210
Politični pregled.
Državni zbor je končal budgetno debato Pri trgovskem ministerstvu je poslanec dr. Ferjančič zagovarjal železnico iz Škofjeloke v Divačo. Tudi nekateri poslanci zagovarjali so novo železniško zvezo s Trstom. Huda debata je bila o samostojnem predlogu Mladočehov, da naj državni zbor preiskuje, Če se pravosodnega ministra ukaz o konti <kacijah držav-nozborskih govorov vjema z veljavnimi zakoni Proti temu predlogu zlasti proti njegovi nujnosti so bili seveda vsi pristaši koalicije, predlog so pa zagovarjali poslanci najrazličnejših strank zunaj koalicije. Da se je nujnost odklonila, je umevno samo po sebi. Z nujnostjo je pa seveda pokopan predlog sam, ker se bode že gledalo, da iz odseka več v zbornico ne pride. Državni zbor bode zboroval ša do 4 t. m., potem pa pojde na počitnice.
Ogerski ministerski predsednik Wekerle je v veliki zadregi zaradi civilnega zakona obrnil se tudi do rumunskih škofov, da bi drugi pot glasovali za vlado v gospodski zbornici. Obetal je, da vlada hoče se ozirati na rumunske želje, pred vseh hoče za njih županijo imenovati rumunskega zastopnika, nadškofom imenovati lugoškega škofa Mihalijeja in v Lu-gošu imenovati zopet Rumuna za škofa. V Aradi in Kara-sebeku se pa osnujeta rumunski gimnaziji. Rumuski škofje so odločno odbili vse vladne ponudbe in jako ostro okresali vlado, da se s tem rumunski narod zadovoljiti ne more. Seveda tacega odgovora Wekerle ni pričakoval Mislil je, da Ru-muoi za vsako drobtino pojdejo v vladni tabor. Dosti več se pa jim Wekerle ne upa dovoljiti, ker bi sicer nastal grozen krik mej vsemi madjarskimi strankami, katere so proti Ne-madjarom vse jednako  krivične.
Kraljevski komisar. — (xibanje Slovakov in Rumunov nič kaj ne ugaja Madjarom. Mislili so, da so že zatrli ti dve narodnosti, ko se zopet začenjati zavedati. Rumunci so v posebni spomenici pojasnili krivice, ki se jim gode. Spomenice niso mogli izročiti vladarju, kakor so želeli, ali svet je izvedel le krivice, ki se Rumunom gode. Madjari so vsled tega zgubili mnogo ugleda po svetu, katerega so poprej uživali Ru-munske rodoljube, ki so sestavili to spomenico, so tožili zaradi hujskanja in bili so obsojeni Lucaciu na 5, Comsa na 3 leta, Coroida na 2 leti 8 mesecev, Teodor Mihali, Patita, Gre-rasim Dovide in Barciantu na 2*/2 leta, Miha Veliciu, in Ratiu na 2 leti, Suciu pa li/2 leta, Pop 1 leto, Christea in Dijoniz Roman na 8 mesecev, in Barbu na dva meseca ječe. ^Poleg tega so obsojeni, da naj nosijo solidarno vse sodnje stroške za objavljenje razsodbe z razlogi v onih niadjarskih, rumunskih in nemških listih, katere bode naznanil državni pravdnik. Obsojenci so napovedali pritožbo ničnosti. Obravnava v Kolosu se je vršila pred samimi madjarskimi porotniki in se je kratila zatožencem večkrat pravica zagovoru. Upati pač ni, da bi pritožba pri sedanjih razmerah na Ogerskem kaj pomagala. Najbolj je pa Madjare jezilo, da so k tej obravnavi prišli nekateri tuji časnikarji, da svetu razkrijejo vse krivice, ki se gode Romunom. Radi bi bili sami svetu stvar pokazali v takšni luči, kakor sami žele. Celo v ogerski zbornici poslancev so se hudovali nad temi tujimi poročevalci. Slovaki so si nakopali posebno jezo Madjarov s tem, da si osnujejo svojo gimnazijo, ko so jim Madjari vse njih prejšnje gimnazije zaprli. V Budimpešti sedaj premišljajo, kako bi preprečili to gibanje. Govori se, da mislijo na to, da na Erdeljsko in Slovaško pošljejo posebne kraljeve komisarje z izrednimi pooblastili,   da   bode    s    silo   ovirali   slovaško    in   rumunsko
211
narodno življenje.    Seveda se  ne   ve,   koliko   časa  bode   tako sredstvo pomagalo.
Slovaška zmaga. — Te dni je zborovala skupščina protestantskega okrožja onostran Donave. V tej skupščini imajo Slovaki večino. Madjari in pomadjarjeni Slovaki si pa že dolgo prizadevajo, da bi dobili večino. Letos so prišli z dvema predlogoma, da se nekoliko premeni organizacija cerkve, ker je tega treba zaradi olajšanja administracije. Slovaki so pa spoznali, da Madjarov ne vodi skrb za cerkev, temveč merijo njih predlogi jedino na to, da bi Madjari in njih privrženci v skupščini dobili večino. Skupščina je zavrgla njih predlog, in se zaradi tega Madjari grozno jeze nad Slovaki. Nadejali so se, da v cerkvi dobe dobro sredstvo za inadjarizacijo pa, jim je izpod-letelo. Seveda Madjari ne bodo pustili svojega rovanja, temveč bodo poskušali napraviti razpor mej Slovaki.
Italija. — Poslanska zbornica je pričela razpravljati o finančnih načrtih, kaj je namreč storiti in kako finančno propali Italiji zopet pomoči na noge. K debati se je oglasilo do sedaj 91 govornikov in predložilo se je 25 predlogov o tem. Ce se pomisli, da imajo poslanci, ki so predložili teh 25 predlogov, pravico iste utemeljiti, trpela bo potemtakem le glavna debata cel mesec. Upati je vendar, da bo debata končana v 14 dneh, ker bodo isto prej sklenili, kakor pridejo vsi govorniki na vrsto.
Srbija. — Vlada dala je zapreti popa Milana Grjuriča in kmetskega voditelja Tajšič-a, čtš, da se je prepričala, data dva propagirata za protidinastično zaroto. Pozaprli so tudi več drugih radikalcev, druge so dali pod policijsko varstvo. — Vlada razširja zadnji čas tudi vest, da je prišla na sled precej obsežni tovarni za patrone, iz katere naj bi bili vstaši dobili potrebno strelivo Take in ednake grozne stvari vlada pravi, da jih je zasledila, da je torej morala poseči po najstrožjem sredstvu, da je obustavila vstajo. Druge vesti pa zopet zatrjujejo, in posebni ruski listi zagotovljajo, da na vstajo v Srbiji ni verjeti, da bi se bila pripravljala. Celo Gfjurič in Taj-šič, zaznamovana kot nasprotnika sedanje dinastije, v tem trenotku
v
nista ničesar zakrivala Trgovec Cebinac, o katerem so toliko kričali, da je podpiral Karagjorgjeviča pri njegovih težnjah, je baje povsem nedolžen. On je imel res zveze s Karagjorgje-vičem, a le iz dobickarije. nikakor pa ga ni podpiral pri dejanju, da bi zasedel srbski prestol. Vsa protidinastična ruvanja je Milan več ali manj si izmislil, seveda za to, da je imel povod napraviti znani korak, katerega sedaj toli izkorišča sebi v prid. Kadikalce le je hotel uničiti, zato je to storil. Dinastija Obrenovičeva ni bila nič v nevarnosti. Zmanjkalo mu je pod palcem, zato je prišel v Beligrad nazaj in pričel homatije napravljati, ki naj bi popolnoma propalega zopet rehabilitirale Mladi kralj Aleksander mu je šel na limanice ne tako pa kra ljica Natalija, ki neče ničesar slišati o povratu v Beligrad. Ona že ve zakaj, pač pozna predobro Milana
Bolgarija. — Stambulovo ministerstvo je dalo ostavko. Vladi nasprotna stranka se je močno okrepila in vedno glasneje zahtevala, da odstopi Stambulov, in ministerstvo je moralo odstopiti. Kdo sestavi novo vlado se ne ve. Mej opozicijonalci in Stambulovimi pristaši je prišlo že do rabuk.
Francija. — Mnogim je narcčil republikanski predsednik Carnot, naj sestavijo novo ministerstvo, a vsak se še podstopil ni misije prevzeti. To je znak, kako težko mora biti sestaviti novo ministerstvo na Francoskem. Tudi poslanske zbornice predsednik Dupuy je začetkoma odklonil dano mu nalogo. Zdaj še-le se je po prigovarjanju Carnota resno poprijel dela in posrečilo se mu je sestaviti novo ministerstvo. Da pa ni hotel noben prevzeti sestave ministerstva, je vzrok to, ker mora na jesen, ko bo voljen novi predsednik republike, itak vsaka vlada odstopiti. Ko bi se Dupuy-u ne bi bilo posrečilo sestaviti ministerstva, bi bil Carnot sestavil uradniško ministerstvo, ki bi bilo vodilo državno upravo do jeseni.
Rusija. — Car je izdal ukaz, ki močno omejuje pred-pravice ministrom.  Dosedaj so imeli posamni ministri pravico,
da so imenovali nižje uradnike. Pri teh imenovanjih odločilne so bile pa prav v mnogih slučajih protekcije in dogodilo se je večkrat, da je bila uradnikom imenovana kaka politično sumljiva oseba. Da se temu v okom pride, je car odredil, da je sestaviti pod njegovim neposrednim nadzorstvom stoječo komisijo, ki bo predlagala imenovanje uradnikov. Imenovanja se bodo povsem neodvisno od ministerstev izvrševala. — Nemški in angleški listi vedo povedati, da so na Ruskem prišli na sled veliki zaroti, ki je nameravala razstreliti neko carsko palačo, stoječo ob železniški progi Vitebsk-Orel, kjer bode car za časa letošnjih velikih vojaških vaj dlje časa bival. Koliko je na tem resnice, se še ne ve.