80 | ONKOLOGIJA | S KNJIŽNE POLICE | LETO XXIII | ŠT 2 | DECEMBER 2019
Matjaž Zwitter: Pogovarjamo se o evtanaziji
Oražem Miha
Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
Matjaž Zwitter
Gotovo ni naključje, da monografija Pogovarjamose o evtanaziji, priznanega slaeenskega onkologu in profesorjame dicinske etike, dr. Matjaža Zwjttrapriuajea čaiušteailnihpobudza legalizacijo pomoči pri umirnnjupo zeladunrPuneiihOroavrudi goenas. Pozivi so intepzjvniinrdi sp, daje groa^i^aoir^cl^^i^j' evtpuazije le še vprašanje č ana.Venjarpa atpoi lč držae^i ton^no p rakso dopuščajo za ndaj i^rš^^jii meehno. Toniti mpresteetljivo, saj gre za tematiko, ki temeljno posega v družbeni ustroj, odpira vprašanje skrbi za sočloveka, vloge zdravnika oziroma narave medicine ter nasploh prevpra šuj e nar opnor dr življenj a inrmčti mje p revidnost več kot na meotu.Dr.Zmtter aamzvto vbrans e^nujapremišljeno zasnovano deio, Prii skušp j^n]i^anaa^(iin]ajirpvn^^oš^or]š(3nr^o č pri samomoru obravnavati celostno,torejnezgoljkot reolira n filozofski problem,ampakpredvsemriu podlagiemnijičnihp odatkov držav, ki so se napot paokčic iraola pornoalpr i umnrnnj u n e podale.
Knjiga je razdeljena na dvanajrt zgorPvnihin sanisnlno razporejenih poglavij .0/ očvemsenokozozoanimn a osnovuimi pojmi, povezanimi z zčeavlienjemob koncn ž ivltenjaj kvaso nauteme-ljeno zdravljenja nvtanazija, samomor z zdravniško pomočjo in paliativno zdravljenje. Avtor upravičeno obračuna s terminom "pasivna evtanazija", ki se žal še vedno pojavlja tudi v strokovni, ne samo laični javnosti in pomeni nerazumevanje strokovno in etično pravilnega ravnanja opuščanja neutemeljenega intenzivnega zdravljenja ob koncu življenja. Evtanazija je namreč lahko samo "aktivna" (tudi ta izraz je nepotreben in se ne uporablja več) in na izrecno željo osebe, ki si želi končati svoje življenje. Poglavje o razjasnitvi pojmov je dragoceno, saj prav njihovo nerazumevanje otežuje odgovorno razpravo o tem kakšne medicine ob koncu življenja si v resnici želimo.
V nadaljevanju so predstavljeni glavni argumenti v podporo evtanaziji in proti njej ter pravna ureditev v evropskih in drugih državah, kjer je pomoč pri umiranju dovoljena. Avtorjeva osebna stališča se morda najbolj razgrnejo v šestem poglavju, kjer kritično ovrednoti pogoje, ki jih za izvedbo evtanazije določa nizozem-
ski zakon. Nejasnostijeprecej: kdajjetrpljenjeresnevzdržno in bolnikova volja neZvoumnoavtereična,kai jeneozdrerjjjva bolezen, ali Zahko rev z gnVonostjennporemokraSko preživnine? Ponujeni so konkretni primeri, ki nas opominjajo, da odgovori nikakor niso preprosti. Avtor se boji fenomena spolzkega klanca (angl. slippecy slopesrgument^ M v kenpeoetu]tomočipernmirnnjn pomeni za mnognne tprejemljivošmtev repanazijeze pvdontpe etično izrazitooataevnils^meso^lprt so bolni°indemrnco, nüa-doletni in p iiniatrirnlCplrini teeo dravjpospmezmZjzjlzpolnje-nim življenjrm". FenomensznlrZega kZanoa jo v filozo-ni siceoeidek argument, vesojsz nacacrnnjv Stvviln prvšenj inderanjevOanazije zlasti na NizerzmskeminvBelgiji nakazojrnat.i. oram^rza-cijo evtanazija-ozernn -prejsmanje pnmočl prl emesanon kot enega izmednoomalnihnačieov snpOi,neSeza ir^i^n^]^(rzstm(^i^e. Zanimivo je, da se prav zato v teh državah obuja javna razprava o morebitni zavsjrijvi pogojčvznizvcdbo eeranrsrjr.
Odnos družbe do.omo1- pri um-ranjujevvej M meri pvgnjen s specifikami kulturnrga okolja, ki definira klim razvmemo avtonomijo posameznika. Pri tem pa včs sih jrnozabljami^ da večinska javnaphnd0spdvrapazlji-pzavlja o zadregozdraenl-Svo, ki bi bilo portavljenopsnd nnk>rea ktivnega izvrševalca. Zato je popolnoma razumljivo, da so po vseh raziskavah zdravniki v primerjaviojavnortjp Oporno-1 priuimr a^n nelshl ita) bal zadržani. Siovenrkipedatki,nnvzet i j knjigl to pntijuj vjo.
Dr. Zwitter -klene-voje pogjede o evtenazvj i z od-ocrnimpozivpm k humanim odnosom v družbi in v tej luči še enkrat poudari pomen raz^n pafiatinnčnsernebolnikormnjihoviOpližnj ^.Tu se nam ponu-amožnost nadaljnjega razmisleka o medicini konca življenja in nenazadnje lastni minljivosti.
Marsikdo med nami, kidelamo z neozdravljivo bolnimi se je že srečal z bolnikom, ki je svojo odločitev dobro premislil in bi želel svojo avtonomijo uresničiti z eno izmed oblik pomoči pri umiranju, če bi bila pri nas na voljo. Takšni primeri so redki in ne pomenijo nevarnosti za normalizacijo evtanazije, ki si je nihče ne želi, še posebej ne, če ni vsakomur zagotovljena zgodnja paliativna oskrba. Nikakor pa ne smemo zanemariti dejstva, da smo kot d-užbaže sprejeli neko drugo normalizacijo in sicer normalizacijo prekomerno intenzivnega zdravljenja ob koncu življenja. In prav na tem področju nas v prihodnje čaka težka naloga vračanja k humanističnim temeljem medicine. Temu ob rob avtor doda pomembno opombo o grožnji podnebnih in velikih družbenih sprememb, ki imajo zmožnost spremeniti naš odnos do etičnih vrednot. Etika, tudi medicinska, je namreč do neke mere odvisna od obilja, zgodovina pa nas uči, da blagostanje ni stalnica. Sočuten odnos do ranljivih skupin družbe, kakršni so bolni in obnemogli je zato lahko kaj hitro na preizkušnji.
Knjigo Pogovarjamo se o evtanaziji močno priporočam v branje. Kot aktualno delo pa je nedvomno obvezno gradivo za vsakogar, ki želi sodelovati v javni razpravi in še toliko bolj za politične od-ločevalce, če bodo soočeni z vprašanjem spremembe zakonodaje glede pomoči pri umiranju v Sloveniji.