhinjski stol 96.164
4756 kuhinjski stol 97.728
4757 cvetlično stojalo 99.280
4758 patentna deska za likanje 99.007
4759 patentna deska za likanje 96.411
4760 deska	z	valjem	za	testo	98.576
4761 deska	z	valjem	za	testo	96.215
4762 deska	z	valjem	za	testo	99.148
4763 deska	z	valjem	za	testo	97.756
4764 deska	z	valjem	za	testo	97.488
4765 posoda za pranje 96.376
4766 posoda za pranje 97.070
4767 sunke zu dve osebi 95.952
4768 sanke za dve osebi 96.710
4769 sanke za dve osebi 95.029
4770 otroške sanke 96.915
4771 otroške sanke 98.184
4772 otroške sanke 98.833
4773 par kompletnih smuči 98.141
4774 par kompletnih smuči 95.215
4775 par kompletnih smuči 98.425
4776 par smuči 98.181
4777 pur smuči 98.237
4778 sod za vino 170 litrov 99.233
4779 otomunu 96.166
4780 trodelna žimnica 95.788
4781 vrč za zalivanje 98.071
4782 vrč zu zalivanje 99.518
4783 vrč za zalivanje 98.417	'
4784 vrč za zalivanje 98.485
4785 vrč za zalivanje 95.165
4786 vrč za zalivunje 97.956
4787 kuhinjska posoda 96.061 470H kuhinjsku posoda 99.045
4789 kuhinjska posoda 99.308
4790 kuhinjska posoda 96.615
4791 kuhinjska posoda 97.720
4792 kuhinjska posoda 96.192
4793 kuhinjska posoda 97.897
4794 kuhinjska posoda 98.056
4795 kuhinjska posoda 95.026
4796 kuhinjska posoda 97.693
4797 kuhinjska posoda 98.783
4798 kuhinjska posoda 98.894
4799 kuhinjska posoda 97.780
4800 kuhinjska posoda 97.861
4801 kuhinjska posoda 95.855
4802 štedilnik 97.694
4803 zaboj za premog 97.995
4804 uktovku 97.523
4805 uktovku 95.558
4806 uktovku 95.038
4807 aktovka 95.783
4808 aktovka 98.896
4809 aktovka 98.429
4810 aktovka 98.209
4811 uktovku 98.524
4812 aktovka 96.109
4813 aktovka 96.676
4814 damska torbica 98.311
4815 damska torbica 97.376
4816 damska torbica 99.079
4817 damska torbicu 98.598
4818 damska torbica 99.808
4819 damska torbica 98.024	•
4820 damska torbicu 98.064
4821 damska torbica 95.184
4822 damska torbica 99.403
4823 damska torbica 95.076
4824 namizna tehtnica 96.462
4825 kuhinjski nož 96.730
4826 kuhinjski nož 99.251
4827 kuhinjski nož 99.325
4828 kuhinjski nož 98.906
4829 kuhinjski nož 98.552
4830 žepni nož 96.994
4831 žepni nož 98.074
4832 žepni nož 95.836
4833 žepni nož 98.300
4834 žepni nož 98.616 4935 zlat prstan 95.293
4836 zlat prstan 98.626
4837 dumski čevlji 96.221
4838 damski čevlji 95.914
4839 damski čevlji 95.621
4840 damski čevlji 95.163
4841 damski čevlji 98.526
4842 moški čevlji 96.092
4843 moški čevlji 95.539
4844 moški čevlji 97.887
4845 moški čevlji 97.684
4846 gojzerji 98.673
4847 gojzerji 96.489
4848 enkratno templanje čevljev 97.326
4849 enkratno templanje čevljev 99.089
4850 enkratno templanje čevljev 98.914
4851 enkratno templanje čevljev 99.466
4852 enkratno templanje čevljev 97.790
4853 enkratno templanje čevljev 96.014
4854 enkrutno templanje čevljev 97.707
4855 enkratno templanje čevljev 97.686
4856 enkratno templanje čevljev 95.794
4857 enkratno templanje čevljev 96.180
4858 enkrutno templunje čevljev 99.472
4859 enkrutno templanje čevljev 96.330
4860 enkrutno templanje čevljev 96.788
4861 enkratno templunje čevljev 95.032
4862 enkratno templanje čevljev 95.604
4863 enkratno templanje čevljev 96.237
4864 enkratno templanje čevljev 98.479
4865 enkratno templanje čevljev 99.037
4866 enkratno templunje čevljev 97.936
4867 enkratno templunje čevljev 99.585
4868 trajna onduluciju 95.665
4869 trajna ondulacija 96.554
4870 enomesečno	britje	in	striženje	98.814
4871 enomesečno	britje	in	striženje	95.031
4872 enomesečno	britje	in	striženje	98.176
4873 enomesečno	britje	in	striženje	96.827
4874 enomesečno	britje	in	striženje	96.821
4875 1	kg	domačih	klobas	97.002
4876 1	kg	domačih	klobas	97.966
4877 1	kg	domačih	klobas	99.095
4878 1	kg	domačih	klobas	99.317
4879 1	kg	domačih	klobas	96.672
4880 nakaznica	za	5	kg	mesa	97.901
4881 nakaznica	zu	5	kg	mesa	96.045
4882 nakaznica	za	5	kg	mesa	99.695
4883 nakaznica	za	5	kg	mesa	97.186
4884 nakaznica	za	5	kg	mesu	98.555
4885 nakaznica	za	5	kg	mesa	96.064
4886 nakazuicu	zu	5	kg	mesu	96.856
4887 nakaznica	zu	5	kg	mesa	97.789
4888 nukuznicu	za	5	kg	mesa	95.493
4889 torta 96.019
4890 torta 98.390
4891 torta 96.846
4892 torta 95.428
4893 torta 98.480
4894 zavitek slaščic 98.976
4895 zavitek slaščic 95.183
4896 zavitek slaščic 99.793
4897 zuvitek sluščic 98.045
4898 zavitek slaščic 97.204
4899 zavitek.medičarskih slaščic 95.686
4900 zavitek medičarskih slaščic 99.398
4901 zavitek medičarskih sluščic 95.325
4902 zavitek medičarskih sluščic 98.808
4903 zavitek medičarskih slaščic 96.198
4904 moška obleka 96.962
4905 damska večerna obleka 95.437
4906 otroška obleka 97.941
4907 otroška obleka 97.805
4908 delovna halja 99.909
4909 delovna halja 99.358
4910 delovna halja 97.067
4911 delovna halja 96.448
4912 delovna halja 96.407
4913 nepremočljiva pelerina 96.702
4914 damski plašč 95.839
4915 kombi neža 96.451
4916 kombi neža 96.726
4917 kombineža 98.170
4918 moška srajcu 96.859
4919 moška srajca 95.965
4920 moška srajca 99.061
4921 moška srajca 95.899
4922 moška srajca 97.557
4923 moška srajcu 95.466
4924 moška srajca 97.585
4925 moška srajca 98.386
4926 moška srajca 96.259
4927 moška srajca 96.010
4928	moške	spodnje	hlače	99.357
4929	moške	spodnje	hlače	96.969
4930	moške	spodnje	hlače	96.837
4931	moške	spodnje	hlače	96.662
4932	moške	spodnje	hlače	98.360
4933	moške	spodnje	hlače	97.438
4934	moške	spodnje	hlače	97.316
4935	moške	spodnje	hlače	97.910
4936	moške	spodnje	hlače	98.316
4937	moške	spodnje	hlače	99.375
4938 čepica 99.993
4939 čepica 99.740
4940 čepica 99.392
4941 čepica 96.364
4942 čepica 95.987
4943 moški klobuk 99.802
4944 moški klobuk 95.522
4945 damska domača obleka 95.479
4946 damska domača obleka 97.946
4947 šunka 97.187
4948 šunka 95.445
4949 šunka 96.510
4950 šunka 95.900
4951 mesna konzerva 95.939
4952 mesna konzerva 95.169
4953 mesna konzerva 99.836
4954 mesna konzerva 99.538
4955 mesna konzerva 96.775
4956 mesna konzerva 95.308
4957 mesnu konzervu 98.762
4958 mesna konzerva 98.937
4959 mesna konzerva 95.017
4960 mesna konzerva 96.640
4961 mesna konzerva 95.990
4962 mesna konzerva 95.273
4963 mesna konzervu 95.257
4964 mesna konzervu 96.806
4965 mesna konzerva 98.983
4966 mesna konzervu 99.955
4967 mesna konzerva 97.785
4968 mesna konzerva 99.803
4969 mesna konzerva 98.575
4970 mesna konzerva 98.952
4971 mesna konzerva 99.488
4972 mesna konzerva 96.282
4973 mesna konzerva 96.896
4974 mesna konzerva 95.739
4975 mesna konzerva 97.230
4976 mesna konzerva 99.673
4977 mesna konzerva 99.849
4978 mesnu konzerva 90.861
4979 mesna konzerva 95.660
4980 mesna konzerva 97.381 .
4981 mesna konzerva 99.198
4982 mesnu konzerva 95.856
4983 mesna konzerva 99.213
4984 mesna konzerva 99.268
4985 mesna konzervu 95.262
4986 kemično čiščenje obleke 99.463
4987 kemično čiščenje obleke 97.854
4988 kemično čiščenje obleke 97.195
4989 kemično čiščenje obleke 99.942
4990 kemično čiščenje obleke 96,978
4991 kemično čiščenje obleke 98,835
4992 kemično čiščenje obleke 96.147
4993 kemično čiščenje obleke 99.293
4994 kemično čiščenje obleke 96.966
4995 kemično čiščenje obleke 99.586
4996 moški dežnik 96.430
4997 moški dežnik 98.554
4998 damski dežnik 97.382
4999 damski dežnik 97.418
5000 damski dežnik 99.081
KJE SE DOBIJO DOBITKIH
Dobitke izdaja Glavni odbor za obrtniški teden v Ljubljani, Beethovnova ul. 10, pritličje, levo.
Istotam se bodo izdajale tudi nakaznice zu one \ i ste dobitkov, za katere so take nakaznice potrebne (britje, ondulacija, templanje čevljev
i.	t. d.).
Lastniki izžrebanih srečk, ki so izven Ljubljane, naj pošljejo ali osebno prineso odgovarjajoče srečke, nakar se jim bo dobitek po poštnem povzetju odposlal, odnosno izročil.
Rok zu prevzem dobitkov in nakuznic je določen do 10. februarja 1936. Po preteku tega roka bo Glavni odbor razpolagal z dobitki v smislu obstoječih predpisov o privatryh loterijah.
Obrtniški koledar 1936
Letošnji obrtniški koledar se odlikuje po svoji lepi obliki in pestri vsebini. Še nobeno leto ni ta koledar vseboval toliko praktičnih in za obrtnike važnih informacij kakor ravno letos. Posebno moramo pri tem naglasiti prepotrebna navodila glede pridobnine odnosno načina pritožbe proti previsoko odmerjeni pridobnini. S tem sestavkom dobiva letošnji obrtniški koledarček posebno vrednost in se zaradi tega upravično pričakuje, da si ga bo nabavil prav vsak obrtnik in davkoplačevalec.
Poleg teli navodil vsebuje koledar še vse polno praktičnih migljajev za vsako priliko, tako da ho vsakdo vedno našel v njem ono, kar mora oh raznih prilikah vedeti.
Zunanja oprema koledarčka je na višku in obrtniškemu društvu moramo samo čestitati, da more za 12 Din nuditi našemu obrtništvu tako lepo novoletno darilo.
¥
Iz vsebine Obrtniškega koledarja za leto 1936. Rodoslovje kraljevskega doma — Podatki o letu, solncu in luni — Državni in zapovedani cerkveni prazniki — Vremenski ključ — Koledar — Večni gregorijanski koledar — Domnevno vreme za leto 1936 — Kakšno naj bo naše delo v letu 1936. — Obrtni vestnik — Pomen posmrtninskega zavarovanja za obrtnika — Naš naraščaj
Pavšalna pridobni
Nekatere davčne uprave v dravski banovini so pri odmeri pavšalne pridobnine upoštevale vajence kot pomočnike, od katerih števila je odvisna višina pavšala. Tako je n. pr. postopala davčna uprava v Radovljici. Čim je narodni poslanec g. Mohorič doznal za to prakso, je takoj interveniral v ministrstvu financ in je davčni oddelek tega ministrstva na njegovo inicijativo te dni izdal pojasnilo, da se imajo po do-ločbuh čl. 59. pravilnika k zakonu o neposrednih davkih smatrati za male obrtnike samo tisti obrtniki, ki delujejo v krajih iz čl. i3i7/3 zakona o neposrednih davkih (zunaj mestnih, kopaliških in letoviških okolišev in izven sreskih sedežev) in ki se razen svoje obrti ne bavijo z nikakim trgovskim poslovanjem ter ne delajo z več kakor z dvema pomočnikoma. Za pojem malega obrtnika so torej potrebni vsi trije navedeni pogoji; če manjka le den izmed njih, izgubi obrtnik pravico do pavšalnega
Zgodovinski razvoj slovenske obilnosti
(Nadaljevanje 8. številke.)
Guverner Ilirije, maršal Marmount, se je posebno trudil, da bi v ilirskih provincah dvignil domačo obrt, to pred vsem zaradi celinske zapore. Že leta 1811. je bila ustanovljena v Tržiču tvornica za kose in nože. Istega leta je ustaflovila francoska vlada 100 brezplačnih mest na francoskih obrtnih šolah za slovenske obrtniške vajence, ki bi se hoteli izpopolniti v svojih obrtnih strokah. Tamkaj so se učili poleg francoskega jezika tudi obrtnega risanja, kovinarstva, umetnega ključavničarstva itd. Prvi gojenci so bili zelo slovesno sprejeti. Vsako leto se je izšolalo po 20 gojencev, ki so se bili sedem do osem let pripravljali v zavodu vsak za svojo obrt. Tukaj so se izučili za umetne mizarje, ključavničarje, kolarje, kovače, livarje, pozlatarje, tkalce itd. Ko je francoska oblast 'V Iliriji prenehala, je prenehal tudi obisk slovenskih obrtnih vajencev v francoskih umetno-obrtnih šolali. Slovence, predvsem Kranjce, je sililo siromašno poljedelstvo, da so se oprijeli domačega obrta. V začetku 19. stoletja je živela tretjina kranjskega prebivalstva od obrta. Izdelovali so leseno robo. sila. slamnike, usnje, čipke, platno itd. V izdelovanju domačih obrtnih predmetov so Kranjci daleč prekašali svoje nemške sosede. Tako so bili n. pr. v koroških tkalnicah uslužbeni večinoma le Kranjci. Na Gorenjskem je predla vsaka družina, tudi hlapci in dekle. Ženske «0 predle, moški pa tkali. Samo na Gorenjskem je bilo v tej dobi nad 800 statev, na
je dobro preskrbljen — Novi obrtniški davčni odbori — Novi reklamacijski odbori O pridobnini, pritožbah, davčnih prošnjah itd. — Davek na neoženjene osebe — O zastaranju^ pravic — Dimnikarski predpisi — Nekaj navodil o politiranju — Nekaj navodil o lužen ju lesa. — Omarice s potrebščinami za prvo pomoč v nezgodi — Kako se gospod pravilno oblači — Praktični migljaji obrtnikom — Iz tehnike — Odstranjevanje madežev — Računanje z ulomki in geometrija — Razne merilne enote — Kako se izračuna kubična mera okroglih debel — Koliko je preteklo od enega datuma do drugega — Računanje obresti — Upravna razdelitev Jugoslavije — Poštne pristojbine in kolekovanje listin — Konzulati — Železniška tarifa in vozni redi — Oglasi — Lastnik koledarja — Naslovi.
a malih obrtnikov
obdavčenja. To pojasnilo naglaša, da bo davčna uprava vsak posamezni primer posebej proučila. Pojasnilo govori zlasti o tem, kdo se smatra za pomočnika. Pomočnik je samo kvalificiran delavec, ki je dosegel višjo stopnjo izobrazbe, do katere pride z izpopolnitvijo pogojev, ki jih odreja obrtni zakon. Če kateri obrtnik iz krajev po čl. 37/3 obratuje z dvema pomočnikoma in vajenci ali kakšnimi drugimi nekvalificiranimi delavci, s tem ne izgubi pravice do pavšalnega obdavčenja in se ima smatrati za malega obrtnika, ker vajenci in dninarji ne prihajajo v poštev kot kvalificirani delavci.
V boljše razumevanje navajamo, da spadajo med kraje po čl. 37. odst. 3. zakona o neposrednih davkih vsi kraji na kmetih, zunaj mestnih, kopaliških in letoviških okolišev, ki nimajo preko 5000 prebivalcev in niso sedeši srezov.
katerih so izdelovali poleg domačega platna tudi fino platno, ki so ga poleg čipk prodajali večinoma v Italijo. Kranjska je imela samo za tako blago nad 400.000 goldinarjev dobička na leto.
Slamnikarska obrt se je najprej udomačila v Ihanu, nato pa v Domžalah, Trzinu in Mengšu, odkoder se je razširila po vsem kamniškem okraju. Kranjske slamnike so nosili celo na Dunaju. Slamnikarstvo je bil sprva izključno slovenska domača obrt, šele letu 1838. se je naselil v Domžalah prvi Tirolec in pričel s teni obrtom delati v večjem obsegu. Ko so v poznejših desetletjih uvedli stroje, je to dovedlo do popolne industrializacije tega nekdaj tako cvetočega domačega obrta, le ponekod je še borno životaril. — Domače siikno in raševino so v oni dobi izdelovali okoli Tržiča, Radovljice. Lesc in Bleda. Usnjarstvo je bilo razvito v Ljubljani, Višnji gori in Ložu; na Gorenjskem pa v Kamniku, Tržiču in na Jesenicah. Nogavice v raznih barvah so pletli na Gorenjskem pa tudi v Višnji gori. V Stražišču so izdelovali sita iz žime. V Železnikih, Kamni gorici in Kropi je bilo zelo razvito fužinarstvo. Žeblje in ostalo železnino so izvažali v Italijo. V Ljubljani pa tudi zunaj na kmetih so izdelovali volneno blago, fla-nelo in loden iz ovčje volne. Škofja Loka pa je še vedno prednjačila v izdelovanju platna. Francozi so se zelo zanimali tudi za naše rudnike, pred vsem za idrijski živosre-brni rudnik, kjer je bilo leta 1809. zaposlenih že 1200 rudarjev. Ta rudnik je donašal v francoski dobi pol milijona frankov letnega čistega dobička. Nadaljnji procvit in
Manifestacije Obrtniškega tedna
Ljubljana
V nedeljo, 7. t. 111. dopoldne, se je v Delavski zbornici vršilo dobro obiskano ma-nifestacijsko zborovanje Združenja čevljarjev za sodni okraj Ljubljana. Številne zborovalce in delegate, med drugimi g. Brozoviča v zastopstvu banske uprave, g. M. Krapeža za TOl in druge je pozdravil predsednik g. Perdan. Nato je podal obširen referat o prizadevanjih in borbi združenih čevjarjev za svoj obstanek. Obžaloval je, da so doslej vse njihove prošnje in pritožbe, posebno proti Bati ostale brezuspešne. Nasprotno: Bati se izdajajo nova dovoljenja, tako da ima danes že 500 podružnic. Kar je bilo doseženega proti poprav-Ijalnicam je brez pomena, ker se poprav-ljalnice Bate vodijo večinoma dalje pod drugim imenom. Nadalje je apeliral na merodajne oblasti, da vendar že pristopijo k zaščiti domače čevljarske in usnjarske obrti.
G. Eržen je pozval vse navzoče zbrane čevljarje k slogi, kajti le v složnem enotnem nastopu bo naša moč večja. Prečituno je bilo pismo poslanca g. dr. Fuxa, v katerem zagotavlja vso pomoč.
Predsednik združenih čevljarjev iz Maribora, g. Krajcer je orisal razmere mariborskih čevljarjev in pozival k nadaljni vztrajni borbi.
O delu centralnega odboru, ki šteje 11 odborov in 287 pododborov je poročni g. Lcžur; o položaju čevljurjev v litijskem srezu pu g. Krencič. Ob zaključku je bila sprejeta soglasno daljša resolucija, v ku-teri se zahteva:
1. Določi naj se davčna komisija, ki bo zakonito in brez privilegijev izvajala davčno prakso.
2. Naj se maksimira produkcija, ki bodi pod kontrolo komisije zastopana po naši zbornici.
ugodni razvoj obrta v oni dobi pa so zaustavile nesrečne Napoleonove vojne. — Francozi so mstanovili v Ljubljani umetno-obrt-no šolo z mizarskim, stavbarskim in ključavničarskim tečajem. Ravnatelj te šole je bil naš prvi pesnik Valentin Vodnik. O razmerah domačega obrta v tej dobi nam poroča Hoff v svojem »Geiniilde von Krain« (Podoba Kranjske) nastopno:	»Po vsej
Kranjski se je izdelovalo zelo mnogo platna in čipk. Vsak kmet je bil tkalec, vsaka kmetica je predla iin izdelovala čipke. Po vsej deželi so se bavili s suknom, volnenimi nogavicami, usnjem, izdelovanjem lesa, kuhinjske posode, igrač, slamnikov in sit. Nad 100.000 ljudi si je s takim delom služilo svoj kruh. Tretjina vseh Kranjcev je torej živela od obrta.«
Francozi so bili premalo časa gospodarji slovenskih dežel, da bi do kraja izvedli svoje upravne reforme, med njimi tudi obrtno. Pa tudi po odhodu Francozov, v dobi reoku-pucije Ilirije po Avstrijcih, se v tem pogledu ni nič storilo, pa tudi nič izpreme-nilo. Avstrijska vlada je že proti koncu
18.	stoletja znatno omejevala moč in oblast obrtnih zadrug in kolikor mogoče ovirala njihovo neodvisnost. Saj smo videli, da so bili mojstri, včlanjeni v zadrugah, le malo prenatančni v tem, koga so sprejeli medse. Mojstrska pravica se je podedovala le od očeta na sina ali zeta itd., torej vsekakor predpravica, ki ni mogla trajno obveljati.
Že pred prihodom Francozov v naše kraje ni avstrijska vlada preveč ščitila zadružnih obrtnih privilegijev, Francozi so jih pa popolnoma odpravili. Ko so pa ti za trajno
Štev. 15.—16.
»OBRTNI VESTNIK«
Stran 5
3. Naj se ugotovi, da je bilo Bati izdano dovoljenje za gumijaste izdelke in ne za usnjena obuvala.
4. Obrtna oblast I. stopnje naj ima edina kompetenco dovoljevati ustanavljanje Batinik podružnic.
5. Naj se uredba ministrskega sveta z dne 3. VIII. 34. pravilno izvaja.
6. Obrtne oblasti I. stopnje so dolžne pravilno postopati po obrtnem zakonu, zlasti glede reklame itd.
Maribor.
Nič manj učinkovito kot lani so proslavili tudi letos mariborski obrtniki svoj Obrtniški teden. I. decembra je bila razdelitev denarnih nagrad in diplom pomočnikom in vajencem, ki »o bili odlikovani za svoje izdelke razstavljene na Mariborskem tednu. V Gambrinovi dvorani se je ob navzočnosti podpredsednika mestne občine vršilo slovesno zborovanje, katerega je vodil g. A. Krajcer. Pozdravil je vse navzoče in prečital pismo vladike lav. škofije g. dr. I. Tomažiča. Govorili so g. Krajcer o rokodelstvu kot temelju narodnega blagostanja, g. Reicher o obrtniku kot davkoplačevalcu. Slednji je podčrtal škodljivo konkurenco trgovcev, ki uničujejo obrt.
Zborovalce je pozdravil v imenu mestne občine g. F. Žebot. Poudarjal je, da je sedanja mestna občina uvidela važnost obrtništva, kar je razvidno iz sestave občinskega sveta. H konoui je želel popolno soglasje v vseh skupnih vprašanjih med mestnim zastopstvom in mariborskim obrtništvom. G. Šaveder iz Tezna je govoril v imenu okoliških obrtnikov.
Mariborski obrtniki so zaključili svoj praznik z lepo uspelim družabnim večerom, ki se je vršil v soboto, 7. t. m. pri Gam-brinu.
Celje
Na dan Zjedinjenja so se zbrali celjski obrtniki v prostorih Obrtnega doma, da tudi oni manifestirajo in dajo javno du-
odšli iz Ilirije, so se obrtne zadruge nadejale, da bo avstrijska vlada odpravila od Francozov ustanovljeno obrtno svobodo; zahtevale so, naj se jim vrne nekdanja veljava. Vendar, kakor avstrijska vlada ni iz-preminjala marsikatere ostale francoske nove uredbe, tako se tudi ni hotela dotakniti obrtne svobode, tem bolj, ker je bilo prebivalstvo, razen meščanstva in deželnih stanov, z njo zadovoljno, saj so se cene obrtnih izdelkov izdatno znižale. V ostalih slovenskih pokrajinah, na Koroškem in Štajerskem, so obrtne zadruge sicer še ostale v veljavi, toda nikakor niso imele več tistega ugleda in moči kakor poprej. Kot nadomestilo za stare obrtne cehe je vlada dovoljevala in podpirala dobrodelna in verska društva pod nadzorstvom javnih oblasti. Čim bolj se je v novi dobi razvijal promet, tem bolj je propudalo obrtno zadrugarstvo. Delovanje in pomen zadrug je bil večinoma v tem, da so skrbele za svoje bolne člane iri potujoče obrtne pomočnike. Ko pa je skozi naše dežele stekla še železnica, je ta uvedla v naše kraje zunanje cenejše blago in veliko konkurenco, s katero so se domači obrtniki le težko borili. Leta 1850. je bila ustanovljena v Ljubljani trgovska in obrtnu zbornica.
Z odhodom Francozov iz Ilirije je prenehala tudi od njih ustanovljena umetnoobrtna šola, kjer so uživali tudi obrtni vajenci svojo izobrazbo. Avstrija pa je tudi v tem pogledu slaba naslednica in je prav po mačehovsko skrbela za obrtno izobrazbo. Obrtni vajenec je imel praktično učenje pri 6vojem mojstru, poleg tega pa se je šolal
ška svojim težnjam. Dvorana Obrtnega doma je bila polna zavednega obrtništva. Predsednik krajevnega odbora za Obrtniški teden v Celju g. Košir je otvoril zborovanje ter pozdravil zborovalce in predstavnike oblasti:	župuna mestne občine
celjske g. Mihelčiča, zastopnika sreskega načelstva g. Svetino, zastopnika Okrožnega in sreskega sodišča v Celju gg. dr. Dolničarja in Verliča, zastopnike šol ter drugih javnih uradov.
Besedo je dobil nato glavni govornik na zborovnju g. Lečnik, ki je orisal težki in nevzdržni položaj obrtniškega stanu. Izvajanja je zaključil s pozivom na merodajne faktorje, da je treba obrtništvu nujno priskočiti na pomoč, ker bo sicer prepozno. Nato je bila prečitana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, katero je zbor poslušal stoje. Poslana je bila soglasna resolucija ministru za trgovino in industrijo ter banu dravske banovine.
H koncu te krasne obrtniške manifestacije se je predsednik g. Košir zahvalil za številno udeležbo ter prosil vse navzoče predstavnike oblasti za pomoč. Pozval je vse zborujoče obrtnike, da vsak po svoji moči pripomore obrtniškemu stanu do večje veljave, ki mu po vsej pravici gre. Povdarjal je, da je največja podpora današnjega obrtnika enotna močna nepolitična organizacija, katera se more edino uspešno boriti za pravice obrtništva. Nepotrebno in škodljivo je cepljenje obrtniških vrst, ki silno razjeda in onemogočuje obrtniški pokret. Obrtništvo, bodisi v enem ali drugem taboru, ima iste težnje in iste potrebe, zato mu je mesto samo v skupni, močni in nadstrankarski obrtniški organizaciji. Taka organizacija bo edina sposobna za borbo v današnjih težkih časih, ki jih preživlja obrtništvo.
Po teh besedah je g. predsednik zaključil uspelo manifestacijsko zborovanje.
(Nadaljevanje poročila prihodnjič.)
tudi v teoretičnih predmetih. Ta pouk se je vršil na takratnih tako imenovanih »glavnih« šolah. Obrtni vajenci so se učili v nedeljskih tečajih računstva, geometrije, stavbarstva in risanja. Leta 1816. pa se je vendar ustanovila iz teh tečajev melianično-tehniška šola, ki se je pozneje preobrazila v obrtno-industrijsko šolo. Tudi dekleta so se poučevala v ženskih ročnih delih. Na Štajerskem je zelo pospeševal obrt nadvojvoda Ivan. V ta namen je. ustanavljal muzejske zbirke in strokovne knjižnice ter prirejal strokovna predavanja. Tako se je vsestransko trudil, da bi dvignil domačo obrt in prebivalstvu pomagal do boljšega gmotnega stanja. Leta 1837. je bilo ustanovljeno »Društvo za pospeševanje in podpiranje industrije in obrta v Notranji Avstriji«. Društvo je imelo namen, pospeševati obrt ter industrijo na Kranjskem, Primorskem, Koroškem in Štajerskem z gmotnim in moralnim podpiranjem obrtnikov s prirejanjem razstav in predavanj, s snovanjem knjižnic, šol. itd. Društvo je uspevalo in napredovalo izredno naglo in dobro. Na pobudo predsednika nadvojvode Ivana so izšle leta 1843. pri nas »Kmetijske in rokodelske novice«, ki jim je bil dolga leta urednik Janez Bleiweis. Leta 1844. pa je bila otvorjena v Ljubljani v veliki dvorani stare redute ob navzočnosti cesarja in cesarice obrtna razstava, na kateri je pokazalo okrog 200 domačih obrtnikov svoje obrtne izdelke.
V prvi polovici 19. stoletja industrija še ni bila tako razvita kakor dandanes, zato so se prebivalci slovenskih dežel v velikem številu pečali z domačim obrtoin, ki jim je
Obvestila
* Imenovanje novega banovinskega sveta je bilo razglašeno. Razen dr. Sajevca iz Kočevja, so bili vsi dosedanji člani banovinskega sveta razrešeni in imenovani novi.
* Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je z dnem 26. novembra razrešil dolžnosti dosedanje redne člane ravnateljstva OUZD v Ljubljani in imenoval nove. Pri tem je delodajalska skupina bila močno prikrajšana na svojem obrtniškem zastopstvu.
* Kr. banska uprava Dravske banovine j je odobrila proračun Zbornice za TOT v
Ljubljani za poslovno leto 1936 s prelimini-ranimi dohodki Din 3,316.000 ter 3,293.372 Din izdatkov, torej z Din 22.628 rezerve. Odobrena je tudi 8% doklada od osnovnega davka za kritje zborničnih potrebščin, plačljiva v roku davčnega predpisa.
* Trgovinska zbornica v Beogradu je v nedeljo 8. t. m. slovesno proslavila svojo 25 letnico. Za ljubljansko Zbornico za TOI se je udeležil proslave predsednik Ivan Jelačin.
* Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre se bodo vršili januarja 1936. Pismeni izpit prične 3. ustmeni pa 9. januarja. Prijave je vložiti preko pristojnih združenj na Zbornico za TOI v Ljubljani, Beethovnova 10. najkasneje do
19.	t. m. skupno z ispričevali o obči izobrazbi in znanju.
* Te dni je praznoval ugleden član naše obrtniške družine v Kamniku, kolarski mojster g. France Stare 60 letnico. Naprednemu obrtniku in zavednemu stanovskemu tovarišu kličemo še mnogo let!
* V Mariboru je bilo v novembru brisanih 13 obrti, javljenih 13, med zadnjimi 6 gostilniških obratov.
* XII. tradicijonalni obrtniški ples Obrtniškega društva v Ljubljani se bo vršil dne 1. februarja 1936.
še vedno donašal lep zaslužek. Na Kranjskem so skoro v vseh vaseh tkali, ženske so predle in delale čipke. Poleg tega so kmetje izdelovali tudi razno sukno, usnje, lesene izdelke, lončevino, kuhinjsko posodo i. t. d. Platnarstvo je bilo še vedno močno razvito v škofjeloški okolici, v Mirenski dolini in deloma na Notranjskem. Na Koroškem se je lepo razvilo pridelovanje lodna, ki se je pozneje razširilo iz domačega obrta v velika industrijska podjetja. V Idriji je cvetelo klekljanje čipk, ki je prinašalo domačinom prav lepe dohodke; čipkarstvo pa je bilo zelo razvito tudi na Koroškem. V mnogih krajih po Kranjskem so ljudje pletli slamnate kite, ki so iz njih v Domžalah in sosednih krajih izdelovali slamnike, zlasti mnogo tako imenovanih florentincev. Tudi v ribniški dolini in kočevski okolici je še vedno cvetela domača obrt: izdelovanje raznega lesenega in lončenega kuhinjskega orodja, ki se je prodajalo daleč okrog po svetu. Usnjarstvo je bilo močno razvito v Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki in na Mirni na Dolenjskem. V Mirnu pri Gorici pa je prav dobro nspeval že v oni dobi čevljarski obrt, ki ga je tamkaj uničila šele svetovna vojna. S krznarstvom se je pečalo prebivalstvo kamniškega okraja, kože so izvažali celo v inozemstvo. V zvezi z zelo cvetočo žitno trgovino je bil v naših krajih zelo razvit tudi mlinarski obrt. Mleli pa niso mlinarji le domačega žita, temveč tudi banaško žito. Moko so poleg žita nato izvažali in prodajali v Trst in ostale primorske luke. Na kmetih je bila razglašena »mlinska svoboda«, t. j. vsak kmet je smel dajati mlet svoje
* Novosadska Trgovska, ind. in obrtniška zbornica je razpisala volitve za 15. marec prihodnjega leta. Za predsednika glavnega volilnega odbora je določen predsednik trg. odseka Vel. Vujič.
* Poslovodja tvrdke Tekstilna industrija d. d. Varaždin — prodajalnice v Celju g. Vrečič Karol, je bil s tuk. razsodbo z dne
6.	decembra 1935, štev. 8895-1935 obsojen ra-
di prekrška § 141-1 v zvezi s § 136-1 in 9-2 ob. z. v smislu § 398 t. 1. navedenega zakona na globo Din 4000 (reci: štiritisoč dinarjev) v prid fonda za podpiranje strokovnih šol dravske banovine, v slučaju neizterljivosti pa na 30 (trideset) dni zapora.
Obenem je bil po čl. 52. taks. zakona obsojen na kazensko takso v iznosu Din 150.—.
===
ZANATSKA BANKA
kraljevine Jugoslavije A. D., podružnica Ljubljana
Telefon štev. 30-20
Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne
in Priviligirane Agrarne banke,
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. Interesenti dobe informacije ustno in pismeno pri:
ZANATSKI BANKI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D.,
PODRUŽNICI V UU&LJANI — GAJ SVA UL. 6.
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice In kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
* Pri Upravi policije Cetinje se vrši dne
20.	t. m. ofertalna licitacija za dobavo obleke za stražnike.
* Popravila v konjušnici kasarne kralja Petra II. v Škofji Loki se bodo oddajala potom ofertalne licitacije dne 27. decembra v pisarni refer. inženjer. štaba dravske div.
* Preminul je naš tovariš, načelnik združenja obrtnikov konjuške stroke g. Joras Matej. Obrtništvo mu bo ohranilo trajen spomin.
* Zadružno tvornico usnja nameravajo ustanoviti novosadski čevljarji.
* Ptujski mestni svet z g. Jeršetom kot županom na čelu je ban dravske banovine razrešil dolžnosti ter imenoval župana od-ivetnika dr. Remca, za podpredsednika pa trgovca Cvikla.
Trgovsko bolniško in podporno društvo je proslavilo v nedeljo, 15. t. m. stoletnico društvenega obstoja. K tako lepemu jubileju in uspešnemu delovanju naše iskrene čestitke.
* Maribor ima za 1. 1936 razpisano 6 mi-lijanov 570.000 Din na pridobniiii, 644.274 na splošni prometvni davek, 284.202 na skupen davek ter 30.773 Din na luksuznem davku.
* Obrtniška zbornica v Sarajevu bo imela volitve tudi v 2. polovici meseca marca. Voljenih bo 27 zborničnih svetnikov, in sicer mesto Sarajevo 12, ostalih 15 pa drugi okraji. '
žito v katerikoli mlin je hotel. Z lončarstvom, ponekod v večjem, drugod v manjšem obsegu so se pečali na Kranjskem v Šmartnem pri Ljubljani, v Komendi, Ljubnem, Ribnici in v kočevski okolici; na Štajerskem pa v mariborski okolici, v Ptuju in Slovenski Bistrici. Baron Žiga Zois je uvedel pri nas tudi žganje porcelana. Delavnico so bile iv Ljubljani in Kamniku ter so prodajali fajančne izdelke po Kranjskem, Primorskem in Hrvatskem. Že v 19. stoletju so obratovale na Kranjskem steklarne v Zagorju ob Savi in na Javorniški gori pri Cerknici, odkoder se je prodajalo steklo v Trst in na Reko. Na Štajerskem pa so bile znane v oni dobi steklarne v Trbovljah, Svetini pri Celju, Dramljah, Žusmu in pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Tudi odtod so prodajali stekleno blago v Italijo. V Ljubljani sta bili dve rafineriji za sladkor, ki sta pa obe pogoreli, druga leta 1858. Najstarejše papirnice v slovenskih deželah so bile na Fužinah pri Ljubljani, v Radečah, Žužemberku, Goričanah pri Medvodah in v Ajdovščini na Goriškem. Nikakor ne smemo prezreti ogljarstva kot domačega obrta, ker je donašalo dober zaslužek tako ogljar-jem kakor tudi kmetom, ki so prodajali les. Na Koroškem (v Borovljah) je dobro uspevalo puškarstvo, kjer pa so izdelovali tudi železno kuhinjsko posodo in razno kmetijsko orodje, zlasti kose. Na Kranjskem je začetkom 19. stoletja še vedno cvetel železarski obrt na Jesenicah in na Savi, v Bohinju. Kamni gorici, Kropi in Železnikih, pa tudi v Tržiču, pri Kamniku in v Litiji, kjer so v obrtnih delavnicah kovali železno
pločevino, nože, kose, srpe, žeblje, žice, železna kladiva, motike ter razno železno, pa tudi bakreno posodo. Zlasti naše domače kose, ki so jih kovali za razne pokrajine raznovrstne, so bile dobro znane in cenjene daleč okrog po svetu. Ker se je začelo inozemstvo zanimati za izdelovalce kos, jim je avstrijska vlada strogo zabranjevala izselitev. Kako razvita je bila obrtnost v prvi polovici 19. stoletja, kaže dejstvo, da je bila leta 1834., torej pred 100 leti, na Štajerskem nad 30.000 obrtnih podjetij.
Avstrijska vlada je leta 1852. odprla državne meje tujim obrtnim izdelkom z nizko carino. Poprej je visoka carina zabranjevala uvoz tujega blaga. Takrat je bila ugodna doba za domače tovarnarje, mali obrtnik pa je zaostajal. Sploh je takrat nedosiajalo domačih delavcev. Čim pa je bila odprta državna meja, se je vnel hud konkurenčni boj z inozemskim obrtom. V tem boju pa so zmagali tujci nad domačinom zaradi večje podjetnosti, večjega kapitala, pa tudi zaradi višjega strokovnega znanja. Leta 1859. je vlada še izdala zakon o obrtni svobodi, ki je pometel zadnje ostanke zadružnih svobodščin, odpravil zadružno dolžnost in dovoljeval vsakomur svobodno izvrševanje obrta. S tem zakonom je hotela vlada pospeševati domačo obrtno podjetnost; ustanovila je tečaje za obrtne vajence in se je tudi pri novih učnih načrtih realnih šol ozirala na obrtniške potrebe. A vse to ni zadoščalo za povzdigo obrta, pred vsem zato ne, ker so obrtniki le težko dobili kredit. Uspeha pa ni bilo nobenega, v nekaterih obrtnih strokah se je pojavilo
celo nazadovanje. Železnice so vzele zaslužek kovačem, ker so izostali vozniki. Želez-ninarski obrt je občutno nazadoval, odkar so uvažale železnice tuje železo, je ponehal izvoz v Italijo. Propadanje železninarskega obrta so najhuje občutili oni kraji, ki «o poprej ob njem najbolj živeli, n. pr. Železniki, Kamna, gorica in Kropa.
Slovensko obrtništvo se je v svojem zgodovinskem razvoju omejevalo skoro izključno na domači mali obrt, ki je nekdaj tako cvetel, pozneje pa polagoma shiral. Vsakdanje življenje skromne slovenske vasi je bilo polno poezije in je s svojimi, četudi majhnimi potrebami zelo pospeševalo domači obrt. Na kmetih so v domači hiši izgotav-1 jali predmete za domačo rabo. V takem izdelovanju se je spajal s praktičnim in spretnim delom tudi dober okus ter se je na ta način razvila narodna umetnost. Slovenski domači obrt je v tem pogledu pogosto hodil svojo pot in ustvarjal premnogo lepih, okusnih in izvirnih izdelkov. Ti niso služili le domačim potrebam, temveč jih občuduje domače in tuje, strokovno umetnost poznavajoče oko. V raznih javnih in zasebnih zbirkah in muzejih se tudi tujci čudijo spretnosti in samoraslosti naših domačih obrtnikov in strmijo, do kolike stopnje se je povzdignil narod, četudi poprej tuji državni gospodarji niso hoteli uvideti slovensko nadarjenosti, hrepeneče po višji strokovni izobrazbi.
*
V spomin svojemu očetu, obrtniku, ki je s svojimi žuljavimi rokami in velikimi žrtvami vzgojil sedem otrok.	R.	D.
Odgovorni urednik Rudolf Lavrenčič. — Za konzorcij »Obrtnega vestnikac Josip Rebek. — Tiska tiskarna Slovenija (predstavnik A. Kolman). — Vsi v Ljubljani.