V Novih Fužinah je veliko novega
Nove Fužine, naselje, ki ima okoli 16 tisoč stanovalcev, dobiva vse bolj urejeno podobo in iivljenje med betonskimi bloki in stolpnicami postaja prijetnejše. Kraj, ki ima toliko stanovalcev, kot jih imajo nekatera slovenska mesta, se po številu infrastrukturnih objektov ne more primerjati celo s tistimi naselji, ki so manjša od njega, vendar pa v Novih Fužinah le raste število trgovin, obrtnih in servisnih lokalov raznih dejavnosti, ki prispevajo k boljšemu počutju ljudi. Naselje počasi dobiva svoj obraz; mesto v malem, kar Nove Fužine tudi so, se pač ne more oblikovati hitro, utrip v njem se ustvarja spontano.
Urejena je tudi okolica; zelenice so zasejane s travo, posajena so drevesa. Še je hekaj površin v na-selju, ki zbujajo videz neurejeno-sti, vendar na njih ne ležijo kupi smeti ali podobno; gre za prostore, ki so namenjeni gradnji novih ob-jektov, na primer postaji milice, vrtcu, drugi fazi zdravstvenega doma in morda še čemu. Nove
ružine so hrupno naselje, saj je domala tretjina prebivalcev mlajša od 16 let. Kadar ni pouka, je na cestah in igriščih vse živo; smeh in govorjenje se dvigata do najvišjih nadstropij stolpnic. To je značil-nost mest, kjer živijo mladi ljudje. V letošnjem letu bodo Nove Fu-žine pridobile kar nekaj pomemb-nih objektov. Zgrajen je primarni
center, v katerem bo vrsta trgovin in drugih lokalov. Vanj se je v za-četku septembra iz Doma občanov že preselila ekspozitura Ljubljan-ske banke, v oktobru bo tu odprta tudi pošta, v novembru pa nova Mercatorjeva samopostrežna trgo-vina s pekarno Grosuplje, tako da bodo Fužinčani vedno imeli na voljo svež kruh. Predvidoma sredi oktobra bodo končana gradbena dela na poslopju Srednje gostinske šole; vrata za dijake pa se bodo odprla šele v dmgi polovici šol-skega leta, seveda če ne bo kakšnih posebnih težav z zagotovitvijo opreme. Nova šola bo imela tudi športna igrišča in telovadnico; krajani upaji, da bodo vse to lahko uporabljali tudi oni.
Med letošnje novosti v Novih Fužinah sodi tudi kompleks osmih teniških igrišč, ki sta jih zgradila športno društvo Nove Fužine in krajevna skupnost. Po-leg igrišč bi radi uredili še klubski prostor in savno, a za zdaj ni de-narja; zato bodo pri uresničevanju teh načrtov poskušali pritegniti tudi zasebnike, ki bi jih udeležba pri tem zanimala. Načrtujejo tudi večnaraenski paviljon v Fužin-skem parku, namenjen predvsem kulturni in športni dejavnosti.
Med najbolj neurejene stvari v krajevni skupnosti Nove Fužine sodijo šolstvo, varstvo otrok in zdravstvo. S temi težavami Fužin-čani seznanjajo občino in mesto že vrsto let, vendar ne bo odveč, če jih ponovimo. V naselju imajo dve osnovni šoli, ki pa sta za tolikšno število otrok pretesni. V letošnjem šolskem letu imajo kar za štiri
razrede več otrok kot pa jih šoli zmoreta sprejeti. K sreči se je pre-selila v nove prostore Ljubljanska banka, njihove stare v Domu ob-čanov pa so preuredili v učilnice. Kaj bo naslednje leto, ne vedo. Obstajata dve^ možnosti: ali po-novni prevoz otrok na druge os-novne šole v Ljubljani ali pa adap-tacija podstrešja osnovne šole, ki je bila v Novih Fužinah zgrajena kot druga.
Prva možnost, to je vožnja učencev na dmge šole, ki se marsi-komu na hitro zdi kar sprejem-ljiva, ima to slabo stran, da otro-kom ne utrjuje občutka pripadno-sti naselju, saj se šola, ki jo obisku-jejo, povezuje z drugim okoljem, njim tujim, nedomačim. Precejš-nje število otrok pa še vedno obi-skuje šole v krajih, kjer so bivali prej. Po podatkih, s katerimi raz-polagajo v krajevni skpnosti,samo na osnovne šole v občini Center še vedno hodi okoli 300 osnovnošol-cev iz Novih Fužin. Nič bolje kot s šolstvom tudi ni na področju varstva predšolskih otrok. Poma-gajo si tako, da jih z avtobusom vozijo v druge vrtce v naši občini. V KS že imajo prostor in lokacij-sko dovoljenje za gradnjo novega vrtca, vendar ni denarja. Zaradi pomanjkanja denarja tudi ni znano, kdaj naj bi se pričela graditi druga faza zdravstvenega doma v tem naselju.
Tudi mirujoči in premikajoči se promet v naselju povzročata pre-bivalcem precej preglavic. »Mo-ramo priznati, da ne vemo, kako ju zadovoljivo urediti,« je povedal tajnik krajevne skupnosti Nove
Fužine Zvone Colarič, ki nam je tudi opisal in pokazal, kakšno je življenje v Novih Fužinah danes. Prav zato bo tudi njihova pro-metna komisija poskušala narediti študijo o prometu v naselju in predlagati rešitve. Težave z miru-jočim prometom izhajajo iz tega, ker imajo premajhno število par-kirnih prostorov; po načrtu naj bi prišlo 1,1 parkirno mesto na sta-novanje, v resnici pa ni tako, saj 600 garaž sploh še ni zgrajenih, ker zaradi visoke cene zanje ni zanimanja; moti pa tudi to, da so nekateri parkirni prostori preda-leč od blokov in ljudje tam neradi puščajo avtomobile. Tudi premi-kajoči protnet ni tak, kot je bilo predvideno, saj skozi Fužine vo-zijo tudi tisti, ki v njih ne živijo, in tako povzročajo gnečo in hrup.
Za polnejše življenje krajanov v naselju Nove Fužine si prizade-vajo tudi razna društva; precej de-lavno je športno društvo, ki šteje prek tisoč članov, društvo prijate-ljev mladine in kulturno društvo. V naselju deluje tudi Center otrok in staršev Nove Fužine, ki je zaži-vel s pomočjo našega Ccntra za socialno delo. Gre za novo, nein-stitucionalno obliko dela, tako na primer v popoldanskem varstvu otrok nimajo že vnaprej priprav-ljenih programov, ampak jih obli-kujejo sproti, po željah otrok in
staršev. Vse te dejavnosti naj bi prispevale k temu, da Nove Fu-žine ne bi bile kraj, kamor bi Ijudje prihajali le spat, marveč naselje, v katerem bi Ijudje resnično živeli in imeli na voljo vse tisto, kar naredi zivljenje kakovostno in polno.
D.J
V primarnem centru Novih Fužin bo tudi vrsta obrtnoservisnih dejavnosti in trgovin. Gre za trgovine s hrano, tehničnimi izdelki, čevlji in usnjem, tekstilom, cvetlicami, semeni; tu naj bi bila tudi prodajalna malih živali, njihove hrane in opreme, knjigarna, papir-nica, več gostinskih lokalov, slaščičarn... Vsega skupaj naj bi bilo v naselju 100 večjih in manjših lokalov, ki naj bi bili urejeni v nasled-njih dveh letih. Pri oddaji prostorov je krajevna skupnost tesno sodelovala z giadbenima podjetjima Gradis in Grosuplje; zbirali so tako, da so v naselju zagotovili vse vrste dejavnosti, hkrati pa pazili, da med njimi ni takih, ki bi bile ekološko škodljive. (Foto: D. J.)