PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. mais 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novem bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-!i. od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JE.	dnevni! :
On •—! VJ O i> 72 - M O O C 72
o i-i rn o 72- r y rnxz
X -C I> i—
□ O 2> n r-	L-	-2
m c	i>	t7.	o
z	-o
M	1-	O-
L-	I—1
h*:	X>
■z.	x>
-j
Cena 600 lir - Leto XL št. 233 (11.956)
Trst, nedelja, 30. septembra 1
Razburkane
Ob množični udeležbi Slovencev z obeh strani meje
vode
na Deželi
BOGO SAMSA
V	ponedeljek se sestane deželno vodstvo krščanske demokracije, ki •Dora odločiti: novi predsednik deželic vlade bo deželni tajnik Adriano Biasutti in to takoj v okviru širše reorganizacije deželne uprave, ali pa ostane nekje do jeseni prihodnjega leta, verjetno pa še dlje na svojem Olestu dosedanji predsednik Antonio tornelli, oziroma se enostavno nadomesti deželni odbornik Mizzau, ki je bil izvoljen za evropskega poslanca?
Izmenjava prvega moža dežele Fur-lanijc-Julijske krajine skriva širše Premike, zapleten odnos sil. Nekaj časa je že kazalo, da se ne bo nič zgodilo, sedaj pa prav obratno velika večina političnih napovedovalcev prerokuje verjetno zmago Biasuttija in z njo vse zapletene spremembe.
V	igri namreč niso samo demokristjani, temveč tudi socialisti in vse °stale stranke, ki sestavljajo dežel-"o vlado. Predvsem zahtevajo socialisti, da sc v deželni upravi vzpostavi logično ravnovesje: sedaj predsedujejo demokristjani deželni vladi in deželnemu svetu, PSI pa zahteva, da 'spraznijo eno mesto, kar pomeni, da *'i postal predsednik deželnega sveta "jih predstavnik, sedanji podpredsednik deželnega odbora Piero Zanfa-Knini, dosedanji predsednik deželne-Sa sveta Vinicio Turello bi lahko vstopil v deželni odbor namesto Mizzaua,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Partizansko Vojsko in vsa Primorska slavila 40-letnico tiskarne »Slovenija«
Jak Koprivc se je v svojem govoru zavzel za zaščito Slovencev v zamejstvu
VOJKO COIJA
VOJSKO — Kot takrat v časih težkih preizkušenj je partizansko Vojsko včeraj sprejelo medse kot svoje vse udeležence proslave ob 40-letnici u-stanovitve partizanske tiskarne »Slovenija«. Bivši borci, novinarji, tiskarji in kurirji Partizanskega dnevnika, a tudi mladina in povojna generacija, vsi so se na Vojskem, kot je nekoč dejal France Bevk »počutili kot doma«. Kot doma so se počutili tudi številni zamejski Slovenci, ki so prispeli na Vojskarsko planoto, da bi videli kraj, kjer se je v tiskani o-bliki rodil predhodnik njihovega Primorskega dnevnika — Partizanski dnevnik. Praznik občine Idrija je vsemu dal s svojimi delovnimi zmagami pečat pramika delovnih ljudi s podelitvijo priznanj in nagrad zaslužnim občanom in kolektivom.
Osrednja proslava je bila na domačiji v Humu, kjer so odkrili spominsko ploščo kurirski postaji P-8. Slavnostni govornik na proslavi je bil Jak Koprivc, član predsedstva CK ZKS, ki je podal najbolj žgoče teme političnih in gospodarskih gibanj v Sloveniji in Jugoslaviji. Do potankosti je razvil vprašanje zdravih samoupravnih odnosov, jasno je spregovoril o težavah, ki tarejo Jugoslavijo
ter se odločno postavil po robu ka-pitulantstvu in praznemu verbalnemu opredeljevanju za samoupravni socializem.
Jak Koprivc je tudi odločno obsodil vse tiste sile v tujini, ki toliko govorijo o Jugoslaviji in je med drugim dejal: »Naj ne mislijo, da smo zaradi težav pripravljeni na kakršnekoli načelne odmike, ko gre denimo za interese in pravice naših narodnih manjšin. Lahko se čudimo, kako je mogoče, da se tisti v sosednjih dr žavah, ki so tako glasni v svoji skrbi za usodo demokracije v Jugoslaviji, ki imajo toliko receptov, kako naj bi se šli demokracijo pri nas, dajo razmeroma malo glasu, ko gre za poskuse preziranja in negiranja temeljnih človekovih in demokratičnih pravic za mejo. Lahko obžalujemo, ker demokratične sile v Italiji in Avstriji ne najdejo več volje in moči za otipljivejša dokazila svoje demokratične načelnosti tudi tedaj, ko gre za vprašanja globalne zaščite Slovencev v Italiji, za preprečevanje provociranja z napisi, ko gre za spoštovanje in zaščito dvojezičnega šolstva v Avstriji.«
Za vse udeležence pa je bilo nedvomno enkratno doživetje, ko so v tiskarni »Slovenija« lahko v roke prijeli od črnila še vlažen ponatis prve številke Partizanskega dnevnika
Postavila jo je včeraj nab rež inska občina
DVOJEZIČNA TABLA PRED VHODOM V KRIŽ
Na tiskovni konferenci ob sklepu srečanja KPI-ZKJ
NATTA: ZAŠČITA SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI JE ZA NAS VPRAŠANJE ČASTI
BOJAN BREZIGAR
RIM — »Vprašanje zaščite slovenske manjšine v Italiji je za nas vprašanje časti.« Tako je Poudaril generalni sekretar KPI Alessandro Natta ha včerajšnji tiskovni konferenci skupno s pred-Sednikom predsedstva ZK Jugoslavije Alijem Shukrijo ob koncu obiska jugoslovanskih komunistov v Rimu. Natta je o manjšini govoril dolgo bi zelo podrobno. Dejal je, da ima glede tega vt*rašanja komunistična partija že dolgo jasno stališče in da je sama nosilec pobude v parlamentu že dolga leta. Ta pobuda pa je naletela ha dolg odpor; pred kratkim, ko je vse kazalo, da se vprašanje bliža rešitvi, je vlada napovedala svoj zakonski osnutek, je dejal Natta in poudaril, da je v parlamentu že več osnutkov in da komunistična partija misli, da bi lahko ta problem rešili brez vladnega osnutka. Vendar ima vlada pravico, da predlaga svoje besedilo; pri tem pa je Natta poudaril, da so takoj posumili, da gre samo za nov poskus zavlačevanja z namenom, da vlada prepreči, da se parlamen-
tarni postopek nadaljuje. Sedaj je torej treba vztrajati, da pride do rešitve tega vprašanja na osnovi že obstoječih besedil.
Za Italijo, je še dejal Natta, je to vprašanje zelo kočljivo, ne samo zato, ker ustava jasno določa zaščito manjšin, ampak tudi zato, ker je Italija drugim manjšinam priznala znatne pravice, ponekod celo takšne — in tu je Natta povedal, da misli na Južno Tirolsko — ki kršijo pravice vseh državljanov. Zelo resno je torej, da po tolikih letih, obvezah in študijah ni bilo mogoče priti do resne celovite ureditve problematike slovenske manjšine. Tajnik KPI je ob koncu še poudaril, da partija poziva vse demokratične sile, da to vprašanje čimprej rešijo.
Sicer pa sta Natta in Shukrija na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila veliko soglasje obeh partij v ocenjevanju sedanjega mednarodnega stanja in potrdila stališča, da je treba vse spore reševati miroljubno, na osnovi medsebojnega spoštovanja in neodvisnosti vseh držav. Dejstvo, da je to srečanje prva mednarodna obveza Natte in Shukrije po njuni izvolitvi na tako pomembni funkciji, ni naključno, saj sta, kot je izrecno po-
udaril Natta, imela za potrebno, da izmenjata mnenje o vseh perečih problemih.
Govor je bil tako o popuščanju napetosti in o razoročevanju; novinarje je zelo zanimalo stališče Shukrije o tej problematiki; predsednik predsedstva CK ZKJ je tako odgovoril na vprašanje o predlogu za denuklearizacijo Balkana s pozi tivno oceno atenskega srečanja, obžaloval pa je, da na teh srečanjih ne sodeluje tudi Albanija. Kar pa zadeva vprašanje evroizstrelkov je Shukrija odgovoril, da so rakete nevarne, ne glede na to, kje so nameščene.
Natta se je med drugim dotaknil tudi srečanja med Reaganom in Gromikam ter dejal, da je vsekakor pomembno, da je do tega srečanja prišlo in da je pri Reaganu opaziti spremembo v tonih, še zlasti v posegu v OZN, kar pa seveda še ne pomeni, da je za tem tudi sprememba stališč. Končno pa je Natta odgovoril še na vprašanje o izstopu KP Francije iz vlade ter dejal, da ta izstop vzbuja zaskrbljenost, predvsem pa •je zaskrbljujoč poraz francoske levice na evropskih volitvah. Komunisti seveda poudarjajo nujnost čimvečje enotnosti levice.
SANDOR TENCE
TRST — Delavci devinsko-nabrežin-ske občinske uprave so včeraj zjutraj postavili pred vhodom v Križ, na pokrajinski cesti Opčine - Sesljan, tablo z italijanskim in s slovenskim imenom vasi. Devinsko-nabrežinski občinski odbor se je odločil za postavitev dvojezične table, potem ko je v začetku septembra na isto mesto tržaška občina postavila novo cestno tablo samo z italijanskim napisom. Železno ogrodje pa stoji na ozemlju devinsko-nabrežinske občine, ki je zaradi tega takoj zatem dala odstraniti tablo tržaške občine in včeraj postavila svojo. Postavitvi dvojezične table je prisostvovala delegacija kriških organizacij, ki je hotela s tem še enkrat izreči priznanje devinsko-na-brežinskim upraviteljem za ta sklep.
O vprašanju postavitve dvojezičnih tabel na narodnostno mešanem ozemlju bi moral sedaj na svoji prvi seji razpravljati tudi tržaški občinski odbor. Vsaj tako je obljubil župan Ri-chetti na četrtkovem srečanju z e-notno slovensko delegacijo, ki je o-stro obsodila zadržanje občinske u-prave in obenèm zahtevala, da se odbor v čimkrajšem času izreče o zahtevi po postavitvi dvojezičnih cestnih tabel ne samo na Krasu, ampak povsod tam, kjer predstavlja naša na-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sinoči v košarkarski C-l ligi
Spodbuden začetek Jadrana
BRANKO LAKOVIČ
TRST — Jadranovi košarkarji so hspešno začeli nastope v prvenstvu p l lige. Sinoči so namreč v prvem i°lu doma pred velikim številom gledalcev (več kot 2.000) povsem Zanesljivo in s stolico premagali moštvo Ca veje iz Forlija.
Naši košarkarji so igrali odločno, Požrtvovalno, borbeno in občasno tuli duhovito, tako da lahko njihov Prvi nastop označimo kot povsem u-st>ešen. še posebno pa so se odliko-vali »visoki igralci«, ki so tako v °t>rambi kot v napadu polovili sko-laj vse odbite žoge. Jadranovci so torej v svojem prvem prvenstvenem srečanju povsem uveljavili svoje »o-
rožje«, ki bi moralo biti tudi v tem prvenstvu njihov glavni adut - višina. Ban 25 točk, Rauber 19, Čuk 15, Daneu 16: to je izkupiček točk Ja-dranovih visokih košarkarjev in če dodamo še, da so v obrambi polovili 19 odbitih žog, v napadu pa 12, potem je tudi lahko poiskati ključ visoke zmage naših košarkarjev, ki so bili poleg tega tudi znatno boljši glede tehničnega in taktičnega znanja.
In prav tu se poraja vprašanje: je sploh mogoče oceniti moč našega moštva po tem srečanju, v katerem so naleteli na za razred slabšega nasprotnika.
In tega mnenja je bil tudi Jadranov trener Andrej Žagar, ki je po tekmi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Debel »cvek« za tržaško občinsko upravo
MARJAN KEMPERLE
Ob predstavitvi programa prejšnjega tržaškega občinskega odbora septembra lani smo zapisali, da bomo odbor ocenjevali po delu, ki ga bo o/rravil. Maja letos je bil izvoljen nov občinski odbor. Z vstopom me-lonarjev je prišlo na čelu nekaterih odborništev do vrste zamenjav. Odborništvo za šolstvo je eno od tistih, katerega vodstvo je ostalo nespremenjeno: od septembra lani pa vse do danes ga vodi demokristjan inž. Lucio Vattovani. Ta uvodna premisa je nujna, saj se dogodki, o katerih bomo pisali, raztezajo še v dobo prejšnje občinske uprave. Dejstvo, da je v vsem tem času vodil odborništvo za šolstvo isti človek, že takoj na začetku odpravlja enega od klasičnih izgovorov javnih upraviteljev, češ »mene takrat ni bilo«, »jaz lahko odgovarjam le za svoje delo, ne pa za delo drugih« . . .
Marca letos je Združenje staršev katinarske osnovne šole Milčinski in oddelka nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod pisalo odbomištvu za šolstvo in ga opozorilo na nevzdržno stanje na obeh šolah. Pismu so sledili številni obiski, srečanja, sestanki. Rezultat teh pose-
gov je na dlani: na katinarskih šolah že več kot dva tedna ni pouka!
Približno v istem obdobju, konec lanskega šolskega leta, so sindikalne organizacije že spet zastavile odborniku za šolstvo vprašanje o pravičnejšem plačevanju šolske refekcije. Striktno s tem je bila povezana uvedba šolske refekcije za novoustanovljene razrede s celodnevnim poukom. Vprašanje je bilo takole »rešeno«: šolske menze 'v tržaški občini bodo začele delovati jutri (lani je začela delovati šolska refekcija v otroških vrtcih dvanajst dni prej), šole s podaljšanim poukom (med temi tudi slovenske osnovne šole v Skednju, pri Sv. Ani in na Opčinah) bodo ostale brez šolske refekcije, starši pa še sedaj ne vedo, koliko bodo plačali za kosila svojih otrok, ker tržaška občina ni sporočila ali bo obveljal dosedanji način plačevanja (mesečni prispevek) ali pa bo uvedla nove tarife (plačevanje posameznih kosil).	r
V obeh primerih je prišlo do takih »rešitev« prvenstveno zato, ker se odborništvo za šolstvo ni pravočasno spoprijelo s perečima problemoma, pa čeprav je bilo o obeh pravočasno opozorjeno. Odbornik za šolstvo, inže-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
•	Razburkane
NADALJEVANJE S 1. STRANI
socialisti pa naj bi kandidirali tržaškega deželnega svetovalca Carbone-ja, s čimer naj bi okrepili tržaško zastopstvo v deželnem svetu. Končno je mesto v deželnem odboru zahtevala tudi Slovenska skupnost.
S tem pa smo že v Trstu in pri Listi za Trst. Znan je sporazum med KD in Listo za Trst, da bodo vključili do konca letošnjega leta Listo v deželno večino, nakar je Lista pristala na sporazum za skupno upravo občine in pokrajine. Lista se res razkraja, vedno bolj je podrejena demokristjanom, toda ne do take mere, da bi pozabila na svečane obljube. To pa pomeni, da izsiljuje: ali Giunchi v deželni odbor, ali kriza na tržaški občini in pokrajini in prihodnjo pomlad nove volitve. Komunisti, socialisti pa tudi drugi laiki se volitev ne boje, očitno bi jih okrepile na krajevni ravni. Tudi KD se nima mnogo bati, vendar ji sedanje stanje bolje odgovarja in zato na volilno tveganje ni preveč navdušena. Skratka do kraja zapleten položaj.
Pa tudi razmerje sil v deželi ni enostavno: KD ima samo 23 deželnih svetovalcev, saj je na zadnjih deželnih volitvah bila velika poraženka. Toda z vključitvijo Liste za Trst v deželno večino naraste skupno število deželnih svetovalcev (KD plus Li. sta) že na 27 z eventualno podporo Furlanskega gibanja in morda še koga, pa se nevarno bliža tridesetim in več in s tem absolutni večini. So laiko-socialisti trdno enotni in s tem odločilni jeziček na tehtnici?
Pa še nadalje. V KD notranje razmerje sil ni preprosto. Res ima Bia-sutti večino, ki jo je na zadnjem spomladanskem kongresu stranke še utrdil. Res so morotejci v manjšini, morda poraženi, toda ne razbiti. Imajo še mnogo želez v ognju, predvsem pa si pred volitvami noben tajnik stranke ne more dovoliti luksusa, da bi šel v volilno kampanjo z ostro razklano, razbito stranko. Skratka treba je ustvariti notranje ravnovesje, to pa pomeni upoštevati vse komponente. Pri tem igra pomembno vlogo osebnost predsednika Comellija, ki uživa širok ugled sposobnega upravitelja in še zlasti zaslužena priznanja v zvezi z obnovo od potresa porušene Furlanije.
Kriza deželne uprave še ni uradno proglašena, zelo verjetno pa je že tu in prav tako se najbrž ne motimo, če predvidimo, da ne bo kratka, da bo zapletena in težko rešljiva.
BOGO SAMSA
•	Dvojezična
NADALJEVANJE S 1. STRANI
rodnostna skupnost zgodovinsko tvorbo, kot npr. v Lonjerju in na Kati-nari. Občinski odbor se bo sestal jutri ali najkasneje v torek, pričakovati pa je, da bo o tablah govor tudi na petkovi seji občinskega sveta.
O tem zelo občutenem vprašanju je tekla beseda tudi na zadnjem javnem sestanku koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi, ki so mu prisostvovali tudi člani enotne slovenske delegacije. Na srečanju so vsi soglašali, da se čimprej izvede v soglasju s celotno našo narodnostno skupnostjo in tudi z italijanskimi demokrati enotna in množična akcija, ki bi imela za cilj v praksi uresničiti pravice našega prebivalstva. K tej akciji naj bi pritegnili tudi druge vasi tržaške občine, za kar bodo že v tem tednu stekla potrebna srečanja.
Na bazoviškem sestanku so tudi z obžalovanjem ugotovili, da vzhodno-kraški rajonski svet (z razliko od zahodnokraškega) ni še zavzel nobenega stališča o postavitvi enojezič nih tabel in da zadevo sploh ni še obravnaval, čeprav je komunistična svetovalska skupina že pred časom predložila ustrezno protestno resolucijo in zahtevala takojšnje sklicanje rajonskega sveta.
SANDOR TENCE
Včeraj nepričakovano novo srečanje Gromiko - Shultz
Velesili znova vzpostavili stike ne da bi odpravili stara nasprotja
Obisk Ceausesca v ZRN v dvomu
BONN — V Zahodni Nemčiji se čedalje bolj širijo glasovi o možnosti preklica uradnega obiska romunskega predsednika Ni-colaa Ceausesca, ki bi se moral srečati s kanclerjem Kohlom v Bonnu od 15. do 19. oktobra. Obisk postavljajo pod vprašaj za-hodnonemški časopisi, ki poročajo o zapletih, medtem ko bonsko zunanje ministrstvo še vedno zatrjuje, da vlada nima razloga za dvom
Toda nekaj resnice v glasovih o zapletih je le. čeprav se je izvedelo le včeraj, je že pred nekaj tedni romunski diplomat pobegnil s konzularnega predstavništva v Koel nu in je sedaj baje »v varstvu« tajnih služb ZDA. Po drugi strani pa nemški časopisi namigujejo na čedalje ostrejše pritiske SZ na Ceausesca, da obisk odpove.
WASHINGTON — Včeraj so se v ameriški prestolnici že tretjič v štirih dneh sestali visoki predstavniki obeh velesil. Po srečanju Reagan -Gromiko se je namreč sovjetski zunanji minister nepričakovano še enkrat sestal s svojim ameriškim kolegom Shultzem, kar je brez dvoma prva konkretna in neposredna posledica pogovorov v »ovalnem salonu« Bele hiše.
Pobudnik novega srečanja je bil Shultz, kot kaže pa od njega ni bilo pričakovati konkretnih rezultatov, temveč le natančnejšo razpravo o nekaterih vidikih razmerja med velesilama. Posebno pozornost sta posvetila vprašanju militarizacije vesolja, pogajanjem za omejevanje števila jedrskih izstrelkov srednjega in dolgega dometa ter možnostim za prepoved podzemeljskih jedrskih poskusov.
Intenzivni ameriško - sovjetski teden je sicer še vedno v središču pozornosti mednarodne politične javnosti, ki se prav gotovo ne slepi s praz n imi upanji v čudežno sprostitev odnosov med Vzhodom in Zahodom. Pač pa si utira pot soglasno mnenje, da so bili v Washingtonu vendarle zastavljeni temelji za nadaljevanje pred kakimi štirimi leti prekinjenega dialoga. Zanj je seveda
zavzet zlasti Reagan, ki si želi nekoliko sprostiti težavno ozračje in popraviti nepopustljivo podobo svoje uprave pred morebitnim novim začetkom pogajanj o omejevanju oboroževanja. Res je, da volilna kampanja ne daje točno razločiti med resnično voljo in videzom: Reagan kaj lahko pretirava s svojim optimizmom, Gromiko pa, nasprotno, krepi polemične tone, kot je to storil pred OZN, vendar ostaja pomembna predvsem potencialna možnost obnovitve dialoga, ki sta jo v takem ali drugačnem ozračju odprla sogovornika v »ovalnem salonu«.
Tega dejstva ne morejo zmanjšati niti dokaj nespodbudni komentarji, ki so jih po pogovorih razširili v Moskvi in po katerih ni prišlo do tistih »praktičnih pozitivnih sprememb ameriške politike«, brez katerih si ni mogoče zamišljati izboljšanja odnosov med velesilama in v mednarodni skupnosti sploh. Sovjetska zveza torej ostaja pri svojem, pri tonih, ki jih je v Stekleni palači OZN ubral že Gromiko, vendar je pomenljivo dejstvo, da so namenjeni bolj za »notranjo uporabo«, saj so izjave, s katerimi naj bi Gromiko komentiral svoje srečanje z Reaganom, v obliki tiskovnega sporočila objavili le v Moskvi, ne pa tudi v Washingtonu, kot se ponavadi dogaja.
MINISTRSKA KONFERENCA EGS IN SREDNJE AMERIKE
SAN JOSE’ DE COSTARICA — Danes ponoči se je s sklepnim dokumentom zaključila dvodnevna konferenca zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti in Srednje Amerike, na kateri sta sodelovali tudi Španija in Portugalska ter države skupine Contadora (Mehika, Venezuela, Kolumbija in Panama). Politični del zaključne listine zadeva podporo EGS pomiritvi v tem delu sveta, kakor si jo je zamislila skupina Contadora in ki ji nasprotujejo ZDA, zlasti kar zadeva gospodarsko pomoč sandinističnemu režimu v Nikaragvi. Zelo pomemben je tudi njen gospodarski del
Zastopniki srednjeameriških vlad so konferenco pozdravili kot pomemben znak, da se je Evropa končno zavedla problematike tega dela sveta, italijanski zunanji minister Andreotti pa jo je opredelil kot »politično dejanje velikega pomena, ki označuje začetek intenzivnejšega sodelovanja med Evropo in Srednjo Ameriko«.
• Debel »cvek« za Občino
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nir Vattovani, se je — če si lahko izposodimo prispodobo iz šolskega življenja — vedel kot šolarček, ki iz dneva v dan odlaša in zavlaču je z učenjem, misleč, da bo ob končnem izpraševanju že kako popravil oceno. Ko so ga katinarski starši ob začetku šolskega leta ponovno vprašali, kje se bodo letos učili njihovi otroci, je bil odbornik že spet nepripravljen. Odgovoril jim je, naj sami predlagajo primerno rešitev! Bi lo je, kot če bi v šoli učenec na zastavljeno vprašanje odgovoril učitelju, naj kar sam poišče odgovor nanj.
Opisana primera že najavljata, kakšna bo naša ocena o delovanju občinske uprave na šolskem področju.
Da ne bo nobenih dvomov še žalostna »poslastica«, vedno iz začetka šolskega leta. Otroška vrtca v Barkov-Ijah in v Lonjerju sta začela delovati letos s štiridnevno, oziroma z enotedensko zamudo; prej sta bila zaprta, ker občinska uprava — razpolaga s približno 4 tisoč občinskimi u-službenci — ni dobila dveh čistilk in jih pravočasno namestila v vrtca.
Vse te zamude, zastoji in nerešena vprašanja na šolskem področju nas vodijo le do ene možne ocene, tiste, ki je že od začetka šolskega leta zapisana z rdečim v »redovalnici« katinarskih staršev. Odborništvo za šolstvo tržaške občine in z njim posredno tržaška občinska uprava zaslužita za svoje (ne)delovanje na šolskem področju nič drugega kot debel »cvek«.
Eli HHIll
TRST Ul. Baiamomi 3- tel. 820766 Zastopnik kuhmi tfcfc mORZhiZZD Ul. Di Vittorio 12-tel. 813301
Spodbuden začetek Jadrana
NADALJEVANJE S 1. STRANI
dejal : »S svojimi fanti sem zadovoljen. Preskakali smo nasprotnika in to je bilo odločilno. Sicer pa počakajmo še nekaj kol, preden bomo lahko ocenjevali našo igro.«
Jadran - Caveja Forli 107:75 (53:38)
JADRAN: Klavdij Starc 16 (2:2), Ivo Starc 4 (2:4), Čuk 15 (1:5), Rau-ber 19 (3:4), Ban 25 (9:10), Sosič 2 (2:2), Daneu 16, Vremec, Gulič 6 (2:3), Žerjal 4.
CAVEJA FORLI': Della Salandra, Angelini 4, Mingozzi 6 (2:2), Scho-ber 17 (4:6), Terenzi 16, Vestrucci, Fiorini, Ravaioli 6 (2:2), Biffi 20
(4:7), Cavallari 6 (0:2).
SODNIKA:	Rizzini (Vicenza) in
Petrini (Bočen). PM Jadran 21:30, Caveja 12:19. ON: Jadran 19, Caveja 22. PON: nihče. 3 točke: Schober SINOČNJA IZIDA: Italmonfalcone - Castelfranco 88:90; Vicenza - Ser-volana Leasest 86:72.
^ S.A.C.A.T. 7
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tu|e znamke avtomobilov
TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794308 - 772002
r tik I
Agraria ORIGINA
Zahvaljujemo se vsem odjemalcem za zaupanje, ki smo ga bili deležni
v 25 letih delovanja.
AGRARIA ORIGINA lastnik G. Zanier OPČINE - Narodna ul. 48

THE BRITISH SCHOOL
/O «!•!?!
Em
OF TRIESTE
Ul. Torrebianca 18, tel. 040/69453-69140-60762
Visli
Kdor danes ne zna angleško, ne more računati na poklicno kariero. Zakaj torej ne storite tega, kar je pred vami storilo že tisoče drugih ljudi? Vpišite se tudi vi v BRITISH SCHOOL, da se danes naučite angleščine za vaš jutrišnji dan. Vpisovanje v tečaje za različne zahteve že poteka pod ugodnimi plačilnimi pogoji.
h
s
beneški Slovenci predstavniku vlade
'Ne mečite nam polen pod noge
kcija Slovencev videmske pokrajine med pogovorom z vladnim predstavnikom, videmskim prefektom Laroso
WDEM — Slovenci v videmski pokrajini so s svojim nastopom pri preprosi v vladni palači ponovno dokazali, da so kljub političnim in ideo-* razlikam sila enotni, kadar branijo svojo zemljo in ljudi, ki na njej -, Toliko je res, da na tem prvem srečanju, ki so ga Slovenci videmske line kdajkoli doslej imeli z vladnim predstavnikom, ni manjkala prav ? komponenta naše narodne skupnosti, kajti vsi so se zavedali važno-dogodka v dolgotrajem in demokratičnem boju za svoj obstoj in ^ }n za odpravljanje zgodovinskih zamud, ki jih beležijo brez lastne « in ki bi jih s svojimi silami in ob pomoči vseh, ki imajo posluh za ta anja, radi odpravili.
se ie kot rdeča nit vlekla skozi nastope vseh članov delegacije. u smo v skrčeni obliki poročali prejšnji dan, neposredno po dogodku J1 ■Tokrat pa bi želeli biti nekoliko obširnejši, da bi bralce seznanili gobnostmi o poteku srečanja, zlasti pa z argumenti, ki so jih navajali ipi sogovorniki.
po predhodnem dogovoru med skupinami je predsednik teritorialnega „a SKGZ za videmsko pokrajino prof. VILJEM ČERNO postavil izhoda skupna razmišljanja in pri tem dejal, da govori za slovensko manj-‘ttvečo v tistih 21 občinah videmske pokrajine, ki so uradno priznane Jojezične in za katere je potrebna zaščita po členu šest ustave. Priznal dobre politične volje za rešitev slovenskega narodnega vprašanja z ustavnimi določili, vendar ni mogel zamolčati gonje proti Sloven-1 ker je posebno na Videmskem preveč razširjena in tudi groba. Njen •? ločevanje manjšine po pokrajinah in potiskanje Beneških Slovencev nrejen položaj.
stanove nimajo razloga, da so nezaupljive do nas, je dejal černo. pričakujemo spoštovanje in priznanje naših pravic. To je bil tudi •da smo na pluralistični Osnovi tu, pri vas.«
Profesor PAVEL PETRIČ1Č, predsednik društva Nediia in pokrajinski goleč KPI, je predlagal takojšnjo parlamentarno razpravo o zaščitnem ker se že predolgo zavlačuje. »Predvsem naj vlada predloži svoj fki osnutek, da bo stekla razprava po usklajenem voznem redu«, je , petričič in izrecno opozoril vladnega predstavnika na izbiro demokra-pelode v boju za naše pravice.
FERRUCCIO KLAVORA, predstavnik SLORI in gibanja demokratičnih .Mnou, je brez ovinkarjenja povedal, kar je imel na srcu: »Imamo ob-t’ da vse, kar Slovenci naredimo, ni lepo sprejeto. Država podpira sku-L'i nasprotujejo ustavnim določilom o naših pravicah. Povsem naravno da prihaja do razhajanj med našimi društvi in tistimi, ki se trudijo, Le naše pravice ne bi priznale. Najmanj kar lahko rečem ob takšnem P* je to, da se takšnemu ravnanju države zelo čudimo,« je dejal Klavora, b^dgovorni urednik lista Dom in župnik v Vidmu msgr. MARINO QUA-je zaželel prekinitev ustrahovanja Beneških Slovencev, večje sožitje Zajemanje dejavnosti Beneških Slovencev s simpatijami. Govoril je tudi ffinosti, da se utiša enkratni in nenadomestljiv glas Beneških Slovencev H^nogoči njihova sposobnost in pripravljenost na posredniško vlogo med ^ različnima kulturama.
Rupnik EMIL CENČ1Č je povedal, da so Beneški Slovenci edini italijan-pavljani, ki so se s plebiscitom izrekli za priključitev k njei. Za takšno /eu niso dobili ne jezikovnih in ne gospodarskih priznanj. »Ravno na-č° nam grozi nevarnost narodnega in fizičnega izničenja. Da se to pričakujemo od države stvarne ukrepe za narodni in gospodarski ®ek naših krajev,« je dejal Cenčič.
RENATO QUAGLIA, predstavnik Rezije, je govoril o gospodarski, na i' jn družbeni soodvisnosti vprašanj celotnega obmejnega prostora, ki listalo tudi zaradi svoje zemljepisne odmaknjenosti. Zaradi tega so po-^ skupne italijansko - jugoslovanske gospodarske pobude.
)|Arhitekt VALENTIN S1MONITT1 je rekel, da Beneški Slovenci v Italiji ! A hišo delali težav, pa je kljub temu politika vseh prefektov težila k jgevanju Beneških Slovencev. Italija bi morala biti ponosna na manjšine,
I.	Povezujejo z Evropo, je dejal Simonitti in izrazil upanje, da bo prenosa odprl novo stran v zgodovini odnosov vlade do Beneških Slovencev. k Ur. Rihard Rutar, predstavnik raziskovalnega zavoda SLORI, je uvo k dejal, da po družbeni plati Beneški Slovenci niso enakopravni z Itali-]*°la je zato potujčevalnica slovenskih otrok in zatiralka njihove oseb-'ker ne izhaja iz naše kulturne osnove. Ker učenci v šoli ne govorijo i ^e> imajo sprva težave in slabe ocene. Prihaja celo do takšnih nesmi-;A na temelju splošnih ocenjevalnih kriterijev, ki izključujejo krajevne T°sti, na nižjih srednjih šolah ponavljajo šolsko leto celi razredi. Tako jgznuje Otroke zaradi njihove narodne pripadnosti.
\Judi prof. BEPPINO KRIZETIČ je govoril o šoli in izhajajoč iz prakse, irjl kot pedagoško nujo, da otroci v šoli govorijo v jeziku, ki ga upo-lo izven šole.
V kneški župan inž. FABIO BON1NI je ugodno ocenil reagiranje itali-,ve družbe do svojih vprašanj in dejal, da gre za proces, ko se staro bije Jpm. Bonini je dejal, da je potrebno spodbujati italijansko demokracijo j? ne ozirati več na čase pred 100 ali pred 50 leti, ki nam niso bili
Tni-
službeni in prosvetni delavec v Kanalski dolini SIMEON PREŠEREN V*i poudaril, da je v Kanalski dolini jezik živ tako v družini kot v j?, in javnosti in da je tudi književno znanje slovenščine še vedno zelo e leno med ljudmi, ker so obiskomli utrakvistične, se pravi dvojezične i'v katerih so v prvih razredih osnovne šole učili tudi slovenščino. To je časa Avstrije, ki je kot večnarodna država že takrat razumela potre-hvedbi pouka v materinem jeziku.
i, £refekt Larosa je pozorno spremljal izvajanja posameznih sogovorni-il^injal se je z njimi, da se je z leti marsikaj spremenilo in da se tudi y'acija razvija, kar dokazuje tudi samo srečanje. Na koncu je oblju-^ bo želje delegacije posredoval pristojnim telesom.
J^astopi Slovencev na Videmskem so bili umirjeni in tehtni, takšni, kot j 1ko samo nastopi ljudi, ki se zavedajo, da imajo pravico na svoji strani. 6° bili odločni in morda tudi ostri, so bili samo zato, ker se zavedajo, k^kšnjh razmerah, d kakršnih živijo, čas dela proti njim. Zaradi tega k razumemo, zakaj so nekateri izmed njih govorili celo o nevarnosti na-°.a in fizičnega izginotja.
J 4fi si bo italijanska država res naprtila to odgovornost?
)	GORAZD VESEL
k
Spomenik bratstva v Suhi krajini
VELIKI KORINJ — V tej vasi v Suhi krajini, kjer je med 17. in 21. oktobrom leta 1944 (sedaj mineva torej 40 let) v borbi z Nemci in belogardisti padlo 33 slovenskih in italijanskih partizanov, sta Zveza borcev iz Grosuplja in VZPI - ANPI za Goriško postavili spomenik, ki ga bodo svečano odkrili v soboto, 8. oktobra. Ob tej priložnosti bosta govorila podpredsednik skupščine Slovenije Jože Šušmelj in vsedržavni predsednik VZPI - ANPI senator Arrigo Boldrini. Nastopili bodo moški pevski zbor iz Doberdoba, godba Milice in zbori iz Grosupelj.
V častnem odboru so predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner, predsednik Zveze borcev Slovenije Bož» Gorjan, predsednik skupnosti borcev italijanskih enot Mario A-bram, z italijanske strani pa komisar grupe Divizije Garibaldi Mario Lizzerò, senatorka Jelka Gerbec, poslanec Franco De Carli, deželni svetovalec Ivan Bratina in drugi.
Žerjalova »Rižarna« v Fanu
V počastitev 40-letnice osvoboditve mesta bo v Fanu v organizaciji občine in mestnega VZPI - ANPI od 1. do 6. oktobra prva državna revija pod naslovom »Film - Odportništvo - Mir«. V njenem okviru bo tudi prikaz slovenskega filma na temo narodnoosvobodilne vojne. Na sporedu bo devet slovenskih filmov.
Vsi filmi bodo predvajani v izvirniku, občinstvu pa bo na razpolago simultano prevajanje.
Posebej bodo v okviru festivala predvajali za šole film »Rižarna« našega priznanega filmskega amaterskega mojstra Aljoše Žerjala. Tudi ti kratko-metražni filmi so seveda uglašeni na naslovno tematiko.
Žerjalov film »Rižarna« je bil izbran ne samo zaradi dokumentarnih, pač pa tudi zaradi visokih etičnih vrednot, ki ga odlikujejo, in zaradi svoje vsebinske sporočilnosti vsem rodovom, ki strahot vojne in krutosti fašizma in nacizma niso doživljali. Zanj in pa kot priznanje za delo, ki se navdihuje iz vrednot odporništva in miru (je rečeno v pismu, ki mu ga je poslal župan iz Fana dr. Gustavo Mazzoni), bo med zaključno slovesnostjo v soboto Aljoša Žerjal prejel nagrado »L’Airone d’argento«.
»Rižarno« je Aljoša posnel leta 1968 in odtlej je doživela že veliko priznanj v Italiji in drugod, kar je zgovoren dokaz njene umetniške vrednosti in dokumentarne sporočilnosti. »Odportništvo — je zapisano v spremni besedi k programu — mora še danes predstavljati stalnico ne samo v zgodovinsko - političnih dogajanjih v naši državi, pač pa v zavesti vsakega državljana, mora biti stalnica v prizadevanjih za družbeno in demokratično rast naše skupnosti, ki teži k pravičnosti, napredku in miru«. Žerjalova »Rižarna« vsebuje vse to. (jk)
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Sprostitev za tuj kapital
LJUBLJANA — Dohodek jugoslovanskega gospodarstva ni tolikšen, da bi zadoščal za pospešen gospodarski razvoj. Jugoslavija se mora, kot vse podobno gospodarsko razvite države, zatekati po gospodarsko pomoč k razvitejšim gospodarstvom. Zato se je v preteklosti močno zadolžila, vendar pa je naredila napako, ker teh tu jih posojil ni znala gospodarno obrniti. Zdaj ima za gospodarski razvoj še manj denarja kot prej, ker mora iz dohodka odplačevati v tujini najeta posojila, istočasno pa ve, da brez naložb gospodarstvo ne bo moglo napredovati in da zaradi tega lahko začne država gospodarsko nazadovati.
Nekaj takih možnosti vidi v tem, da bi ukinila orne jitve, ki veljajo za naložbo kapitala tujih oseb v jugo slovanskem gospodarstvu. Te omejitve, ki veljajo od leta 1978 (pa tudi prej so bile restrikcije na tem področju občutne), so povzročile, da je postala Jugoslavija izrazito nezanimiva za tiste naložbene projekte v jugoslovansko gospodarstvo, kjer bi sodelovala domači in tuji partner.
Pravzaprav bi lahko rekli, da sta pomembni samo dve takšni skupni naložbi ! Tuji partner je vložil 100 milijonov dolarjev (General motors) v livarno v Kikindi in 20 milijonov dolarjev (ameriška naftna družba Dow Chemical) za gradnjo rafinerije na otoku Krku.
V preteklosti je Jugoslavija skušala pridobiti več tujih partnerjev za uresničitev takšnih skupnih projektov, kot je npr. livarna v Kikindi, vendar so tujci opozarjali, da pod takimi pogoji, kot jih predpisuje Jugoslavija, ne morejo v obsežnejše naložbe. Glavne njihove pripombe so bile: ne moremo svojega kapitala vlagati v neko podjetje, če potem ne moremo prosto razpolagati z dobičkom, ki ga takšno podjetje, ustvari, če ne moremo odločilno vplivati na poslovno politiko in zlasti na poslovne odločitve takšnega podjetja ter, če ne moremo naložiti toliko denarja kot je gospodarno, pač pa le toliko, kolikor predstavlja 49-odstotni delež pri celotni naložbi. Pripombe tujih gospodarstvenikov so bile tako hude, da so skušali te probleme reševati celo na meddržavni ravni. Spomnimo se, da je npr. zahodnonemški kancler Schmidt med obiskom takratnega predsednika zvezne vlade Djura-noviča zahteval spremembo naših zakonov. Zahtevo so takrat pri nas nekateri razlagali celo kot tuje narekovanje pri pisanju naših zakonov.
Zdi se, da so predvsem ekonomski razlogi bili tisti, ki so tudi v Jugoslaviji pred tremi leti sprožili obširnejšo razpravo o tem, ali spremeniti pogoje, pod katerimi lahko tujci pri. nas vlagajo denar, ali ne. V začetku je bilo izredno veliko političnih, lahko bi celo rekli ideoloških pomislekov o tem, če je širše odpiranje takšnih vrat za tuj kapital skladno z našo družbeno ureditvijo. Dokazovali so, da to lahko ovira samoupravljanje (odločanje delavcev o dohodku podjetja npr.), da lahko na takšen način uvozimo kapitalistične družbene odnose v posamezna podjetja in da je takšen način vlaganja tujega kapitala celo v opreki s stabilizacijskimi prizadevanji.
Večina teh ugovorov je že odpadla. Ugovore je sicer še možno zaslediti, vendar niso več tako očitni, da bi zavirali zvezno vlado pri izdelavi predloga, kaj naj bi spremenili. Napovedane spremembe pa so za naše razmere celo nekoliko nepričakovane.
Vlada namreč predlaga, da deleža tujega kapitala pri takih naložbah sploh ne bi več omejevali, kar pomeni, da lahko tuj partner vloži v skupen projekt bistveno večji delež kot pa jugoslovanski partner. Zanimivo je, da pri tem predlogu sploh ni bistvenih nasprotovanj, več pa jih je pri drugem: vlada namreč predlaga, da bi odpravili omejitev, zaradi katere tuji partner ni mogel odnesti dobička iz države. Doslej je namreč veljalo, da tuji partner ni mogel prosto razpolagati s tistim delom dobička, ki je presegel določeno mejo in so ta presežek poračunali tako, da je tuji partner zmanjšal svoj naložbeni delež. Zdaj predlagajo, da pri delitvi dobička ne bi bilo omejitev in da bi raje uvedli obdavčitev tega dobička (tako delajo tudi v drugih državah). Predlagajo tudi, naj bi bil poslej tuji partner enakovredno zastopan v poslovodnem odboru, tam torej, kjer se oblikujejo glavne poslovne odločitve, seveda pa bo moral spoštovati določila, ki ne dopuščajo kršenja samoupravnih pravic delavcev. To npr. pomeni, da bo tuji partner moral spoštovati pravice delavskih svetov —- delavski sveti pa so tisti, ki dokončno potrdijo najvažnejše poslovne odločitve. Močno je poenostavljen tudi postopek za reinvestiranje dobička in za dodatne naložbe. Vlada celo predlaga, da bi takšne skupne naložbe odobrili celo takrat, ko takšna naložba ni v skladu z dolgoročnim gospodarskim načrtom. Predlaga tudi, da naj nekateri ukrepi domače gospodarske politike ne bi veljali za podjetja, ki bodo nastala na podlagi skupnih vlaganj in da tem podjetjem ne bi bilo treba plačevati nekaterih prispevkov.
Zdi se, kot da vlada predlaga veliko, da bi dosegla vsaj nekaj sprememb. Gospodarstvo gotovo ne bo soglašalo z idejo, da za takšna skupna podjetja ne bi veljali nekateri ekonomski ukrepi, ki bodo veljali sicer za vse ostalo gospodarstvo, in da bi bila takšna podjetja oproščena nekaterih davkov. Po drugi strani pa posamezne republike zahtevajo, da morajo biti takšne naložbe usmerjene zlasti v tehnološki napredek našega gospodarstva, kar pomeni, da morajo biti uglašene tudi z gospodarskimi načrti države oziroma republik.
Najbrž se bo razprava tudi okoli delitve dobička še razvila, toda tudi tu zvezna vlada ne bo imela veliko manevrskega prostora, če hoče z zakonom res preusmeriti zdajšnja gibanja. Povečanje skupnih naložb v jugoslovanskem gospodarstvu pa je seveda osnovni namen teh sprememb. Vlada očitno pristaja na hudo omilitev omejitev zato, ker ve, da je v zdajšnjem gospodarskem trenutku zelo težko zvabiti tuje partnerje v skupne naložbe. Tuji partnerji se namreč prav zdaj veliko raje odločajo kar za neposredne finančne posle, ker se ti posli zaradi dokaj visokih obresti za posojila pogosto bolj splačajo kot pa skupne naložbe. To dejstvo in pa dejstvo, da jugoslovansko gospodarstvo mora tesneje sodelovati s tujimi partnerji (zaradi pomanjkanja naložbenega denarja, zaradi tehnološkega zaostajanja, zaradi iskanja novih, uspešnejših proizvodnih programov), bo odločilno vplivalo na odločanje o tem, kakšen bo nov zakon, ni pa še jasno, koliko .teže bodo imeli ti razlogi pri odločanju za spremembe.
JOŽE PETROVČIČ

V Furlaniji - Julijski krajini
| r~x^Leasest
\	/	Idealno razmerje med zane
razmerje med zanesljivostjo in ugodnostjo, če kupujete s pogodbo leasing.

LEASEST — Soc. Fin. Triestina S.p.A.
Trst — Ul. Genova 14 — Tel. (040) 65978-65095
«tran 4 □ tržaški dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK — 30. septembra
Na slovesnosti v tržaškem gledališču Verdi
Z včerajšnjo podelitvijo nagrad
končano tekmovanje
S slovesnim podeljevanjem nagrad in krajšim koncertom Tržaškega tria (celotno manifestacijo je v neposrednem prenosu prenašala tudi evro-vizija) v gledališču Verdi, se je zaključila letošnja izvedba mednarodnega radijskega in televizijskega tekmovanja »Prix Italia«. Za to priložnost je prišlo včeraj v Trst veliko uglednih gostov, med temi ministra G ava in Signorello, predsednik u-pravnega sveta RAI Za voli, na krajevni ravni pa so se slovesnosti udeležili najvišji predstavniki dežele, pokrajine in občine.
S tem je bilo konec dvotedenskega napornega pregleda in ocenjevanja dramskih, glasbenih in dokumentarnih radijskih ter televizijskih sporedov in udeleženci takih prireditev se bodo spet srečali prihodnje leto na Sardiniji, kot je na jutranji glavni skupščini napovedal generalni direktor RAI Biagio Agnes. Uradni del je torej dočakal svoj epilog, neuradno pa se »Prix Italia« nadaljuje danes z izletom v Slovensko primorje.
Toliko o zunanjem dekoru prireditve. Kar zadeva vsebino pa moramo seveda danes zabeležiti vse nagrajence, čeprav smo jih nekaj omenili že v prejšnjih dneh. Najprej radijski programi. Nagrado »Prix Italia« za najboljšo glasbeno oddajo je prejela produkcija RAI »Lohengrin«
avtorja Sciarrina, medtem ko je v istem žanru šla nagrada »Zaffra-ni« jugoslovanski stvaritvi (Radio Beograd) »Malo večno jezero« avtorjev Radovanoviča in Depolove. »Prix Italia« za radijsko igro je prejela belgijska produkcija »Atmosphčres, diapasons«, posebno nagrado pa za-hodnonemška »Zbiralec mnenj«. Nagradi za dokumentarce pa sta šli za-hodnonemški oddaji »Temna in oddaljena vas« ter danski »Umor letala 007«.
In sedaj še nagrade za televizijo, ki so jih razglasili včeraj. Za najboljši glasbeni program je bila izbrana »Tragedija Carmen« francoske
»Prix Italia«
Antenne 2 v režiji Petra Brooka ; v tem žanru je šla nagrada naše dežele tudi produkciji britanske mreže UK1B »Ralph Vaughan Williams — simfonični portret« režiserja Kena Russella. Izmed dramskih progra mov je mednarodna žirija nagradila spored britanske UKIB »Made in Bri-tain« režiserja Alana Clarka in pa »Zimski dvoboj« Lars Mohlin v produkciji švedske televizije. »Prix Ita lia« za dokumentarce je dobil japonski »Nuklearni holokavst« režiserja Yutake Aide, nagrada »Villy De Luca« pa je šla švedski produkciji »Čudež življenja« realizatorja Boja E-riksona. ■
Novo srečanje o vprašanju spremljevalcev
Na sedežu pokrajinske uprave je bilo novo srečanje med zastopniki pokrajine, občine, šolskega skrbništva in KZE o vprašanju spremljevalcev handikapiranih šolarjev. Pokrajinski odbornik Locchi je poročal, da so ponovno preverili utemeljenost številnih prošenj (letos so jih prejeli, kot smo že poročali, dvakrat več kot lani) ter finančno breme, ki bi ga terjala okrepitev spremijevalske službe. Vsekakor je Lecchi poudaril, da pokrajina o-pravlja to službo nekako po-nalogu občine, ki je za to pristojna in mora tudi nositi finančno breme. Ko bi ugodili vsem prošnjam, bi to stalo občino okrog 130 milijonov lir v prihodnjih treh mesecih.
Za sedaj naj bi izhod iz zagate našli v »racionalizaciji« spremljevalske službe s tem, da bi posameznim spremljevalcem zaupali več handikapiranih iz iste šole, tako da bi čim bolj zmanjšali izdatke. Dogovorili so se tudi, da bodo v najkrajšem času poverili naloge onim spremljevalcem (okrog 40), ki so se jih poslužili že v prejšnjem šolskem letu in ki so potrdili svojo razpoložljivost.
19
Nadaljuje se nedeljski ciklus koncertov, ki ga prireja Oddelek za staro glasbo pri Glasbeni matici v sodelovanju z deželnim sedežem RA1. Na vrsti je drugo glasbeno srečanje — koncert flavtista Roberta Fabbri-cianija — enega izmed vodilnih osebnosti v svetovnem merilu.
Kot solist je nastopal v najvažnejših gledališčih, koncertnih dvoranah, na radijskih in televizijskih postajah širom po svetu, bil je gost raznih evropskih festivalov (Barcelona, 200-let-nica milanske Scale, Middelburg, La Rochelle, Zagreb, Edimburg). Posnel je že več plošč. Njegova poustvarjalnost sega od zgodnjih baročnih sonat tja do najnovejših skladb za flavto.
Fabbriciani posveča veliko pozornost sodobni glasbi, glasbi dvajsetega stoletja. Nedvomno se je flavta v teh zadnjih desetletjih otresla starih estetskih modelov, prešli smo tako na raziskovanje novih akustičnih efektov: od preizkušenja različnih nians barve do istočasnega izvajanja dveh ali celo treh zvokov, od uveljavitve mikrointervalov do tako zvanih »šepetavih« oz. »žvižganih« glasov.
Sodobni skladatelji in glasbeni kritiki označujejo Fabbricianija kot o-sebnost, ki združuje v sebi in nato sporoča občinstvu bistvo sodobne glasbene izkušnje v najčistejši in najbolj človeški obliki. Nedvomno spada Fabbriciani v ozek krog glasbenikov, ki združujejo neoporečno tehniko s pristno muzikalnostjo — v njegovi izvedbi nova glasba zaživi in dobi popoln smisel, posebno očarljivo lepoto.
Današnji koncert obsega sodobne skladbe, slikali b .	„
syjevo impresionistično SlP 'pc Acht Stiiche (Osem skladbi ™ Hindemitha in še var eseje vo. ty 21,5 (skladbo, ki je blla„redsl> leta 1936 ob priliki krstne P™ tve flavte iz platine).	ff
Program bo nadaljeval Pieces for Flute Duet D'*	„
za dve flavti) Johna CaQ ' ^ skladbi bo nastopala s Ja jem tržaška flavtistka Krl* ^ Nato bodo na sporedu nova skladba posvečena gcjc ju italijanskega skladatelja f na, odlomek Das Atmende za bas flavto Luigija ^oTfni0 t Donatonijevi skladbi za P** slovom Nidi.
Pojutrišnjem se bodo v Prebenegu spomnili obletnic ustrelitve kurirk in požiga vasi
KD Jože Rapotec iz Prebenega se vestno pripravlja na spominsko svečanost ob 40-letnici ustrelitve Mire Bandi, Slave Grahonja, Anice Parovel, Angele Bandi in Elvire Kocjančič in na 41-letnico požiga vasi. Pri pripravah za svečanost sodeluje tudi sekcija VZPI Dolina, Mačkolje in Prebeneg.
Čeprav so minila že štiri desetletja, odkar sta omenjena tragična dogodka zaznamovala zgodovino Prebenega, pa v vasi še vedno živi spomin na junaške kurirke, ki so v cvetu mladosti darovale svoja življenja za ideale svobode, demokracije in enakopravnosti. Svečanost bo v torek, 2. oktobra, ob 18.30 pri spomeniku v Prebenegu (v primeru slabega vremena v srenj-ski hiši).
O dogodkih izpred štiridesetih let bosta spregovorila Jože Koren in Dušan Lovriha, sodelovali pa bodo še prebeneški otroci s krajšim recitalom, moški zbor F. Venturini s partizansko in borbeno pesmijo in Stane Raztresen z vencem pesmi na temo »Pesnik v času uporništva« in nizom spominov, ki jih je zbrala mlada domačinka Geni Kozina.
Svečanost bodo organizatorji obeležili s kresom, (ris)
Gostje iz Gribelj danes v Križu
Danes bo obiskala Križ množična delegacija pobratene krajevne skupnosti Griblje v Beli krajini. Domačini bodo pričakali goste iz Slovenije ob 12.30 izpred spomenika padlim, kjer bo krajša slovesnost z nastopom domače godbe na pihala Vesna. V popoldanskih urah bo v domu Alberta Sirka kulturni program» ki ga bo pripravilo KUD Griblje in na katerem bo s pozdravno pesmijo sodeloval tudi domači moški pevski zbor. Prireditev se bo začela ob 17. uri, zvečer pa bo družabnost ob zvokih Belokranjskega tria.
Natečaj ob 80-letnici SPDT: podaljšan rok
Kot smo že večkrat najavili, prireja SPDT ob svoji 80-letnici literarni, likovni in fotografski natečaj na temo »Med skalo in morjem«. Natečaj je namenjen vsem ljubiteljem narave (torej vsem!), osnovnošolski mladini in dijakom nižjih srednjih šol.
Rok oddaje prispevkov je zapadel včeraj, vendar pa SPDT podaljšuje ta rok še za teden dni. Prispevke za vse tri natečaje morajo kandidati odj-dati na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3. nadstr.) ali na sedežu ZSŠDI (isti naslov, drugo nadstropje) do vključno sobote, 6. oktobra.
Vsi izdelki morajo biti označeni z geslom in s kategorijo, v kateri avtor kandidira (ljubitelj narave, osnovna šola, nižja srednja šola).
V svojih tapiserijah izpričuje Magda Starec - Tavčar svojo izredno bogato umetniško ustvarjalnost
S petkove otvoritve razstave tapiserij Magde Starec Tavčar
Vsaka prireditev v Prosvetnem domu na Opčinah je praznik zase. Del zasluge za to gre organizatorjem in vodstvu društva, drugi del sodelujočim, prav gotovo pa zaslužijo posebno pohvalo Openci sami, ki se vedno množično in zavzeto udeležijo vseh prireditev v svojem domu, pa naj bodo te glasbene, dramske, ali likovne zvrsti.
Tak praznik je bil tudi v petek zvečer, ko so v dvorani Prosvetnega doma odprli razstavo tapiserij Magde Starec - Tavčar, ki sicer ni po rodu z Opčin, ki pa so jo domačini
je v
sprejeli za svojo, saj je, kot svojem pozdravnem govoru naglasila predsednica društva Tabor Nori Jerič, že večletna odbornica društva, ki skrbi za razstavno dejavnost in likovno opremo društvenega glasila in ki se je v lanski sezoni izkazala s svojo ustvarjalnostjo tudi pri postavitvi lutkovne predstave. Omenila je še njeno dolgoletno sodelovanje z mladinsko revijo Galeb, njeno sodelovanje na skupinskih razstavah naših likovnikov in njeno stalno pripravljenost, da pomaga tam, kjer sta njena strokovna pomoč in
■ «ntreb0 njeno umetniško znanje V ^ti O tapiserijah, ki jih_, Je :e tokrat prikazala na Dpčlu°°’ ^ govoril tudi umetnostni
Milko Rener, ki je P^^^LjstvU.
ottyn	1) Zfl" {C^1
stvo vseh Slovencev v za‘ZJp\i£0, se lahko ponašamo z uirrg u$t ima povsem nov pristop v\ja, janja tapiserij, in ki PretiS(Mog4* še poudaril, pomembno jn našega kulturnega bogastv :e d vanja. S tokratno razstavo, prof. Rener, je umetnic0 j jg j velik razvoj in napredek, s eTije,\ la iz reprodukcijske ta^aVroVn smo jo doslej poznali, nov ^ metniški izdelek, ki je tudi j njen po zamisli, motivu K j izvedbi sami.	jau>ienci.
Preden so si številni u. Ljno} čera ogledali te, zares.|Z nfl umetnine, po sestavi b° . kompoziciji, kot tudi iz»1 ta p4 lov, ki jih vanje vplet°' 0\ja i ka Marij Čuk in Ace M» : y A čitala še nekaj svojih PeSvred H ke »Igra v matu«, ki Je p izšla.	„ . Pfj
Razstava Magde Starec e(), bo odprta do 7. oktobra. ^ l niča društva pa je navzo zorila na večer, posv»» , , gledališču, ki bo v PT° . jid štva v petek ob 20. ufi gSre° terem bodo o vlogi te na » jjj p kulturne ustanove spregan tj Josip Tavčar, ravnatelj in ju vodja SSG Miroslav Košu gledališkega ansambla.
Iz zakladnice pripovedništva po radiu Trst A
Jutri, ob 16. uri, bo vo radiu Trst A na sporedu prva od 26 oddaj z naslovom »lz zakladnice pripoveuni-štvao.. V značilnem podnaslovu »ne morem pozabiti...* avtor oddaje, režiser in dramaturg Jože Babič, razmišlja o merilih za uvrstitev avtorjev in njihovih literarnih stvaritev v to nanizanko ter pridajo, da se je poskušal izogniti običajnim antologijskim pripadnostim. Odločil se je za neke vrste anketo. V krogu znancev in prijateljev je povprašal »česa ne morejo pozabitu iz literature, ki so jo v življenju prebrali. Marsikoga je Babičevo vprašanje presenetilo in napotilo v razmišljanje, bilo pa je mnogo tudi takih — kot sam ugotavlja — ki z odgovorom niso oklevali.
Y prvi oddaji bomo poslušali igralko Miro Sardoč, ki ne more pozabiti novele angleškega pisatelja Oscarja Wtldeja »Slavček in vrtnica« iz njegove zbirke pravljic. Pravi, da je bila to prva literatura, s katero je pričela študij na igralski Akademiji v Ljubljani...
Nanizanka '»Iz zakladnice pripovedništva« je na sjparedu vsak ponedeljek in petek ob 16. uri.
Na prvi seji po poletnem premoru
Odbor za šolstvo pri SKGZ o razmerah na naših šolah
Pregled razmer na slovenskih šolah ob začetku šolskega leta 1984-85 in možnosti konkretnejšega operativnega delovanja sta bili glavni točki, o katerih je v petek razpravljal Odbor za šolstvo pri SKGZ na svoji prvi seji po poletnem premoru.
Člane odbora je najprej predsednik Odbora za telesno kulturo pri SK GZ Aldo Rupel seznanil z možnostjo usklajevanja dela obeh odborov za pospešitev telesno kulturne dejavnosti na šolah in s tem tudi učvrstitve stikov pred tekmovanj in športnih srečanj med našo mladino in italijanskimi učenci in dijaki.
Odbor za šolstvo je nadalje razpravljal o možnosti operativnega delovanja na šolskem področju. V tem pogledu je bil iznesen predlog o sestavi ožjega tajništva, ki naj bi se pobliže in pravpčasno spoprijemalo z nemajhnimi težavami našega šolstva. Člani odbora so ugodno ocenili predlog o ustanovitvi biltena, ki naj bi informativno in tudi formativno opozarjal na številna odprta vprašanja. Ta bilten naj bi bil periodičen, izhajal naj bi petkrat letno, name-
njen pa 'naj bi bil slovenskim šolnikom in predstavnikom šolskih zbornih organov. Na seji je bilo domenjeno, da bo prva številka novega biltena posvečena bližnjim volitvam v šolske zborne organe, da bi tako starši podrobneje zvedeli za pristojnosti in delovanje šolskih svetov.
Vprašanje prostorske stiske na Ratinati je po pričakovanju zaobjelo večji del razprave o pregledu razmer na slovenskih šolah. Odbor je že takoj ob začetku protestne akcije odločno podprl zahteve katinarskih staršev in ponovil stališče, da bi morala občina in šolsko skrbništvo nemudoma dobiti primemo rešitev zadeve, ki že dva tedna hromi pouk na obeh slovenskih šolah. Odbor se je tudi odločil, da bo v kratkem pripravil podrobnejši pregled razmer na posameznih šolah, da bi se konkretneje seznanil s še odprtimi vprašanji na naših šolah.
• Rajonski svet za Kolon jo in Škorkljo se bo sestal dne 4. oktobra ob 19.30 na sedežu v * Ul. Cotogna 30.
Od torka do petka v Trstu
KONFERENCA OBMORStf11! PERIFERNIH DEŽEL E&
tetin»10
Utrditev vloge dežel v evropskem komunitarnem življenju telLsti: z. in industrijska kooperacija v okviru Evropske gospodarske skuP tork0L, najzanimivejše teme, o katerih bo tekla razprava v Trstu meaI11ednar^ petkom na Konferenci obmorskih perifernih dežel EGS. Gre za fh ( organizem, ki je bil leta 1973 ustanovljen v kraju Saint Mal» jz && predvsem na pobudo Britanije in ki sedaj združuje kar 62 dez držav (ZRN, Danske, Irske, Francije, Italije, Grčije, Portugals in Velike Britanije).	poS1
Tržaško zasedanje bo imelo še poseben pomen, ker bodo na 'V ^ k> ljene osnove za ustanovitev Sveta evropskih dežel, to je °r0aI^1 n0strb* razvijal odnose med deželami EGS in že obstoječimi delovnimi s . poVe med katerimi Alpe Adria, katerih članica je F-JK, Arge Alp. de% deželne uprave centralnih Alp in Konferenca evropskih Per*feIjjje ifjL poleg tega pa bo skušal organizirati dialog, sodelovanje ter štu ne akcije dežel. Poleg F-JK se bo z italijanske strani udelež 0 še devet drugih dežel, vseh delegatov pa bo preko 200.
Protest pomožnega osebja	J
Nadaljuje se protest pomožnega osebja KZE, ki mu v odpust iz službe. Jutri zjutraj se bo delegacija tega osebja ^	tv» ^
za mlade fante in dekleta) srečala z deželnim odbornikom za z	po***ff |
žuli i jem in s predsednikom KZE Scarpo. Pred tem, ob 9.30, P3 ^ osebje priredilo protestno manifestacijo pred sedežem deželncB Trgu Oberdan.
Včeraj po tričetrturnem čakanju na skrbništvu
Srečanje katinarskih staršev s skrbnikom V torek združen nastop na tržaški občini
Obisk katinarskih staršev pri šolskem skrbniku, preložitev združenega posega staršev slovenskih šol v tržaški občini od jutri na pojutrišnjem in »nenapovedan« ogled občinskih delavcev na oddelku nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod — to so osrednji trije dogodki, ki jih je včeraj beležila »katinarska kronika«.
Katinarski starši so se odločili za včerajšnji obisk pri šolskem skrbniku na petkovem sestanku. Ob 9. uri so se skupaj z nekaterimi otroki zglasili na tržaškem šolskem skrbništvu in zaprosili skrbnikovo tajnico za srečanje s skrbnikom. Tajnica jim je odgovorila, da skrbnika ni v uradu,
starši pa so se odločili, da ga počakajo. Po tričetrturnem čakanju jih je tajnica obvestila, da je šolski skrbnik prispel (!) in jih bo sprejel. Starši so mu predočili stanje na obeh katinarskih šolah, skrbnik pa jim je odgovoril, da vprašanje primernih prostorov ni v njegovi pristojnosti; primerne prostore mora preskrbeti občina, je dejal. Dodal je, da je že posegel pri odborniku za šolstvo in da bo še posegel. Katinarski starši so se skratka spet morali soočiti z zvra-čanjem odgovornosti na druge organe; ko so posegli na odbomištvu za šolstvo, so dobili odgovor, da bi se moralo o tem vprašanju izreči šolsko
skrbništvo, na šolskem skrbništvu pa jim pravijo, da se je vsa zadeva zapletla na občini !
Po obisku na skrbništvu so odšli na tržaško občino, kjer so jim sporočili, da župana jutri ne bo na občini. Zato so se odločili, da preložijo združen poseg predstavnikov staršev vseh slovenskih šol v tržaški občini, za katerega so se domenili na četrtkovi skupščini staršev na Stadionu 1. maj, od jutri na torek. Katinarski starši bodo obvestili predstavnike drugih šol o spremembi, uro skupnega posega na občini pa bomo objavili v torkovi številki.
Oddelek nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod so včeraj obiskali občinski tehniki. Po vsej verjetnosti je bil njihov obisk v zvezi s predlagano pregraditvijo ene od dveh učilnic slovenske šole, čemur katinarski starši odločno nasprotujejo. Ob obisku pa je prišlo do »incidenta«. Ravnatelj šole Sv. Ciril in Metod ni prejel nobenega obvestila o obisku občinskih izvedencev na šoli. Občina je sicer o tem obvestila šolsko skrbništvo, ne pa ravnateljstva. Zaradi tega ravnatelj povsem upravičeno ni dovolil ogleda šole.
Medtem so katinarski osnovnošolci »izgubili« do včeraj že štirinajst dni pouka, srednješolci pa sedem...
Novi urniki nekaterih trgovin
S sončno uro bodo za nekatere trgovine stopiili v veljavo novi umiki. Trgovine jestvin, delikates, drogerije in cvetličarne bodo uvedle zimski umik, po katerem bo dopoldanski o-
Rajonski svet pri Sv. Ani vrnil mandat
Že večkrat smo v našem dnevniku opozorili na dejstvo, da osrednja občinska uprava zanemarja delo in vlogo rajonskih svetov ter da jim večkrat niti ne priznava tiste minimalne posvetovalne vloge, ki tem telesom pripada po zakonu. To se dogaja tudi za čisto praktične zadeve, tako da morajo sami rajonski svetovalci ob brezbrižnosti osrednje uprave večkrat sami in na lastne stroške poskrbeti za fotokopije rajonskih dokumentov ali za njihovo pretipkanje. V znak protesta proti takemu zadržanju občine je rajonski svet za Sv. Ano - Kolonkovec - Naselje sv. Sergija vrnil svoj mandat županu Richettiju in tako popolnoma prekinil svoje delovanje. To odločitev so soglasno podprli vsi svetovalci.
Študentovski odbori za mir zbirajo podpise
Študentovski odbori za mir obveščajo, da je pravkar stekla vsedržavna akcija zbiranja podpisov za predstavitev dveh zakonskih predlogov v italijanskem parlamentu. Prvi zadeva pravico državljanov do soodločanja pri vojaško-političnih izbirah, drugi pa zahteva razpis izrednega ljudskega referenduma o upravičenosti postavitve jedrskih raketnih izstrelkov v Comisu.
Podpise zbirajo v naslednjih tržaških uradih; občinsko tajništvo, Trg Granatieri 1, od 1. do 12. ure; notarski urad Clarich, Ul. XXX oktobra 19, od 10. do 12.30 ter od 17. do 19. ure; notarski urad Giglio, Ul. Cassa di Risparmio 11, od 18. do 19. ure; notarski urad Comisso, galerija Pretti 4, od 17. do 18.30, notarski urad Dei Rossi, Ul. S. Nicolò 33, od 9.30 do 12. ter od 15.15 do 17.45.
Od jutri na Repentabru
refekcija
in prevoz otrok
Repentabrska občinska uprava obvešča starše otrok, da bo z jutrišnjim dnem pričela delovati šolska refekcija v vrtcu na Colu. Od jutrišnjega dne dalje bo po istem umiku kot v lanskem šolskem letu delovala tudi prevozna služba s šolabusom za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo.
Prometni predpisi za vožnjo pod Križem
Tržaška občina je izdala odlok, po katerem je v obdobju trgatve med 28. septembrom in 28. oktobrom prepovedano voziti po Ul. del Fucino in po cestah, ki povezujejo omenjeno ulico s Križem in železniško postajo s cesto, ki pelje proti Brojnici (do »filtrov«). Prepoved ne velja za vozila vinogradnikov in prebivalce Križa, ki bodo lahko v obeh smereh vozili po omenjenih cestah. Predvidena dovoljenja izdaja rajonski svet za zahodni Kras.
• V Pasaži Protti se nadaljuje prodaja abonmajev za Teatro stabile za sezono 1984/85.
Nova glasbena oddaja na Radiu Trst A
Včerajšnje snemanje Kabaret skupine na Radiu Trst A
Z novim trimesečjem in ob začetku šolskega leta presenečenje na Radiu Trst A: nova glasbena oddaja v živo iz Avditorija »A« tržaškega sedeža Rai, s prisotnostjo občinstva — verjetno mladega. Oddaja bo vsakih petnajst dni ob sobotah popoldne, nastopali in tekmovali bodo kantavtorji in ansambli lahke glasbe.
Povezoval bo Igor Malalan, ob njem pa bo stala Kabaret skupina s svojimi skeči in pesmimi. Nastopajoče
bodo ocenjevali bralci Primorskega dnevnika in občinstvo, ki bo prisotno v Avditoriju. Najboljši tekst in najboljšo glasbo bo ocenjevala tudi posebna komisija.
Naj še povemo, da bosta na prvi oddaji — ki bo v soboto, 6. oktobra, ob 17.10 — nastopala kantavtor Ivo Tul in ansambel Galebi. O načinu glasovanja in drugih udeležencih bomo še poročali.
Tovornjak poškodoval avtocestni priključek med Sesljanom in Nabrežino
Na pokrajinski cesti med Nabrežino in Sesljanom se je pripetila včeraj ob 11.45 nenavadna nesreča. Posebne vrste tovornjak, kakršnemu pravijo tudi cestni traktor, je silovito zadel v nadvoz, po katerem se iz Sesljana pripelješ na Trbiško ce sto (ali državno cesto 202) in gre torej za avtocestni priključek. Kamion je prevažal buldožer, tovor pa je bil previsok in je poškodoval kar 10 do 15 cementnih tramov.
Na prizorišče nezgode so kmalu prišli občinski redarji, nabrežinski karabinjerji s kapetanom Perronejem na čelu, področni ravnatelj družbe AN AS Mari in v zastopstvu devinsko-nabrežinske občinske uprave starejši odbornik Brezigar. Preverili so škodo, ki se po prvi bežni oceni suče o-kròg 100 milijonov lir, in ugotovili, da bo treba vseh deset cementnih blokov zamenjati ; delo ne bo ne lahko ne kratko in kaže, da bo avtocestni priključek moral ostati zaprt za promet kakšna dva meseca. Promet po pokrajinski cesti med Sesljanom in Nabrežino pa se bo za nedoločen čas odvijal izmenično zdaj v tej zdaj v
oni smeri na eni sami strani cestišča.
Tovornjak znamke mercedes benz z evidenčno tablico GO 114518, last podjetja Società escavazioni ghiaia iz Turjaka, je v smeri proti Nabrežini vozil 49-letni Enrico Puntin, po rodu iz Ogleja in doma v Fiumicellu, Ul. Papariano 93. Karabinjerji so nam ponazorili, da je za nesrečo odgovoren Puntin sam.
• Včeraj ob pol petih popoldne so z rešilcem Rdečega križa prepeljali v katinarsko bolnišnico 25-letnega A-driana Di Quinzia, ki stanuje v Ul. Forlanini 81. Sprejeli so ga v ortopedsko kliniko zaradi zloma desne noge in se bo moral zdraviti predvidoma dva meseca.
Mestni redarji so povedali, da se je Di Quinzio, ki službuje v neki kinodvorani, poškodoval v prometni nesreči : ko se je z lastnim motornim kolesom znamke benelli vozil po omenjeni ulici proti domu, je iz nepojasnjenih razlogov (morda zaradi nepazljivosti) silovito trčil v parkiran avtomobil.
Prireditve in $poročila kulturnih društev in organizacij
KD Primorec - Trebče vabi na gostovanje amaterskega odra »J. Štoka« s Proseka - Kontovela s komedija Josipa Tavčarja PARIZ JE PAČ PARIZ. Predstava bo v torek, 2. oktobra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom -Knjižnica P. Tomažič in tovariši. V petek, 5. oktobra, ob 20. uri vabimo na večer posvečen temi NAŠE GLEDALIŠČE DANES (Njegova vloga in nerešena vprašanja). Srečanja se bodo udeležili prof. Josip Tavčar, ravnatelj in umetniški vodja SSG Miroslav Košuta in člani ansambla SSG. Vabljeni !
KD Primorsko - Mačkolje bo v sredo, 3. oktobra, ob 17. uri položilo venec padlim vaščanom na spominsko ploščo v Zazidu.
Društvo zamejskih likovnikov sporoča, da bo seja odbora v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20. uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20.
KD Lonjcr - Katinara in ŠD Adria
prirejata danes, 30. t.m.. v Lonjerju PRAZNIK GROZDJA, ob 17. uri nastop mešanega pevskega zbora Primorec iz Trebč ter Veselih godcev iz Bolj unča.
Pevski zbor Lipa iz Bazovice vabi stare in nove pevce na sestanek, ki bo jutri, 1. oktobra, ob 20.30 v Bazoviškem domu.
stal nespremenjen, v popoldanskih urah pa bodo odprte od 16.30 do 19. ure; mlekarne in prodajalne kruha bodo odprte od 17. do 19. ure, prodajalne zelenjave in mesnice (ob sobotah in predprazničnih dneh) pa od 16.30 do 19. ure. Ostale trgovine bodo ohranile dosedanji umik.
Zelenjadna tržnica na debelo bo od oktobra dalje za odjemalce odprta (razen ob ponedeljkih) od 9.45 do 10.45.
Dograjena povezava med Reško, Katinarsko in državno cesto 202
Pred nedavnim je bila dograjena cestna povezava med Reško cesto, državno cesto 202 in Katinarsko cesto. V okviru nove povezave veljajo naslednji prometni predpisi: enosmerna vožnja za vsa vozila na Katinarski cesti na odseku in v smeri od državne ceste 202 do Reške ceste in od državne ceste 202 do Ul. Montebello ter na dveh odsekih, ki povezujeta Katinarsko cesto z državno cesto 202; obveznost postanka (STOP) na križišču od. nove povezave proti Reški in Katinarski cesti ter na dovozih na državno cesto 202.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi mše drage
Sofije Berdon vd. Pregare
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njen spomin.
Žalujoči svojci
Bol junec, Trst, 30. septembra 1984
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Marije Furlani vd. Boneta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Trst, Bol junec, 30. septembra 1984
ZAHVALA
Ob težki izgubi drage mame
Juštine Trampuž vd. Kante
se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami.
Posebna zahvala dr. Grudnu, občinskim delavcem, g. župniku Makucu, pevskemu zboru Rdeča zvezda, družinama Milič in Žigon ter vsem darovalcem cvetja.
Žalujoči svojci
Zgonik, Ljubljana, Doblar, 30. septembra 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Ivana (Cvetka) Stefančiča
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala dr. Radi-slavu Ukmarju, osebju I. pnevmolo-škega oddelka bolnišnice Santorio na Opčinah, dr. Settimu, Dušanu Košuti, Gigiju Bogatcu, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Križ, 30. septembra 1984
29. 9. 1979	29.9.1984
Ob 5. obletnici smrti
Justa Krevatina
se ga z žalostjo spominjata žena Marija in sin Willy z družino.
Dne 27. septembra nas je prerano zapustil naš dragi
Josip Tominz
Pogreb bo jutri, 1. oktobra, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v katinarsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Pina Cunja, hčerki Elizabeta in Aleksandra, brat, sestri in ostali sorodniki
Trst, 30. septembra 1984
Ob težki izgubi dragega strica Pinota izrekajo iskreno sožalje teti Pini in sestričnama Elizabeti in Aleksandri svaka Benjamin in Marčeto z družinama ter nečaki Aldo, Laura in Savo Cunja z družino.
Zapustil nas je naš dragi
Vittorio Cossutta
Pogreb bo jutri, 1. oktobra, ob 11.30 iz kapele na pokopališču pri Sv. Ani v Križ.
Žalostno vest sporočajo žena Bruna, hči Pia z možem P torom, sin Carlo z ženo Nidio in drugo sorodstvo
Trst, 30. septembra 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo)
T	Zapustila nas je naša draga
» mama in nona
Antonija Husu por. Verša
(Tona)
Datum in uro pogreba bomo sporočili.
Žalostno vest naznanjajo: hči Anica in sinova Ivan in Slavko z družinami, vnuki Karla z družino, Ivana, David in Just ter drugo sorodstvo.
Prosek, Melbourne, 30. septembra 1984	r
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage
Anice Milkovič vd. Ščuke
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin.
Posebna zahvala g. župniku Grmeku, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.
SVOJCI
Barkovlje, Trst, 30. septembra 1984
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Božidarja Šušmelja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, vaščanom, sekciji VZPI - AN Pl Trebče ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Trebče, 30. septembra 1984
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in tašče
Ane Bašič vd. Busan
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Lonjer, 30. septembra 1984
Danes, NEDELJA, 30. septembra JELKA
Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 18.47 — Dolžina dneva 11.45 — Luna vzide ob 13.38 in zatone ob 22.05.
Jutri, PONEDELJEK, 1. oktobra
SEVER
Vreme včeraj: temperatura zraka 17,5 stopinje, zračni tlak 1016,7 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 85-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 19,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Danja Košuta, Ambra Santoro, Sabrina Di Grazio, Niccolò Cornar, Carlotta Codia.
UMRLI SO: 65-letni Rodolfo Vidotto, 71-letni Spiridione Scipioni, 82-letni Giovanni Plet, 87-letna Rosalia Tersar vd. Nacmias, 78-letni Nereo Lovisatti. 77-letna Silvia SpazzaU, 71-letna Pierina Crociati.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan:
tel. 299-197.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Citino 36, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure:
LOTERIJA
BARI	3	2	39	74	16
CAGLIARI	45	59	35	83	41
FIRENCE	26	81	46	3	87
GENOVA	19	46	70	57	87
MILAN	13	57	12	80	4
NEAPELJ	11	53	■1)	60	43
PALERMO	13	7	83	31	8
RIM	58	72	74	62	32
TURIN	70	11	64	90	7
BENETKE	36	87	16	56	64
ENALOTTO
1X1	111	1X2 X X 2
KVOTE:
12 — 67.470.000 11 — 1.008.000 10 —	99.400
informacije SIP uporabnikom
Plačilo telefonskega računa
Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za V. dvomesečje 1984 in da so objave v časopisih trenutno edini način terjatve.
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših lokalnih sedežih, ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki |o
predvideva pravilnik.
^šSlP
Società h altana per l'Esercizio Telefonico p a vv
1
*55* SLOVENSKO
vStI^stalno .
'GLEDALIŠČE V TRSTU
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1984-85
REPERTOAR :
Anton Tomaž Linhart:
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
režija Jože Babič
Ivanka Hergold:
PARACELS
(ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA)
režija Boris Kobal
Ettore Petrolini:
CHICCHIGN OLA
režija Mario Uršič
Tennessee Williams:
MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI
režija Dušan Mlakar
Drago Jančar:
DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI
gostovanje Drame SNG Maribor
Ivan Pregelj - Matjaž Kmecl:
PLEBANUS JOANNES gostovanje PDG Nova Gorica Vpisovanje abonentov do 10. oktobra od 10. do 12. in od 18. dò 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul Petronio 4. Dosedanji a-bonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 5. oktobra od 9. do 14. ure. Telefon 734-265.
BALETNA ŠOLA SSG
Sestanek staršev, otrok in baletnih pedagogov bo jutri, 1. oktobra, ob 15. uri v Kulturnem domu.
V TRSTU
Piero Chiara
DELITEV
komedija
v torek, 2. oktobra, ob 20.30 v gledališču »F. Prešeren« v Bo-Ijuncu.
gledališča
razstave
LU'i'ili
[fS». SLOVENSKO ^STALNO ^GLEDALIŠČE 37 v TRSTU
vabi na
mladinski ples
—	da vam v petih minutah (5xG0 sekund) obrazloži letošnji repertoar,
—	da vam razjasni ta oblačni začetek jeseni,
•— da prisluhne vašim po vaše upravičenim pripombam,
__ da vas v odmorih razveseli z nekaj imenitnimi kabaretnimi točkami,
—	da vas, duicis in fundo, prepriča za nakup abonmaja.
Kdaj, kje in kaka? V SOBOTO, 6. oktobra, ob 20. uri v BARU Kulturnega doma v Trstu. ZASTONJ
GLASBENA MATICA TRST
ODDELEK ZA STARO GLASBO Deželni sedež R AI v Trstu
Danes, 30. t.m„ ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29 v Trstu
ROBERTO FABBRICIANI
flavta
sodeluje
ERIKA SLAMA
flavta
koncerti
VERDI
Danes, 30. t.m., ob 18. uri drugi koncert nove simf. sezone. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Pinchas Steinberg, na sporedu pa bodo skladbe Stravinskega, Glazunova, Čajkovskega. Kot solist bo nastopil violinist Fernando Selvaggio.	___
Pri blagajni gledališča (tel. 631-948) so na razpolago vstopnice za koncert.
kino
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	petek, 5. oktobra, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije -Rumeni abonma.
Okrogla dvorana
Danes, 30. t.m., ob 20.30: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«.
Srednja dvorana
V	četrtek, 4. oktobra, od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure: Simpozij ob 80-letnici rojstva S. Kosovela.
Jutri, 1. oktobra, ob 20. uri: Večer kubanskega animiranega filma.
I. preddverje
Jutri, 1. oktobra, ob 9. uri: Računal-nica.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
V	sredo, 3. oktobra, ob 20. uri: E. O’Neill »Dolgega dneva potovanje v noč«. Predstava za abonma sreda - S in izven v gledališki dvorani v Solkanu.
razna obvestila
mali oglasi
Ariston 15.30 — 22.00 »Noi tre«. Režija P A vati.
Eden 16.30 — 22.00 »Nudo e crudele«. Film za vsakogar.
Fenice 17.30 — 22.15 »Claretta«. Claudia Cardinale.
Excelsior 15.30 — 21.00 »C’era una volta in America«. Režija Sergio Leone. Robert De Niro.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Casanova II.«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30—22.10 »Scuola dl polizia«.
Dvorana št. 3	15.00 — 22.15 »Zom-
bi - II.«.
Grattacielo 15.15 — 22.15 »Conan il distruttore«.
Mignon 16.00 — 22.15 »Dimensione- inferno«. Ken Wahl.
Aurora 15.15 — 22.00 »II Bounty«. Capitol 15.00 — 22.00 »All'inseguimento della pietra verde«.
Vittorio Veneto 15.30 — 22.00 »Fantozzi subisce ancora«. Paolo Villaggio. Lumiere 15.00 — 22.00 »Bambi«. Walt Disney.
Jutri 16.00 — 22.00 »1941 : allarme ad Hollywood«. John Belushi.
Radio 15.30 — 21.30 »Johana, la farfalla in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 15.30 — 22.00 »The Day After -Il giorno dopo«.
ftótifth,
olTflRo
LESENI PODI: dobava -montaža - popravila -strganj? - lakiranje
Trst - Ul. Marco Polo 35/A Tel.: (040)775190
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. MAGDA STAREC - TAVČAR razstavlja svoje tapiserije do 7. oktobra. Umik: ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure.
Otroški pevski zbor vabi vse otroke, da se udeležijo pevskih vaj. ki bodo ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure v Dijaškem domu v Trstu. Prva vaja bo v torek, 2. oktobra, ob 17. uri.
Otroški pevski zbor (otroci iz vrtca)
bo imel prvo vajo v torek, 2. oktobra, ob 16. uri v Dijaškem domu v Trstu.
KD Vesna, ŠD Mladina in sekcija
VZPI-ANPI prirejajo danes, 30. t.m., v Križu srečanje s pobrateno krajevno skupnostjo Griblje. Goste bomo pričakali ob 12.30 pred spomenikom padlim, ob 17. uri bo v Domu A. Sirk kulturni program. Sledila bo družabnost.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
^ optika
Viki,
foto-kino
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. RoeMttl) TRST	Telefon 77-28-M
J. RAPOTEC - Prebeneg v sodelovanju s sekcijo ANPI-VZPI Mačkolje - Dolina -Prebeneg
vabi na
SVEČANOST
OB 40-LETNICI USTRELITVE KURIRK IN 41-LETNICI POŽIGA VASI
v torek, 2. oktobra, ob 18.30 pri spomeniku padlim v NOB.
V primeru slabega vremena bo proslava v društveni dvorani
KRZNARSKA DELAVNICA KOŠUTA NEVA prodaja jope iz različnih kož: svizec, murmansk, lisica ter ovratnike in drugo. Najnovejši modeli, sezona 84/85. Tel. 61634.
PRODAM vespo po ugodni ceni. Tel. na'št. 228-580.
TOVARNA DOZIRNIH ELEKTRONSKIH ČRPALK za saniranj; odpadnih voda išče predstavnike ali agente za nekrita področja. Poslati curriculum na: ETATRON Srl — Viale Luca Gaurico 257 — 00143 ROMA.
GROZDJE ZA VINO oddaja Riolino, Zgonik. Tel. 229-331,
OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. UČITELJICA supientka na osnovni šoli, z znanjem italijanščine, slovenščine, angleščine in srbohrvaščine, ± opravljenim tipkarskim tečajem, vešča u-radniškega dela, išče katerokoli zaposlitev v popoldanskih urah. Tel. na št. 818-067 od 15. do 18., ure.
18-LETNO DEKLE išče katerokoli zaposlitev. Tel. 412-543.
PRODAM plavnik, 22 hi. Tel. 200-169. GOLF GTI/1600 cc, črne barve, letnik 1982 v odličnem stanju prodam. Informacije v večernih urah na tel. št. 0481/991-040.
GORIŠKO PODJETJE zaposli uradnika/ co z znanjem slovenščine. Pisati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Knjigovodja«. UČITELJICA z večletno prakso nudi pomoč pri učenju ati sprejme katerokoli zaposlitev. Tel. 231-851. PRODAM 3-sobno stanovanje in box za avto, skoraj nova pri Sv. Ivanu. Tel. 040/567-939 od ponedeljka dalje ob urah kosila.
KUPIM staro hišo z zemljiščem na Krasu. Tel. 763-119.
ZLATO, zlate kovance kupi ati ugod no zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst.
Na splošni gimnaziji v Kopru je zelo uspešno maturirala
ROSANA ABRAMI
Čestitajo ji starši in brat Franko.
Na zagrebški Akademiji za kazalište, j Um i televizi ju je z odliko diplomiral za režiserja
MARKO SOSIČ Čestitata mu družini Malalan in Ferfolja.
Lucilli in Francu Crevatinu se je pridružila
ANGELA
Iskreno jima čestita, novoro-jenki pa želi vso srečo v življenju
KD F. Venturini
čestitke
Danes praznuje 50. rojstni dan ELVIRA. Vse najboljše ji želijo mož Pepi, hči Grazia, zet Livio in mati Urša.
Jutri "bo postala polnoletna moja draga teta KATJA MILIČ. Da bi še naprej dobro »štrimpelirala« in pravilno volila ji želi Nastja.
Danes praznuje nono RINO rojstni dan. Mnogo zdravja in veselih uric s košem poljubčkov mu želita Irina in Peter. Voščilom se pridružujeta Alda in
Se28KÌj t.m. je ANDREJ PEGAN diplomiral za profesorja glasbe na oddelku za orgle na tržaškem konservatoriju Tartini. Iskreno mu čestita družina Rudež.
Včeraj je praznovala rojstni dan draga mama ZOFIJA SLAVEC iz Doline št. 442. Iz srca ji čestitajo in želijo vse najboljše sinova ter hči z družinami.
Te dni je praznovala SILVIJA rojstni dan. Vse najboljše ji želita Monika in Karin.
Včeraj sta v Mavhinjah praznovala 63. in 62. rojstni dan VENCESLAV TERČON in žena VALERIJA. Vse najboljše, obilo zdravja in veselja jima želi družina Tode.
OBČINA TRST
XIII. ODDELEK
URBANISTIKA IN PROMET
Upravni odsek
Prot. št. XIII - 83/ 194/8
OBVESTILO
Načrt za obnovo po zasebni pobudi: Ulica Valdirivo št. 34, delniška družba TOSCO Giuliana
ŽUPAN,
upoštevajoč, da je s sklepom št. 364 z dne 6. junija 1984 občinski svet sprejel načrt in osnutek dogovora za obnovitveni načrt po zasebni pobudi, ki ju je predložila delniška družba TOSCO Giuliana: Ulica Valdirivo št. 34 — sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonitega dne 4. julija , 1984 št. 364*
na osnovi določb 27. člena deželnega zakona št. 23 z dne 9. aprila 1968, 28. in 30. člena zakona št. 457 z dne 5. avgusta 1978 ter 43. člena deželne^ ga zakona št. 45 z dne 24. julija 1982 obveščam,
da je zgoraj omenjeni načrt za obnovo deponiran v občinskem tajništvu (oglasna deska) za 20 dni zaporedoma in sicer od 1. oktobra 1984 pa do vključno 21. oktobra 1984;
da si ga v omenjenem roku lahko vsakdo ogleda in to ob delavnikih od 7. do 19. ure ter ob praznikih od 7. do 13. ure;
da lahko zainteresirane osebe v roku 20 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu objave pa do 10. novembra 1984, predložijo pismene pripombe na ustreznem kolkovanem papirju.
Trst, 31. avgusta 1984 '
ŽUPAN
dr. Franco Richetti NAMESTNIK GLAVNEGA TAJNIKA dr. Aldo Gerin
TECNOFOTO
Ul. Conti 12 Tel. 772-298 Trg sv. Jakoba 14 Tel. 741-485
BARVNE FOTOGRAFIJE SE ISTI DAN
00 VEDNO ZASTOPNIK »FUJICR0ME«
DIAPOZITIVI V 2 URAH
izleti
Letniki 1914 s Proseka priredijo izlet in vabijo tudi letnike 1913 in 1915. Interesenti naj se javijo v prodajalni jestvin pri Irmgard na Proseku.
sklad
Darujte
Mitje Cuka
E.Fermi
Aranžerji
Programaterji
Finančni izvedenci
Uradniško
knjigovodstvo
Stenografija
in strojepisje
Tajništvo
Slikarstvo
TRST UL. CORONEO 1
TEL 732042	732423
včeraj - danes
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv
Nedelja, 30.
ITALIJANSKA
Prvi kanal
10.00	Secret Valley - I buoni e cattivi 10 25 Nils Holgersson - risanke 11.55 Praznični dan 12.15 Zelena linija
13.00	- 14.00 Dnevnik 1 ob 13. uri
13.30	- Dnevnik - vesti
14.00	- 19.50 Domenica in., kronike in športni dogodki
17.30	Fantastico bis
17.50	Italijansko nogometno prvenstvo
18.20 90. minuta
20.00	Dnevnik
20.30	Un delitto - po romanu George-sa Bemanosa
22.00	Dnevnik
22.10	Športna nedelja
23.10	Sulle strade della California -TV film
00.05 Dnevnik - zadnje vesti in vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Glasbena oddaja
10.50	Quel derby '83 - programa Alberta Giubilo
11.40	Charlie Chan nell’isola del tesoro - film
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.30	La donna di moda - 1. del
14.30	Non si sa mai 16.05 Dnevnik - neposredni šport
17.40	Due e simpatia - nadaljevanka dneva
septembra
TELEVIZIJA
18.40 Športna poročila
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo
19.50	Dnevnik 2
20.00	Dnevnik 2 - domenica sprint Dogodki in osebnosti športnega dne
20.30	Storia di un Italiano - Alberto Sordi
21.30	Per amore e per onore -TV film
22.20 Dnevnik 2 - večerne vesti
22.30	II mondo della scienza -Znanstvena oddaja
23.25 Šola in vzgoja - L’immagine e l’idea
23.55 Dnevnik 2 - zadnje vesti
24.00	Prato - kolesarstvo
Tretji kanal
11.45 Fiestas grandes - glasba in folklora
12.10 Live - koncert v živo - Edoardo Vianello e la nuova generazione
13.00	- 17.35 Šport
17.35 Le spie vengono dal semifreddo - film
19.00	Dnevnik 3
19.20 Deželni šport
19.40 Girofestival ’84
20.30	Domenica gol - komentarji in razgovori
21.30	Perchè si - perchè no
22.05 Dnevnik 3
22.30	Nogometno prvenstvo - serije A
23.15 Concertane - Simple Minds
Ponedeljek,
ITALIJANSKA
Prvi kanal
10.00	- 11.45 Televideo
12.00	Dnevnik - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella? opoldanski spektakel
13.25 Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
13.55 Dnevnik 1 - Tri minute...
14.00	Pronto... Raffaella? zadnji poziv
14.05	II mondo di Quark
15.00	Šola in vzgoja
15.30	Pechino: proslava ob 35-letnici republike
16.30	Športni dogodki tedna
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Gli antenati
17.30	Brendon Chase - 6. nadalj.
18.30	Taxi - TV film
19.15	Action now - Questa pazza, pazza America
19.40 Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Un delitto - po romanu Geor-gesa Bernanosa
22.00	Dnevnik
22.10 Srečanje s kinematografijo
22.15	Posebni dnevnik
23.05	Jessica Novak - TV film
24.00	Dnevnik - Danes v parlamentu
Drugi kanal
10.00	- 11.45 Televideo
12.00	Segreto diplomatico 1. epizoda
1. oktobra TELEVIZIJA
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capital - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- 16.00 Tandem
aktualnosti, igre in zanimivosti
16.00	Stanza n. 13 - TV film
16.25	Šola in vzgoja:
tečaj nemškega jezika 16.55 Due e simpatia - nadalj. dneva
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Rim: Giochi della gioventù Ì8.40 I professionals - TV film
19.45	Dnevnik 2 20.20 Športna poročila
20.30	Dnevnik 2 - Chi, ovvero quando il piccolo è... grande
21.25	Colombo - TV film
22.40	Dnevnik 2 - Večerne vesti
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti 23.50 Šola in vzgoja : Mladi in glasba
Tretji kanal
16.00	Nogometno prvenstvo serije A in B
18.30	Speciale Orecchiocchio glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni šport
20.05 Šqja in vzgoja: Otroštvo v mestu
20.30	Indagine sui sentimenti 4. in zadnji del
21.30	Dnevnik 3
21.40	Šola in vzgoja
22.10 Ponedeljkov športni proces 23.15 Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
9.00 Poročila
9.05	Živ, žav, otroška matineja
9.50 Jack Holbom - mladinska nadaljevanka
10.20	Marco Polo - nadaljevanka
11.35 625 - oddaja za stik z gledalci
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
14.15	Prisluhnimo tišini - oddaja za slušno prizadete
14.45	Mostovi
15.15	TV teka - glasbene prireditve in ugankarske oddaje
16.15	Poročila
16.20	Moja draga Klementina - ameriški film
17.55	Športna poročila
18.10 Letniki 1960 - 1970
19.05	Risanka
19.20	Cik - Cak
19.24 TV in radio nocoj
19.26 Zrno do zrna
19.30 Dnevnik
19.55	Vremenske razmere
20.00	Balkan ekspres - nadaljevanje in konec
21.00	Iz črnogorske kulturne zakladnice
21.45	Športni pregled
22.15	Poročila
Zagreb
10.20	Poročila
10.30	Glasbeni tobogan - otroška matineja
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Jugoslavija, dober dan
14.00	Narodna glasba
14.30	Portret zemlje - dok. serija 15.25 Nedeljsko popoldne
17.35 Filip iz škatle -Poljski film
18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma
19.30	Dnevnik
20.00	Balkan ekspres - nadaljevanje in konec
21.00	Pod jadri regate - dokumentarna reportaža
21.45 Športni pregled
22.15	Dnevnik
Koper
17.00	Risanke
17.15	Košarka : Zadar - Partizan
18.30	TV film iz serije Ryan
19.30	Dolgo iskanje - dok. oddaja
20.20	Hoffman - film
22.10	Dokumentarna oddaja
23.10	Glasbena oddaja
Ljubljana
8.50	in 10.35 TV v šoli
17.20	Poročila
17.25	Smogovci - otroška nadalj.
17.55 Informatika
izobraževalna oddaja
18.25	Podravski obzornik
18.40	Pet minut za rekreacijo
18.45	Pop godba : Novi rock '84
19.05	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I
20.00	Dominik Smole:
Ljubezni - TV drama
21.05	Studio 2
22.05	Dnevnik II
Zagreb
16.30	Videostrani
17.40	Poročila
17.45	Zgodbe bosansko - hercegovskih pisateljev
18.00	Pripovedke narodov in narodnosti Vojvodine
18.25	Kronika občine Bjelovar
18.45	Pop godba
19.30	Dnevnik
20.00	Izpoved taksista - TV drama
21.05	Argumenti zunanjepolitična oddaja
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
VOJSKO — 40-letnica partizanske tiskarne »Slovenija«
KRIŽ - BAZOVICA —- Akcije za dvojezične krajevne table TRST — Proglasitev zmagovalcev »Prix Italia«
FANO — Slovenski filmi na festivalu o miru in odporništvu TRST — Nagraditev udeležencev glasbenega natečaja »Trst«
TRST — Razstava mladih mojstrov v TK galeriji
ŠTANDREŽ — Prireditev KD Oton Župančič
GORICA — Mednarodni pohod (er športni, pregled
17.00	Poročila
17.05	TV šola
17.30	Hoffaman - film
19.30	TV D ? Stičišče
19.50	Športni pregled
20.20	Plesni korak
21.25	Ellery Queen - TV film
22.15	TV D - Vse danes
22.25	Nočni film
ZASEBNE POSTAJE
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8 30 Due onesti fuorilegge - TV film
9.30	Soldato Benjamin - TV film
10.00	Joe il pilota - filmska komedija Igrata Spencer Stracy in Van Jonson
12.15	šport - ameriški nogomet
13.00	Superclassifica show
14.00	Kojak - TV film
15.00	II re delle isole - film
17.00	La rosa nera - film
Igrata Tyrone Power in Orson Welles
19 00 I Jefferson - TV film
19.30	Baretta - TV film
20.25	Vota la voce - glasbeni spektakel
22.25	Dallas - TV film
23.25	La segretaria quasi privata -filmska komedija
8.30
10.15
11.40
12.40
15.00
16.00
18.40 20.25
22.45
23.45
01.15
8.30
10.15
12.00
13.00
14.00
16.30
18.00
ETEQUATTRO
i mongolfiera di Charlie -m
comandante del Flyrng moon Lm
ai dire si - TV film
aurizio Costanzo show in tour
«ìovitev
antasilandia - TV film segreto di Santa Vittoria -Imska komedija iomo dopo giorno - TV film avventura è l’avventura -
ai dire si - TV film razie per quel caldo dicem-- film
awaii squadra cinque zero -V film
ik - risanke del fucile - film anti - TV film
levision - video esta-
foman - TV film Simon
19.50	Tom & Jerry - risanke
20.25	Autostop, igra in spektakel z Marconi Columbrom
22.30	Ben - film
00.20 II ritorno di Manton - film Igrata Telly Savalas in Sally Field
TELEPADOVA
12.30	Yattaman - risanke
13.00	šport - Catch
14.00	Bonanza - TV film
15.00	Star Trek - TV film
16.00	Family hour festival - TV film
17.00	Daktari - TV film
18.00	Yattaman - risanke
18.20	Simbad il marinaio - film
19.30	Marna Linda - TV film
20.20	Caboblanco - film
22.15	L’ascesa dello Shogun - nadalj.
23.30	Poliziotto del quartiere -TV film
00.30 Alfredo il grande - film
TRIVENETA
11.30	Sloane - TV film
12.30	I 12 legionari - TV film
13.15	Risanke
13.30	Rassegna di antichità e preziosi
16.00	Filmski program
16.30	The Outsiders - TV film
18.00	I naufraghi - TV film
18.30	II re che venne dal Sud - nadaljevanka
19.30	The great detective - TV film
20.30	Giorni d’amore sul filo di una lama - film
22.00	Vse o motorjih - rubrika
23.00	L’indemoniato - film
TELEFRIULI
15.30	Attenti ai ragazzi - TV film
16.00	Birdman Galaxy Trio - risanke
16.30	Baldios - risanke
17.30	Attenti ai ragazzi - TV film
18.00	San Giovanni decollato - film
19.30	Friuli sport
20.30	Insegnami ad uccidere - film
22.15	Paura - film
CANALE 5
8.30	Phillis - TV film
9.00	Una vita da vivere - nadalj.
10.00	Peccatrici folli - film
12.00	I Jefferson - TV film
12.25	Help - glasbena igra
13.00	II pranzo è servito vodi Corrado
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.25	II mondo degli animali - dok.
17.00	Galactica TV film
18.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Baretta - TV film
20.25	Agenzia Riccardo Finzi pratica-mente detective - film
22.25	Love Boat - TV film
23.25	Šport
00.25 L’amaro sapore del potere - film igra Henry Fonda
RETEQUATTRO
8.30	Mary Tyler Moore - TV film
9.00	L’angelo scarlatto - film
11.00	Samba d’amore - TV novela
11.45	Fantasilandia - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Fiore selvaggio - TV novela
14.50	Arabella - filmska komedija
17.00	Risanke
17.50	Febbre d’amore - TV film
18.45	Samba d’amore - TV novela
19.30	TV film
20.25	Niagara - film
22.15	Vegas - TV film
23.15	Un americano a Roma filmska komedija
00.50 Hawaii, squadra cinque zero TV film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Ci troviamo in galleria - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy show - TV film
13700 Bim bum barn - risanke
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim bum barn
17.40	Wonder Woman - TV film
18.40	Kung-Fu - TV film
19.50	I puffi - risanke
20.25	Dalla Cina con furore film
22.30	L’uomo di Singapore - TV film
23.40	II settimo sigillo - film
1.15	Ironside - TV film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Marna Linda - TV film
15.00	Blackstar - risanke
16.00	Grizzly - TV film
17.00	La battaglia dei pianeti risanke
17.30	- 19.30 Risanke
19.30	Mama Linda - TV film
20.20	Verso il Sud - film
22.15	Šport
24.00	Film
TRIVENETA
12.30	I naufraghi - TV film
13.15	The great detective - TV film
14.00	Risanke
14.30	I malfattori - film
16.00	Filmski program
16.30	The Outsiders - TV film
18.00	I naufraghi - TV film
18.30	Fuga disperata - TV film
19.30	The great detective - TV film
20.30	Le 4 croci di E1 paso - film
22.00	Angoscia - TV film
22.30	II triangolo d’oro - film
TELEFRIULI
13.00	Nogomet: Triestina Arezzo
14.30	Veronica il volto dell’amore TV film
15.30	Longbridge story - TV film
16.30	Cinema flash
16.45	Si o no, mercatino telefonico
19.00	Dnevnik
19.30	Veronica il volto dell’amore TV film
20.30	Nogomet: Verona - Udinese
22.15	Šport - košarka
BABIO
Nedelja, 30. septembra
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila ; 8.30 Kmetijska oddaja;
9.00	Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja: Glasbeni pot puri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Uhač in njegova druščina«; 11.00 Glasbeni pot-puri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 »Toč ali kabaret za pasje dni«; 12.40 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev;
16.00	- 17.15 Šport.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP, Objave, EP;
6.45	Prometni servis; 7.00 Zaključek;
13.00	Otvoritev - Danes na valu Radia
Spremenjene frekvence Radia Koper (slovenski program) — Srednji val 546,4 m ali 549 MHz: UKW - Beli Križ 102,0 MHz; UKW Skalnica 101,1 MHz; UKW Koper 98,1 MHz; UKW Nanos
88,6	MHz.
Koper, med glasbo: Objave, EP; 13.40 Glasbene šole: novo šolsko leto CGV Koper; 14.00 Novosti naše diskoteke, Objave, EP; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna radia Koper; 15.15 EP; 15 30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 V-podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.35 Primorski zbori pojo: mešani zbor Lipa Šempas, obalni oktet; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italllonskl program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
10.30,	18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.15 Paolo Chinassi; 9.32 Cucianovi dopisniki;
10.00	Popevka tedna ; 10.10 Zdravo o~ troci; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani ; 11.45 Na tvoji strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Zdravo otroci - ponovitev; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo od; 18.00 Glasbena oddaja; 18.45 L’opera del 20. secolo; 20.00 Zaključek sporeda.
Ponedeljek, 1. oktobra
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše; Narodnozabavna glasba, vmes - Koledar; 7.40 Pravljica ; 8.10 Nediški zvon (ponovitev) ; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja : izbor opernih arij; 11.30 Literarni listi; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Gledališki glasovi po stezah spominov ; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 »Cecilijanka ’83«; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček; 14.30 Glasbeni listi;
15.00	Iz šolskega sveta; 15.30 Glasbeni listi; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10-19.00 Zadnji sklop : Mi in glasba: »Cesare Augusto Seghizzi« v Gorici; 18.00 Mike Oldfield za ljubitelje; 18.20 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski programi
8.00,	13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Otvoritev - glasba za dobro jutro. Radijski koledar; 7.30 Za zdravje, Prometni servis, EP, Objave, EP; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmet. oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper. Med glasbo: Objave, EP; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.25 Objave, EP; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku;
16.30	Primorski dnevnik, Objave, EP;
17.30	Nedelja na športnih igriščih;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(ltnll|anskl program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik:
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Luciano-
Spremenjene frekvence Radia Koper (italijanski program) — Srednji val 256,4 m ali 1170 MHz: UKW — Beli Križ 97,7 MHz; UKW Koper 89,3 MHz; UKW Nanos 101,0 MHz.
vi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Programi prihodnjega tedna; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Kaj je novega ; 16.00 RK Count down; 17.45 Najnovejše plošče 33 obratov, glasbena oddaja ; 19.30 Športna nedelja;
20.00	Zaključek sporeda.
Zakaj tako malo otrok v šolah?
MARKO WALTRITSCH
Že več let ugotavljamo, da imamo tudi v Gorici in v vsej pokrajini vedno več upokojencev, podobno kot ■v sosednem Trstu. Istočasno pada število rojstev. Samo v goriški občini, kjer je bilo še do pred približno desetimi leti povprečno število rojstev sešteto vsako leto, upoštevajoč seveda razna nihanja, je v zadnjih nekaj letih število rojstev padlo pod tri stotine.
Pojav je enak tako v slovenskih kot italijanskih družinah, tako v mestu kot na podeželju, v vseh slojih. Medtem ko so šolske oblasti v Gorici in na podeželju že zaprle več razredov oziroma sekcij italijanskih osnovnih šol oziroma vrtcev, se to še ni zgodilo s slovenskimi šolami. In vendar je tudi v teh iz leta v leto manj učencev. To opažamo ko primerjamo ob začetku vsakega šolskega leta številke o vpisu v prve razrede z onimi odhoda učencev iz osnovne šole v nižjo srednjo šolo.
Še hujše bo v naslednjih letih, ko bodo najprej osnovne šole, potem pa nižjo srednjo in še višje srednje šole, obiskovali otroci rojeni v teh le tih. Od povprečnega števila dva ti-tisoč otrok, ki so se rodili v šestdesetih letih v goriški pokrajini smo lani zdrknili na devetsto otrok. Ena ko negativno razmerje imamo tudi pri Slovencih, pa čeprav je tu številka seveda manjša. Ta pojav se odraža, se bo še bolj odražal v obisku osnovnih šol že čez nekaj let.
Na slovenskih osnovnih šolah smo imeli povprečno v vsakem razredu nad sto otrok, marsikdaj pa kar precej več. Če upoštevamo število rojstev v zadnjih letih jih bomo že čez deset let imeli v naših šolah le za malenkost več od polovice prejšnje stotine. Kaj to pomeni? Naši razredi se bodo občutno skrčili, najbrž bodo katerega morali ukiniti, iz enostavnega razloga ker ne bo otrok za šolo. V marsikateri slovenski vasi se že danes ubadajo s tem vprašanjem, še bolj pa bo postalo vprašanje pereče ko bodo prišli v šole otroci, ki so se rodili v teh letih, oziroma ne bodo niti prišli ker otrok sploh ne bo.
SLORI v Gorici je izdelal analitično študijo o nihanju števila prebivalstva pri nas na Goriškem in izdelal tudi projekcije za vnaprej. Najbrž se le strokovnjaki pri tej naši znanstveni ustanovi zavedajo posledic, ki jih bo imelo na našo šolo v prihodnjih letih tako padanje števila rojstev. Z naše strani smo se kot časnikarji zanimali vsako leto za te podatke in smo v raznih člankih na to opozarjali našo javnost, vendar ni bilo na to odziva. Zato pozdravljamo pobudo, da bi prišlo do javne razprave o tem vprašanju, na kateri bi strokovnjaki našega inštituta pokazali kakšen je naš položaj. Pokazali bi ga vsej javnosti, še zlasti pa tisti, fci jo mora stvar najbolj zanimati, t.j. šolski.
Pisatelj Alojz Rebula je našemu kolegu, ki ga je intervjuval pred nekaj meseci, dejal, da postajamo narod edinčkov. Kaj še, najbrž še to ne. In vendar ne moremo vsaj pri nas Slovencih kriviti za to pomanjkanje stanovanj za mladoporočence, Icot to trdijo v marsikaterem velikem italijanskem mestu.
Vsa naša javnost se mora pri tem zamisliti. Gorica je bila nekoč središče velike dežele s slovensko večino. Iz Brd, s Tolminskega ter z Banjške planote, iz Vipavske doline ter s Krasa so ljudje, naši ljudje, prihajali v mesto, se tu naseljevali, tu našli delo. Večinoma so se ohranili Slovenci. Danes tega naravnega priliva s podeželja v mesto ni več, kajti novo središče je čisto logično Nova Gorica. V naše mesto pa prihajajo sedaj doseljenci iz drugih italijanskih pokrajin, tako sosedne Furlanije kot od bolj daleč. Prav v teh dneh razpravljamo o vlogi, ki jo pri nas imajo Sardinci. Priseljevanja Slovencev torej ni več. Z nizko nataliteto pa nastajajo nova vprašanja o katerih je treba v naših vrstah začeti pogovarjati se.
Razstave gob
Razstava gob bo danes in jutri na pokriti tržinici v Gorici. Prav tako bo razstava gob danes v Tržiču, prav tako tudi pri Park hotelu v Novi Gorici. Konec prihodnjega tedna pa bo taka razstava tudi v dvorani Bergamas v Gradišču ob Soči. Smo torej v času, ko je v naših gozdovih gob na pretek. Dobimo jih tudi na goriški tržnici, tako da jih bodo naše gospodinje pripravile doma. Prav tako je moč dobiti gobe v skoro vseh gostiščih.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26 - tel. 72341
V sredo 3. oktobra
Stavka v goriški pokrajini za bodočnost gospodarstva
Tudi letos šest koncertov v priredbi Glasbene matice
Goriška se v teh dneh aktivno pripravlja na splošno pokrajinsko stavko, ki bo v sredo, 3. oktobra. Stavko so enotno oklicale sindikalne zveze CGIL, CISL in U1L, ki vabijo delavce, upokojence, brezposelne, dijake, gospodinje in nasploh vse družbene kategorije na manifestacijo, ki bo v dopoldanskem času po goriških ulicah. Sprevod bo krenil ob 9.45 izpred Spominskega parka po kor-zih do Travnika, kjer bo ob 10.30 sindikalni shod.
Posebej vabijo sindikati na udeležbo na splošni stavki obrtnike, trgovce, kmete in predstavnike drugih proizvodnih dejavnosti, saj tokrat ne gre samo za usodo ene ali druge tovarne, ne gre za ohranitev večjega ali manjšega števila delovnih mest, ampak gre — kot se glasi tudi naslov letaka, ki ga delijo v teh dneh — za reševanje bodočnosti cele Goriške. Industrijska restrukturacija, odhod javnega kapitala, postopna de-industrializacija namreč resno pogojujejo in ogrožajo obstoj tudi ostalih gospodarskih dejavnosti.
Sindikati so zato pozvali tudi politične sile in krajevne upravitelje na enoten nastop v obrambo tukajšnjega gospodarstva. Poziv ni naletel na gluha ušesa, saj so bile po številnih občinah stavke in zborovanja v pripravo na pokrajinsko splošno stavko, župani tržiškega območja pa so dali pobudo za skupni nastop, h kateremu so pristopili tudi predsednik pokrajinske uprave in župani drugih občin.
Glede zahtev, ki jih bo postavila Goriška s splošno stavko, naj povemo, da so namenjene v tri smeri.
V	petek so na goriškem sodišču obravnavali primer 23-letnega Naserja Pajazitaja iz Prištine, ki so ga teden prej aretirali orožniki v Lečniku. Mladenič je pri sebi imel raznovrstno dragoceno blago v vrednosti 3,3 mil. lir, ki ga je izmaknil iz stanovanja Luciana Bittesinija v Lečniku. Orožniki so ugotovili, da je ukradel tudi motorno kolo, posumili pa so, da je odgovoren še za nekaj vlomov v Ločniku.
V	petek so mu sodili zaradi vloma v Bittesinijevo vilo in tatvine motorčka. Javni tožilec je zahteval obsodbo na 10 mesecev zapora, sodniki pa so se odločili za obsodno na 9 mesecev in 200 tisoč lir globe. S priznanjem pogojne kazni so ugodili zahtevi branilca.
Na pogojne kazni so obsodili tudi 20-letnega Gorana Uršo, 22-letnega Gorana Mitriča in 19-lctnega Slavka Rebiča (vsi trije so iz Srbije). Prvemu so dosodili 7, ostalima dvema pa po 6 mesecev zapora zaradi pretepa in žalitve policijskih agentov. Aretirali so jih 18. septembra.
Lestvice osebja za srednje šole
Šolsko skrbništvo obvešča, da so na oglasni deski skrbništva od včeraj, 28. septembra, objavljene lest-
Vlada mora zagotoviti ohranitev sedanjega števila delovnih mest v podjetjih z javno soudeležbo, s tem da zagotovi naročila za ladjedelnico in razvoj tovarne Ansaldo. Dežela naj se zavzame za reindustrializacijo Goriške s finansiranjem novih produktivnih pobud, da se odpravi gospodarsko neravnovesje v deželi. Od krajevnih gospodarskih in socialnih sil zahtevajo sindikati predstavitev uresničljivih industrijskih načrtov, ki naj v čim krajšem času zagotovijo nove zaposlitvene možnosti za brezposelne in delavce v dopolnilni blagajni.
vice učnega osebja, ki je zaprosilo za dodelitev učnih mest v srednjih šolah 1. in 2. stopnje. Prosilci lahko vložijo pismene prizive v roku 8 dni od datuma objave. Skrbništvo si pridržuje pravico, da na podlagi prizivov spremeni lestvice do 10. dne po objavi. Po poteku tega roka je možen le še priziv na deželno upravno sodišče (v roku 60 dni) ali na predsednika republike (v roku 120 dni).
Sladkor proste cone
Trgovinska zbornica obvešča, da se bo s L oktobrom pričelo razdeljevanje petega kontingenta sladkorja proste cene, za trimesečje oktober - december. Upravičenci bodo lahko dvignili po ceni, ki jo določa pokrajinski odbor za cene 4 kilograme sladkorja na osebo s predstavitvijo kuponov št. 71 za občini Gorica in Sovodnje ter št. 74 za ostale občine v pokrajini. Sladkor lahko dvignejo najkasneje do 31. decembra letos.
• V petek zvečer se je zaradi iskre iz traktorja vnel požar v seniku Giuseppa Luchittija na Subidi pri Krmi-nu. Zgorel je del traktorja, precej sena, voz in del tramovja, škoda je po prvih ocenah dokaj izdatna.
V šoli Glasbene matice v Gorici, Sovodnjah, Doberdobu in Štandrežu se je šolsko leto že pričelo in pouk poteka po zelo ustaljenih tirih. Nad sto učencev pridobiva v teh šolah solidno glasbeno vzgojo. Nekateri tistih, ki so obiskovali to šolo, so tudi nadaljevali glasbeni študij in tako smo prav v zadnjem času imeli tudi nekaj bivših gojenk Glasbene šole v Gorici, ki so diplomirale na konservatoriju.
Glasbena matica pa se že dolgo vrsto let ukvarja tudi s prirejanjem koncertov, podobno kot v Trstu. Te prireja v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev ter Zvezo
Danes pohod po goriških cestah
Danes zjutraj bo po goriških in o-koliških cestah pohod »Stragorizia«, ki ga prireja tukajšnje društvo peša-kov. Odhod ob 8.30 (za tiste, ki gredo na progo dolgo 22 kilometrov) in ob 9. uri (za tiste, ki bodo šli na krajšo progo). Kot druga leta bodo tudi letos udeleženci dobili lepo spominsko kolajno z goriškim motivom. Tokrat so prireditelji izbrali lik grofa Mi chela Rabatta, ki so ga vrisali na eno stran medalje, ter grb te plemiške družine, ki je na hrbtni strani. Okrog grba družine Rabatta je označba našega mesta v štirih jezikih: nemškem, slovenskem, italijanskem in furlanskem. To velja pou dariti.
slovenske katoliške prosvete. Koncerti so bili v prejšnjih letih v raznih dvoranah, tako bo tudi v tej sezoni.
Letos bo Glasbena matica priredila v novembru, v Kulturnem domu, koncert harfistke Jasne Corrado -Merlak, v decembru, v Katoliškem domu, pa koncert Ljubljanskega tria. V januarju bodo v Kulturnem domu nastopili Zagrebški solisti, v februarju, prav tako v Kulturnem domu, Ljubljanski oktet. Hubert Bergant bo imel v marcu koncert na orgle v goriški stolnici, sodeloval bo tudi trobentač Grčar. V aprilu pa bo v Kulturnem domu nastopil Goričanom že znani zbor Collegium musieum iz Beograda.
Kot vidimo iz tega programa ima Glasbena matica v prirejanju svoje glasbene sezone namen posredovati goriškim ljubiteljem glasbe predvsem jugoslovanske umetnike. Glasbena matica se tako uvršča v goriško koncertno sezono, ki je tudi po zaslugi drugih prirediteljev, zelo bogata.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 6. oktobra, avtobusni izlet na Tržaško, kjer se bodo srečali s tamkajšnjimi upokojenci. Kosilo bo v značilni kraški gostilni. Vpisujejo v ponedeljek, 1. oktobra, od 10. do 12. ure na sedežu društva.
Zobozdravnik dr. IGOR FRANKO bo sprejemal za prve preglede začenši z oktobrom po novem urniku, in sicer ob četrtkih od 10. do 12. ure.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Roberta Fain, Alessandra Civilla, Dan jel Nanut, Isabella Felcaro, Alice Codromaz, Slavica Radinja, Valentina Nastasi, Alessia Boemo.
SMRTI: 74-letna gospodinja Caterina Spanghero vd. Scappatura, 96-let-na upokojenka Leonilda Michlus, 67-letni upokojenec Bogomir Rutar, 85-letni upokojenec Francesco Radetti, 85-letna gospodinja Cristina Miclaudg vd. Saurin, 58-letna upokojenka Lida Furlan vd. Bressan.
OKLICI : podčastnik Carmelo Virginio in gospodinja Lucia Nachelli, u-službenec Giulio Mastroianni in prodajalka Patrizia Tedesco, mehanik Valter Restii in gospodinja Sonia Spolverini, upravni funkcionar Lucio Beltrame in biolog Eli Ema Barazzuitti, mehanični izvedenec Luigi De Lorenzi in bolničarka Nadia Codromaz, geometer Mauro Tortul in profesorica Rita Batti stella.
POROKE : brivec Sergio Di San Lorenzo in prodajalka Nadia Gorian, mehanik Umberto Toso in vzgojiteljica Lorella Sirch, trgovski potnik Maurizio Delpin in uslužbenka Claudia Scoz-ziero, mizar Mauro Rodare in uslužbenka Annalisa Bolteri, gradbeni podjetnik Walter Beuk in uslužbenka A-lessandra Macus, uslužbenec Massimo Giordano in Mariagrazia Gorlato, delavec Sandro Bottacin in prodajalka Jolanda Giannatasio.
POGREBI JUTRI
Ob 9.30 Francesco Spazzapan iz splošne bolnišnice; ob 11. uri Emilia Brumat vd. Osbatti iz splošne bolnišnice; ob 12.30 Giuseppina Simone vd. Longo iz splošne bolnišnice; ob 12.30 Maria Martellos vd. Picotti iz Krm ina v cerkev v Ločniku.
_____________kino_________________
Gorica
VERDI 15.30—22.00 »Emanuele IV., va molto più lontano. . .« Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 15.15—22.00 »Dimensione violenza«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 15.30-22.00 »All'inseguimento della pietra verde«.
Tržič
PRINCIPE 16.00—22.00 »Blastifighers«.
EXCELSIOR 16.00-22.00 »Hot dog«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.30 »Muppeti gredo v Hollywood«. 16.30—18.30—20.30 »Kamion smrti«.
SVOBODA 16.30 »Muppeti gredo v Hollywood«. 18.30—20.30 »Beli pes«.-
DESKLE 17.00 »Boško Buha«. 19.30 »Letovanje v Grčiji«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52 - tel. 83349.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV TVffl
vabi v petek 12. oktobra, v Kulturni dom:
ob 18.30: odprtje RAZSTAVE SLIKARJEV OBEH GORIC;
ob 20.30: celovečerni nastop FOLKLORNE SKUPINE »TINE ROŽANC« IZ LJUBLJANE
Zimski urnik trgovin
S povratkom k sončni uri bo jutri ponovno stopil v veljavo zimski urnik trgovin. Za posamezne skupine trgovin je urnik sledeč *
PEKARNE in MLEKARNE: od 7.30 do 12.30 in od 16. do 18.30 (izključno za prodajo svežega kruha se odprtje lahko an-ticipira na 7. uro).
JESTVINE - SADJE IN ZELENJAVA: od 8.20 do 13. in od 16. do 19. ure.
MESNICE: od ponedeljka do petka od 7.30 do 13. ure; ob sobotah in dnevih pred prazniki tudi popoldne od 16.30 do 19. ure.
TRGOVINE Z RAZNIM BuA-GOM (oblačila, obutev, pohištvo, orodje itd.) od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure.
KNJIGARNE IN PAPIRNICE: od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure.
KRAMARJI morajo spoštovati umik, ki je predviden za posamezne trgovine, glede na vrsto blaga ; izjemo predstavlja ČETRTKOV SEJEM, ki bo odprt z urnikom 8.00 - 13.30.
Tedenska zapora bo za trgovine z raznim blagom ob ponedeljkih, za trgovine z uporabnim orodjem in materialom na izbiro v ponedeljek ali soboto cvetličarne in jestvinske trgovine pa bodo zapirale ob ponedeljkih in sredah popoldne.
BENCINSKE ČRPALKE bodo z zimskim urnikom odprte od 7.20 do 12.30 in od 15. do 19. ure.
Valorizacija briškega vina v duhu Mittelevrope
Že nekajkrat smo v goriškem ter tržaškem italijanskem časopisju brali pisma nekaterih užaljenih nacionalistov, češ, kaj se nekateri toliko gredo Mittelevropo in da je to v čistem neskladju z iredentističnim značajem (dela) tukajšnjega italijanskega prebivalstva. Še pryi nekaj dnevi smo brali tako užaljeno pismo v zvezi z delom znanega goriškega prevajalca iz nemščine v italijanščino Ervina Pocarja.
Najbrž se bodo taki ljudje še bolj razhudili ko bodo brali poročilo konzorcija za zaščito tipičnih briških vin Collio, da je bil ta prisoten na dunajskem jesenskem sejmu s svojimi vini, ki so tam dobili laskava priznanja. To sicer ne bo užalilo preživelih nacionalistov. Užalilo jih bo dejstvo, da so bila vina na razstavi, ki je bila prirejena ob stoletnici avstrijske zveze vinogradni kov (Bundesrveinbauerverband Oesterreich), na kateri so bila razstavljena vina dežel nekdanjega cesarstva, torej tudi, da se omejimo na današnje italijansko ozemlje, vina naše dežele, Trentina in Sudtirola (da, v tiskovnem poročilu je napisano prav tako: del Sudtirolo).
Prvi predsednik te zveze vinogradnikov je bil goriški veleposestnik grof Coronivi Kronberg. V Gorici je
bil leta 1982 kongres te zveze. Priredili so ga pri nas ob priliki praznovanja stoletnice Società agraria goriziana, kmečkem društvu, ki je služilo predvsem nemškim in italijanskim veleposestnikom in proti kateremu so se uprli slovenski kmetje ter ustanovili svoje stanovsko društvo.
Na sedanji dunajski razstavi so člani konzorcija Collio razstavljali številne vzorce naših vin, ki so sicer že dobili laskava priznanja v italijanskem in mednarodnem merilu. Na Dunaju je mednarodna žirija, v kateri so bili ocenjevalci iz Avstrije, Jugoslavije, Madžarske in Češke, dala laskava priznanja briškim vinom. Dobila so nad 90 točk, če upoštevamo kriterije točkovanja na poetibnih razstavah v Italiji. V italijanskem paviljonu je bilo razstavljenih sedem vzorcev briških vin, šest s Tridentinskega in sedem iz Južne Tirolske.
Seveda so si briški vinogradniki konzorcija Collio prizadevali dobiti tako visoko oceno tudi na Dunaju, saj so zlasti Avstrijci, ki prihajajo kot turisti v naše kraje, med tistimi, ki jim je najbolj všeč pokusiti kozarček kvalitetnega vina. Še posebej ker je pri nas ta kozarček precej cenejši kot pri njih.
Devet mesecev zapora za vlomilca v Ločniku
Pogovor z ravnateljem in umetniškim vodjo SSG Miroslavom Košuto
Štirideset sezon s svojim občinstvom
S septembrom se je uradno začela sezona 1984/85 Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, že za 12. oktober pa je napovedana otvoritvena predstava, in sicer Linhartova komedija »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«, v režiji Jožeta Babiča. Slovensko stalno gledališče torej živi v veselje vseh gledaliških ddavcev in vse slovenske zamejske skupnosti, ki je skupaj z njimi trepetala v bojazni, da se vrata naše osrednje kulturne ustanove letos ne bodo odprla.
O dramatični situaciji gledališča smo že veliko brali, prav tako o prošnjah, resolucijah, obiskih članov upravnega sveta in gedališkega ansambla pri vseh javnih ustanovah, sindikalnih in kulturnih organizacijah, pri vseh političnih strankah. Kaj bi lahko še k temu dodali. Vprašanje, kot vrsto drugih v zvezi z ustvarjanim delom gledališča, smo postavili ravnatelju in umetniškemu vodji SSG Miroslavu Košuti.
O trenutnem vrvečem dogajanju q-koli Slovenskega stalnega gledališča je bilo res že veliko napisanega. Rekel bi, da skoraj vse. V imenu gledališčnikov lahko izrazim edinole zadovoljstvo, da sta problem in delo SSG naletela na odmevnost, solidarnost in nedeljena priznanja tako širokega kroga družbenih sil, sej so se v našo podporo izrekli celo nekateri krogi, ki nam doslej niso bili ravno naklonjeni.
Vendar problem ni rešen. Dežela Furlanija - Julijska krajina vam je obljubila sredstva, s katerimi boste baje prišli do konca decembra, za januar in februar računate na redni letni prispevek ministrstva, ampak osnovni problem ostane. Ali ni tako?
Res je. Rešena je sezona, ali vsaj večji del sezone, rešitev samega pro-b'ema pa je preložena. Ta bi morala biti dokončna, na temelju takšnega ali drugačnega zakona, rimskega ali deželnega, vendar zakona, ki bi uredil naš položaj in nam omogočil dolgoročno planiranje, pravočasne priprave in temeljito preverajnje delovnih namer in pogojev. O čem podobnem sedaj samo pobožno sanjamo. Še na začetku sezone ne vemo, s kolikšnimi sredstvi razpolagamo, za kakšen igralski zbor naj izbiramo repertoar, s katerimi umetniškimi sodelavci se lahko dogovorimo in tako naprej. Pasti na poti realizacije gledališkega dela je brez števila. Celo kadar si vse premislil, se ne moreš izogniti vsemu. Pri našem načinu dela pa bi rekel, da sproti kobacamo iz ene v drugo in se opravičujemo na levo in desno, namesto da bi se z vsemi mislimi posvetili predstavi.
Letošnjo sezono ste si gotovo zamislili na izkušnjah lanske. Kako torej ocenjujete minulo sezono?
O prejšnji sezoni vsekakor velja u-gotoviti, da je bil sprejem predstav zelo raznolik, da ni manjkalo niti hude krvi niti pravega navdušenja.
Dva celovita pregleda dela Slovenskega stalnega gledališča v prejšnji
sezoni, ki smo ju slišali iz Ljubljane, sta govorila, da je bila to najzanimivejša sezona SSG v zadnjih letih oz. najboljša od zadnjih treh sezon. Kaj menite vi kot umetniški vodja?
Predvsem, da pri nas ne bi manjkalo ocenjevalcev, ki bi bili pripravljeni trditi tudi nasprotno. Marsikdo od teh pa je tako ali drugače ob gledališkem delu sam zainteresiran, tako da se je prenekatera kritika rodia ne le iz objektivnih vzrokov, ampak tudi s precej prozornim ciljem. Vendar nedvomno velja, da je ob našem repertoarju prišlo do občutne polarizacije mnenj, Har je samo po sebi dobro, žal pa v trenutku, ko je Slovensko stalno gledališče v hudi stiski in potrebno podpore vse skupnosti, brez izjem — in je torej takšna delitev slaba.
Ne bi se spuščal v nadrobno navajanje številk, ki kažejo, da smo kljub hudi krizi, v katero smo zabredli že decembra, in iz nje izhajajočemu delovnemu zastoju v našem planu dosegli enako število predstav kot v sezoni 1982/83, in sicer 210, precej povečali število predstav v naši deželi (141, prej 129) in obiskovalcev, zaradi manjšega števila nastopov v Slo veni ji, ki ga gre pripisati gospodarski krizi in padcu vrednosti dinarja, pa nekol iko izgubili na skupnem številu obiskovalcev : vse naše prireditve si je lani ogledalo 49.383 ljudi.
Pri tem je seveda tudi treba povedati, da zaradi krize niste pripravili mladinske predstave in obnovili nekaterih drugih del. Kriza pa ni le gospodarska, ampak je načela tudi samo gledališko življenje tako v matični domovini, kot izhaja tudi iz vaših besed, kakor v Italiji, kjer je osip gledalcev posebno občuten, povprečno nad 7 odstotkov, za stalna gledališča pa baje še veliko hujši. Kako se mislite temu postaviti po robu?
Iz že povedanega in iz razprav o proračunu je sledilo, da maramo za sezono 1984 85 ponuditi repertoar, ki
_______pismo uredništvu__
Ob Babičevi recenziji »Komunistov v Trstu«
Dragi odgovorni urednik, po desetih mesecih od izida knjige »Komunisti v Trstu«, sem 23. in 24. avgusta prebral v Tvojem časopisu dve daljši poglavji o knjigi, kateri je podpisal Branko Babič.
Vzel sem na znanje Tvoje ustno pojasnilo, ko si mi prejšnji teden zagotovil, da članka ne predstavljata stališča Primorskega dnevnika (tudi če bi lahko mislili, da tako je, saj ni bilo pred njima nobenega uredniškega sporočila) in da sta osebno mnenje Branka Babiča.
Po tem uvodu mi dovoli, da sam izrečem osebno mnenje o petih kolonah svinca, ki sem jih lahko prebral in takoj moram reči, da me ne vznemirjajo močni in strupeni toni, ki so uporabljeni v zvezi z mano.
Namreč, ob neustrezni deformaciji misli mojega glavnega tajnika tovariša Alessandra Natte o pozicijah KPI do vprašanja Slovencev, ^abič »osvobodi« vse ostale avtorje knjige (Gollija, Panizzona, Šemo, Monfalcona in Spetiča) in se posveti meni s posebno ihto (cui prodest?).
Babič me definira za »agresivnega in v antitezi z zgodovinskimi resnicami« (je on nezmotljivi lastnik teh resnic?), nadalje me dolži »dvoumnosti■ zlobnih natolcevanj . . . obrekovanj. . ■ nerodnih mistifikacij . . . deformacije in poneverjenja zgodovine« in končno mi naredi še »proces namenov« v zvezi s fojbami in osvoboditvijo Trsta.
Dragi odgovorni urednik, mislim, da sem napisal svoj referat, tako kot se predstavlja v knjigi, v kulturni obliki, izrazil sem svoje mnenje, ki ni Babičevo (če bi tako bilo bi mi Babič posvetil besede, ld so popolnoma v nasprotju s prej citiranimi).
Menim, da v letu 1984, je vsak svoboden povedati tisto, kar misli, ne da bi pri tem tvegal, da ga dajo na grmado. Mislim, da dialog lahko steče med dvema osebama z različnimi pogledi in torej dialog pomeni, da vsak pove svoje, ne da bi pri tem ugotavljali kdo ima prav, drugače bi šlo za monolog.
In sedaj, ko sem sam izrazil svoje misli, naj drugi izrečejo svoje, vendar ne da bi vsi vsiljevali »biblijo«, ob kateri ni mogoče izreči pripomb, ampak zaradi spoštljive konfrontacije (predvsem med tovariši) in ob razumevanju, da so nas v tistem času različni interesi med KPI in ZKJ ločevali in so si bili v nasprotju.
Vzeti na znanje, da je tako bilo (ne da bi krivili, a niti zato, da bi šli v Canosso), je naloga tistega, ki resnično hoče dati prispevek k razumevanju in to tudi v živahni konfrontaciji, a obenem tovariški in kulturni. To moramo končno narediti, kajti mladi bi radi razumeli in tudi Trst bi to potreboval, da se lahko razvija.
Tako bodo naredili tudi italijanski in jugoslovanski zgodovinarji prihodnje leto na mednarodnem seminarju o »železnih in ognjenih letih« v Trstu. In to brez propagande, žalitev in vsakršnega etiketiranja. Predvsem pa v prepričanju, da za nas ne obstaja u radna zgodovina (prej sem rekel »biblija«, brez dvomov in s samimi gotovostmi: s strahom pomislimo, da bi se vrnili v čas »Kratkega zgodovinskega kursa KPb SZ« stalinističnega spomina. Kdor bi to hotel, bi bil danes izven zgodovinskega časa.
Zahvaljujem se in Te prisrčno pozdravljam kot tudi bralce Primorskega dnevnika.
Claudio Tonel
bo lahko sprejemljiv za širši krog občinstva in ki bomo z njim lahko, kjub morebitnim omejenim sredstvom, dostojno praznovali svoj jubilej — štirideseto sezono obnovljenega gledališča in neprekinjenega delovanja, jubilej, s kakršnim se ne more pohvaliti nobeno drugo italijansko stalno gledališče.
In kaj lahko rečete o izbranem repertoarju?
Predvsem, da ni tak, kot bi si ga vsi skupaj želeli — je pa tak, da ga bomo zmogli tudi v sedanji okrnjeni postavi, ko očitno ne moremo računati na vse tiste zunanje sodelavce kot v preteklosti. Pri izbiri nas je vodilo geslo »štirideset sezon s svojim občinstvom — štirideset sezon s svojim gledališčem«. In kot uvod v jubilejno sezono je v naših razmerah Linhart brez dvoma primerna izbira, tako zgodovinsko kot vsebinsko, kljub temu da se kdo spotika obenj.
Paracels Ivanke Hergold pomeni nada jevanje politike vzpodbujanja in afirmiranja domačih avtorjev. Dra ma rešuje na zgodovinskem ozadju probleme sodobnega človeka, njegove osebne svobode in odnosa do o-blasti. Če h; moral najti primero iz repertoarjev prejšnjih let, potem bi rekel, da me Paracels še najbolj spominja na Silonejevo Prigodo ubogega kristjana. Si parva licet, kot se je nekoč reklo. Vendar je Hergoldova napisala svoj odrski prvenec z izredno zavzetostjo in poznavanjem zgodovinskih razmer, v ključu, ki bo razumljiv v vsakem izmed naših gledalcev.
Petrolinijeva Chicchignola je čista komedija, tako po dramskih situacijah kot po besednih igrah namenjena zabavi in neobremenjenemu smehu.
Igra Tennesseeja Williamsa pa je iz tistega dela ameriškega repertoarja, ki žanje pri našem občinstvu največje uspehe. Po svojem sporočilu je Mačka na vroči pločevinasti stre hi še zmeraj nadvse aktualna.
Abonmajsko ponudbo dopolnjujeta še mariborsko gostovanje z Jančarje vim Disidentom Amožem, najboljšo slovensko igro zadnjega časa, in ne vogoriško z imenoma dveh avtorjev, ki sta našemu človeku še kako blizu: Ivana Preglja in Matjaža Kmecla. Pie banusu Joannesa bomo gotovo sprejeli z napetim pričakovanjem.
Mimo številnih drugih gostovanj, od katerih jih bo nekaj v okviru Goriškega festivala malih odrov, bomo pripravili tudi nekaj predstav za nastope po naših okoliških odrih, in verjetno dve otroški predstavi, namenjeni šolam. To nam narekujejo zadovoljstvo, s katerim je bila lani sprejeta Rdeča kapica, in prošnje in priporočila, ki smo jih slišali od Milj do Ukev, kjer je ta drobna predstava bila poseben praznik za Kanalsko dolino.
Slišali smo tudi, da se govori o gledališkem klubu, ki pa ga vi še niste omenili. Kako je s tem in za kaj pravzaprav gre?
Gledališki klub sem si zamislil kot novost, ki bi nam pomagaia realizirati vrsto projektov in gostovanj, ki sicer sodijo na mali ali eksperimentalni oder. Oblika kluba bi omejevala izdatke v zvezi z organizacijo in omogočala izbiro najprimernejših prostorov za posamezne prireditve brez vseh siceršnjih omejitev. Ampak ta zamisel se je očitno rodila ob nepravem trenutku. Če bojo sredstva, jo bomo skušali uresničiti vsaj kot zametek.
Kaj nam za konec lahko poveste o drugih načrtih in kako gledate v prihodnost?
Vsekakor sem optimist, če pa že razmišljam o prihodnji sezoni! V njen okvirni repertoar smo odložili Sofoklejevega Kralja Ojdipa in Du-vnasovo Damo s kamelijami, prvega zaradi zastarelega prevoda, drugo zaradi preštevilne zasedbe. Tema dodajam še Hofmannsthalovega Slehernika, ostalo se bo rodilo iz pogovorov z igralskim ansamblom, umetniškimi sodelavci in gledalci, zakaj jasno je, da je naša primarna naloga v tej fazi prav skrb za gledalce. Ne bi niti rekel za povečanje njihovega števila, ker to v naših razmerah skoraj ni mogoče, vsaj ne bistveno, temveč njihove še večje navezanosti na nas in naše delo, v upanju, da pride do nje na primernem skupnem i-menovalcu, ki še zmeraj omogoča naša. umetniška iskanja. Zakaj naše gledališče mora ostati umetniško ambiciozna ustanova. Naše gledališče ne more postati skupina zapufanih komedijantov, ki z iskanjem cenenih priznanj prihajajo do sprotne skorje kruha, ampak skupina ustvarjalnih umetnikov, ki se zaveda svojega po-slanstva in bogate zgodovinske dedi ščine, ki gleda naprej in se trudi videti dlje, ki za svoje delo uživa priznanje vsega kulturnega občestva, ki pa se hkrati tudi jasno zaveda, da ni gledališča brez gledalcev in da so naši gledalci pripadniki narod-
nostne skupnosti zunaj meja matične domovine, zaradi tega pa podvrženi vsakovrstnim pritiskom, ki z njihovo kulturno zavestjo majejo tudi zavest narodnostne pripadnosti.
Skratka: Slovensko stalno gledališče se zaveda, da stoji pred težko nalogo, zaveda pa se tudi, da opravlja delo, zaradi katerega mu prav v teh mesecih krize najširša kulturna in politična javnost izraža globoko priznanje.
Še bojo premiere, s premierami pa uspehi in, čisto zagotovo, spodrsljaji. Takšna je pač usoda našega dela. Prepričani smo, da bo prvih več, ob drugih pa računamo na privrženost naših gledalcev, na njihovo ljubezen do odrske umetnosti, na njihovo ljubezen do slovenske besede. Prvi izraz te ljubezni mora vsekakor biti rezervacija abonmaja. V imenu vsega kolektiva SSG pa — hvala za zaupanje!
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
1984-85
40. SEZONA NEPREKINJENEGA DELOVANJA šest abonmajskih predstav v Trstu in v Gorici
premiera 12. oktobra 1984 Anton Tomaž Linhart
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
komedija s petjem in plesom Scena in kostumi: Klavdij Palčič Režija: Jože Babič
premiera 7. decembra 1984
Ivanka Hergold
PARACELS
(Asklepiju smo dolžni petelina)
krstna uprizoritev Scena: Marjan Kravos Kostumi: Marija Vidau Režija: Boris Kobal
premiera februarja 1985
Ettore Petrolinl
CHICCHIGNOLA
komedija v 3 dejanjih Scena: Meta Hočevar Kostumi: Marija Vidau Režija: Mario Uršič
premiera aprila 1985
Tennessee Williams
MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI
drama v 3 dejanjih Scena: Niko Matul Kostumi: Marija Vidau Režija: Dušan Mlakar
od 18. do 25. novembra 1984 Drago Jančar
DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI
drama
Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Alenka Bartl Režija: Aleš Jan
Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča Iz Maribora
predvidoma marca 1985 Ivan Pregelj - Matjaž Kmecl
PLEBANUS JOANNES
dramatizirana povest Scena: Meta Hočevar Kostumi: Anja Dolenc Režija: Dušan Mlakar
Gostovanje Primorskega dramskega gledališča Iz Nove Gorice
Izven abonmaja in obnovitve
Luigi Pirandello: ČLOVEK S CVETOM V USTIH, CECÈ (enodejanka) MITING (predstava ob 40-letnici osvoboditve)
PRAVLJICA ZA ŠOLE
Brendan Behan: TALEC, režija Mile Korun Piero Chiara: DELITEV, režija Mario Uršič
ABONMA V TRSTU
VPISOVANJE ABONENTOV DO 10. OKTOBRA OD 10. DO 12. IN OD 18. DO 20. PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, UL. PETRONIO 4. DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TUDI TELEFONSKO DO 5. OKTOBRA OD 9. DO 14. URE, TELEFON 734-265.
Gledališče si pridržuje pravico do spremembe in vrstnega reda premier.
CENE ABONMAJEV	CENE POSAMEZNIH
ZA ŠEST PREDSTAV	VSTOPNIC
	parter	balkon	parter	balkon
Red A	60.000	25.000	12.000	5.000
Red B	45.000	20.000	10.000	4.000
Red C	40.000	20.000	9.000	4.000
Red F in G	35.000	20.000	8.000	4.000
Mladinski	18.000	—	4.000	—
Slovensko stalno	gledališče	razpisuje (razen za	premiero	in prvo
soboto) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača za red C 25.000 lir, za reda F in G pa 20.000 lir.
Vsa pojasnila v zvezi z abonmaji dobite v upravi Slovenskega stalnega gledališča, Ul. Petronio 4, tel. 734-265.
ABONMA V GORICI
SEZONO V GORICI ORGANIZIRAMO SKUPAJ Z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE. PREDSTAVE V ABONMAJU BOMO ODIGRALI V KULTURNEM DOMU, IZVEN ABONMAJA PA V KATOLIŠKEM DOMU.
VPISOVANJE ABONENTOV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA. UL. BRASS 20, TEL. 33288, VSAK DELAVNIK RAZEN SOBOTE. IN SICER OD 12. DO 15. URE.
CENE ABONMAJEV ZA ŠEST PREDSTAV	1
Redni	40.000	lir
Mladinski	18.000	lir
CENE POSAMEZNIH VSTOPNIC
Parter	9.000	lir
Mladinci	4.000	lir
Slovensko stolno gledališče razpisuje tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 25.000 lir.
Vsa pojasnila v zvezi z abonmaji dobite v Kulturnem domu in na sedežih ZSKD in ZSKP v Gorici.
Nogomet: v kvalifikacijski tekmi za SP proti Bolgariji
»PLAVI« IZGUBILI TOČKO
1. jugoslovanska košarkarska liga
Gostje se niso izkazali
Jugoslavija — Bolgarija 0:0
JUGOSLAVIJA: Stojič, Zoran Vujovič (od 35. min. Gračan), Baljič, Gudelj, Hadžibegič, Radanovič, Šestič, Sliškovič, Vokrri (od 71. min. Pančev), Baždarevič, Zlatko Vujovič.
BOLGARIJA: Mihajlov, Petrov, A-rabov, Markov, Dimitrov, Zdravkov, Janče v (od 50. min. Tane v), Savkov, Veličkov (od 70. min. Peklivanov), Gos pod ino v, Mladenov.
SODNIK: Padar (Madžarska).
GLEDALCEV: 23.000. 4
BEOGRAD — čeprav je jugoslovanski zvezni trener Miloš Milutinovič na petkovi tiskovni konferenci izjavil, da bi bil v srečanju proti Bolgarom tudi s točko zadovoljen, pa je na dlani, da so »plavi« včeraj zamudili edinstveno priložnost, da bi
odnesli ves izkupiček in so tako začeli svoje nastope v 4. kvalifikacijski skupini za SP le z delnim uspehom. • Jugoslovani so v včerajšnjem srečanju gotovo imeli veliko terensko premoč, obenem pa so ustvarili tolikšno število ugodnih priložnosti za zadetek, da je zares vprašljivo, pro-
Tako v skupini 4
DOSEDANJI IZID: Jugoslavija Bolgarija 0:0.
Bolgarija Jugoslavija Francija Luksemburg Vzh. Nemčija
0:0
0:0
0:0
0:0
0:0
PRIHODNJI TEKMI: Luksemburg -Francija (13.10); NDR - Jugoslavija (24. 10) itd.
ti kateremu nasprotniku bodo lahko »plavi« tudi pokazali svoje strelske sposobnosti. Resnici na ljubo, imeli so tudi nekaj smole (zadeli so vratnico z Gračanom v 50. min. deset minut pozneje pa je Zl. Vujovič poslal žogo proti drogu!, ostaja pa ugotovitev, da je rak rana jugoslovanskega nogometa še vedno učinkovitost v napadu. »Plavi« so sicer tudi dosegli zadetek s Šestičem v 61. min., ki pa ga je sodnik zaradi offsida razveljavil.
Bolgari pa so v Beogradu dosegli to, kar so želeli. Ostali so nepremagani. V glavnem so igro osredotočili na sredini terena in skušali presenetiti »plave« iz protinapadov.
Jugoslovane sedaj čaka težka preizkušnja, ko se bodo 24. 10. pomerili v Leipzigu proti NDR.
V prvem kolu jugoslovanske košarkarske A lige se domače peterke niso pustile presenetiti. Še največ pričakovanja je bi o za derbi v Zadru, kjer je gostoval Partizan, vendar je domače moštvo po izenačeni tekmi (po prvem polčasu je vodilo s točko), le zmagalo s tremi točkami razlike. Še najprepričljivejšo zmago je doseg'a zagrebška Gibona, vendar treba upoštevati, da se je pomerila z novincem lige. Slogo. Dražen Petrovič, ki je letos okrepil vrste zagrebškega prvoligaša, pa je dosegel kar 41 točk in je bil najučinkovitejši strelec tega prvega kola.
IZIDI: Gibona - Sloga 115:89 (61:45); Jugoplastika - IMT 86:79 (46:40); Crvena zvezda - Šibenka 105:89 (54:37) ; Zadar - Partizan 80:77 (39:40) ; Bosna - Budučnost 80:68
(42:35). Tekmo Radnički - Borac bodo odigrali danes.
Divorili stadion v Seulu
SEUL — Ob prisotnosti predsednika mednarodnega olimpijskega odbora Samarancha so včeraj v Seulu o-tvorili olimpijski stadion, ki lahko sprejme 100 tisoč gledalcev. Na sporedu je bil tudi atletski miting, na katerem so najboljše rezultate dosegli Američan Campbell (110 m ovire -13"29), Zahodni Nemec Tafelmaier (kopje - 91,04 m), Kanadčan Williams (200 m - 20”89) in Zahodni Nemec Mogenburg (višina - 2,30 m). Škoda, da so organizatorji s slabo potezo pokvarili prvotni dober vtis: časnikarjem so delili brošuro z naslovom : »Severna Koreja, banda teroristov«.
V 1. kolu italijanske košarkarske A-l lige
Po odličnem začetku Stefanel klonil
Šahovski dvoboj za naslov svetovnega prvaka
Anatolij Karpov
vodi že s 3:0
MOSKVA — Branilec naslova svetovnega šahovskega prvaka Anatolij Karpov je včeraj dobil že tretjo partijo proti izzivalcu Kasparovu in sedaj vodi v dvoboju že s 3:0 ob 4 remijih.
Tretjo polno točko je Karpov osvojil v sedmi partiji, ki je bila prekinjena v petek. Po analizah položaja ob prekinitvi se je mladi Kasparov vdal brez nadaljevanja.
Svetovni prvak Karpov se je s to zmago še bolj približal ohranitvi naslova, saj so mu za končni uspeh potrebne le še tri zmage.
ATLETSKI MITING V TRSTU
Dobri rezultati
Na včerajšnjem atletskem mitingu v Trstu so poleg domačinov nastopili tudi Celjani AD Kladivar. V celoti so bila tekmovanja poprečno obiskana, niso pa izostali nekateri boljši rezultati.
Najboljšega je verjetno dosegla skakalka v višino Križe (Kladivar), ki
je premagala letvico na 176 cm, zelo dober pa je bil s palico tudi Celjan Kranjc, ki je dosegel 4,50 m.
Domači slovenski atleti so se odrezali dobro. Fabio Ruzzier je v svojem prvem zahtevnem nastopu po daljši prekinitvi intenzivnega treninga startal naravnost na nov oseb ni rekord v hoji na 10 km. Zastavljeni cilj 47 minut je sicer zgrešil, nova znamka 47'19”1 pa je bila še vedno za 9 sekund boljša od stare. Osebni rekord je s palico dosegel tudi David Inamo. Skočil je 3,60 m. Dve zmagi (disk 43,98 m in krogla 12,51 m) je osvojila Irena Tavčar.
Bruno Križman
Svetovni rekord Sovjeta
MEDELIN (Kolumbija) — Na mednarodnem kolesarskem tekmovanju v Medelinu je Sovjet Jurij Lupalenko izboljšal svetovni rekord v zasledovalni vožnji (posamično) s časom 4’39”12 (prejšnji je bil last Danca Cersteda s 4’40”23).
Granarolo — Stefanel 94:80 (45:47)
GRANAROLO FELSINEA: Bruna-monti 6. Bonamico 21, Van Breda Kolff 15, Rolle 11, Daniele, Fantin 10, Valenti 5, Viialta 26.
STEFANEL: Fischetto 14, P. Lan za 5, Coleman 26, Riva 3, Dillon 12, Bertolotti 12, Bobicchio 2, Vitez 6.
PM: Granarolo 7:13, Stefanel 6:7; PON: nihče; GLEDALCEV: 6.500.
BOLOGNA — Tržačani so res odlično začeli, saj so bii ves prvi polčas skoraj vseskozi v vodstvu. Odlikoval se je zlasti Fischetto (najnižji play v Italiji, le 1,72 m), ki je bil izredno natančen pri metu (6:7), tudi Co leman pa je zapusti' dober vtis (12:22), saj je v prvih 20 minutah dosegel 18 točk.
V drugem polčasu pa Stefanel ni zmogel več istega ritma (precej je popustil zlasti Caeman) in italijanski prvaki Granarola so s svojo preudarno igro spravili na kolena Tržačane. Najboljši pri Granarolu je bil ViValta (12:17), v drugem polčasu pa je bil zlasti v napadu najuspešnejši Bonamico (10:15).
Med strelce se je pri Stefanelu vpi sai tudi bivši jadranovec Vitez.
Italijanski košarkarski pokal
Visok poraz Goričanov
Benetton — Segaf redo 93:71 (56:41)
BENETTON TREVISO: Pressacco 4, M arietta 9, Ferracini 8, Bene velli 8. Paci 11, Buccio], Solomon 32, Starks 21, Bertariol, Bortolon.
SEGAFREDO GORICA: Sfiligoi 7, Ardessi 21, Nobile 2, Buli ara 6, Bon 2, Mayficld 17, Biaggi 8, King 8, Zulini, S tramaglia.
SODNIKA : Giordano in Pallonetto iz Neaplja. PM: Benetton 14:19, Se-gafredo 12:19.
TREVISO — V nadaljevanju itali janskega košarkarskega pokala je goriški Segafredo sinoči v Trevisu visoko izgubil proti domačemu Benet-tonu, ki je imel v ameriški dvojici Solomon - Starks glavno orožje, proti kateri so bili Goričani brez moči.
V goriš kih vrstah je zopet dobro
igral Ardessi (21 točk), ostali pa so bili dokaj poprečni.
Tržaškim rokometašem
»Turnir prijateljstva«
RIM —- Tržaški Givi din - Jagermei-ster je včeraj v velikem finalu rokometnega »Turnirja prijateljstva« premagal Rovereto z 20:16 in tako osvojil prvo mesto. V malem finalu je Bressanone odpravil državnega prvaka, moštvo Scafatija s 25:24.
Azzurra v vodstvu
PORTO CERVO — V drugi fazi svetovnega prvenstva za 12-metrske jadrnice je v skupini B Azzurra solidno v vodstvu, v A skupini pa je položaj zelo izenačen. Lestvica po 3 regatah A skupine : 1. »Challenge 12«, »Freedom« in »Victory 83« 2 točki; 4. »France 3« 0; B skupina : 1. »Azzurra « 3; 2. »Kanada 1« 2; 3. »Gre-tel K« 1; 4. »New Zealand« 0.
MLADINSKI NOGOMET
CICIBANI: Costalunga - Breg 5:2. MLAJŠI CICIBANI: Breg - Giariz-zole 1:6.
Na trofeji Baracchi
Moser in Hinault izredna
Italijanska C-2 liga
Gorizii tudi doma ne gre
DAVISOV POKAL
Jugoslavija ostala v skupini najboljših
S povsem nepričakovano zmago proti Veliki Britaniji (4:1) je Jugosa-vija ostala v skupini 16 najboljših držav na svetu, Angleži pa so izpadli v eno izmed evropskih skupin.
Prvi točki sta Jugoslaviji priborila Ostoja in Živojinovič. Ostoja je s 5:7, 6:4, 9:7, 6:2 premagal Shawa, Živojinovič pa s 4:6, 7:5, 5:7, 6:3, 10:7 Lloyda. V igri dvojic sta nato Ostoja in Živojinovič zgubia s 6:3, 9:7, 6:1. proti Lloydu in Dowdeswelu, včeraj pa je odločilno točko priboril Živoji-Fovič proti Shawu, katerega je odpravil z 8:6, 8:6, 6:3. Zadnje srečanje, ki ni več odločalo o ničceer, pa so odigral le na dva dobljena seta. Zmagal je Ostoja, ki je s 6:4, 1:6, 6:2 odpravil Lloyda.
OSTALI IZIDI (svetovna skupina) -polfinale: ZDA - Avstralija 2:0 (Mc-Enroe - Cash 6:3, 6:4, 6:1, Connors J. Fitzgerald 6:3, 6:3, 6:2); Švedska - Češkoa'ovaška 3:0 (Jarryd - Ed-berg - Slozil - Šmid 2:6, 5:7, 6:1, 10:8, 6:2).
TRENTO — Moser in Hinault sta povsem upravičila vlogo glavnih favoritov na včerajšnji kolesarski dirki za trofejo Baracchi. Na dirki se je pomerilo deset dvojic, ki so jih sestavljali trenutno gotovo najboljši specialisti. Moser in Hinault sta s tarlala predzadnja, ko pa sta ujela pravi ritem, sta nezadržno večala svojo prednost. Nekaj časa sta se jima Gisiger (lanski zmagovalec skupaj s Contini jem) in Freuler sicer uspešno upirala, vendar nista dolgo vzdržala in na koncu sta ju prehitela še Se-gersall in Prim.
VRSTNI RED
1. Moser Hinault (It. - Fr.), ki sta 95 km dolgo progo prevozila v 1.54’34”;	2.	Segersall	- Prim	(šve.)
1.56’25”;	3.	Gisiger -	Freuler	(Švi.)
1.57’57”;	4. Criquelion	Rogiers	(Bel.)
1.59'59”;	5.	Demierre	Wilson	(švi.)
2.00’21"; 6. Kelly - Roche (Irska) 2.00’24"; 7. Masciarelli - Akam (It. -
Pol.) 2.00'28”; 8. Vanderbrouche -Vandehcute (Bel.) 2.01T8"; 19. Mae-chler - Zimmermann (Švi.) 2.0P43"; 10. Viscntini - Lang (It. - Pol.) 2 uri 148”.
Sedeža finalov evropskih nogometnih pokalov
ZORICH — Izvršni odbor evropske nogometne zveze je določil, da bodo finalno tekmo nogometnega pokala prvakov odigrali 25 . 5. 1985 v Bruslju, finale pokala pokalnih prvakov pa 15. 5. 1985 v Rotterdamu. Prva tek ma v pokalu UEFA pa bo 8. in povratna 22. maja.
' Steinherr (ZRN) evropski prvak
MUNCHEN — 31 letni zahodnonem ški boksar Georg Steinherr je osvojil naslov evropskega prvaka v supervcl ter kategoriji, s tem da je po točkah premagal Britanca Jimmyja Cableja.
Gorizia — Omegna 0:1 (0:1 )
GORIZIA: Attruia, Da Dalt, Bollis, Zamparutti, Candoni, Galvani, Ciani, Modonutti, Dreolini, Pignattone (Bor-tolutti), Muiesan (Righidi).
OMEGNA: Pellini, Vittillo, Federico, Colla, Vianello, Zanzi, Biffi, Casalino. Falsettini, Tassiero, Anteimi.
STRELEC: Anteimi v 20. min.
Sporočilo goriškim športnim dopisnikom
Športno uredništvo Primorskega dnevnika sporoča vsem goriškim športnim dopisnikom, da bo v torek, 2. oktobra ob 18. uri v goriški redakciji Primorskega dnevnika sestanek, na katerem se bodo pogovorili o sodelovanju v novi sezoni.
Pri Goričanih se je zelo poznala odsotnost režiserja Del Nerija, ki je prešel' k Opi tergi ni. Slaba sredina i-grišča je tako po našem mnenju glavni krivec za poraz Russovih varovancev. O gostih je treba reči, da so lepo igrali le v prvem polčasu, medtem ko so v nadaljevanju v glavnem ovirali napade domačinov.
Še kratka kronika. V prvem polčasu je Omegna izpeljala tri nevarne akcije, povedla pa je v 20. minuti z levim krilom. Takoj v začetku drugega polčasa je Omegna imela še eno izredno priložnost s Casalinom, njegov strel pa je Attruia odlično u-branil. Potem pa je zečala napadati Gorizia, ki je za las zgrešila gol z Zamparutti jem (visoko nad vratnico) in Dreolini jem. Omenimo še, da je sodnik prav v zadnji minuti spregledal prekršek branilca Omegne nad Cianijcm v kazenskem prostoru gostov.
RUDI PAVŠIČ
Skirolkaši SK Devin na državni preizkušnji
Gostovanje si bodo sami plačali
Danes bo v Prinziu Varese na sporedu četrta preizkušnja za državno prvenstvo v rolkanju, katere se bo udeležilo tudi sedem rolkarjev SK Devin, ki bodo tekmovali v kategoriji cicibanov, mlajših začetnikov in mladincev.
Nastop rolkarjev Devina na tej preizkušnji je bil dolgo časa vprašljiv, ker devinsko društvo ni razpolagalo s potrebnimi finančnimi sredstvi, vendar so se tekmovalci odločili, da sami financirajo nastop na tej preizkušnji. (E. lori)
Odbojka: na mladinskem derbiju
Val — Olympia 2:3 (5:15, 15:12, 11:15, 15:7, 12:15)
VAL: Prinčič, Cej, Bastiani, Bensa, Boškin, Coceani, Vogrič, Zavadlal, Paulin, Mučič, Paulin.
OLYMPIA: Cotič, Terpin, Kosič, Batistič, Cotič, Pod vršič, Maraš, Špacapan.
Pred skoraj polno dvorano navijačev, kar ni običajno za prijatelj sko tekmo v začetku agonistične sezone, so odigrali v petek v okviru jesenskega praznika prijateljsko tekmo med mladinskima ekipama Vala in Olympie. Moramo reči, da smo ostali presenečeni nad tako veliko prisotnostjo publike, predvsem pa najmlajših, ki so ves čas navijali za ekipi. Ekipi sta prikazali zadovoljivo igro in letos se bosta borili za pokrajinski mladinski naslov. Spod budno je torej, da se pri obeh društvih dobro dela z mladino. Posebna pohvala gre trenerjema Borisu Jela-viču (Val) in Marku Cotiču (Olym pia), čeprav letos to ekipo trenira Neubauer. (Zip)
Radio Opčine bo izbiral najboljšega športnika
Kot smo že pisali, bo Radio Opčine letos med svojo rubriko »Športna sobota« uvedel tudi nekaj novih pobud med katerimi sodi izbira najboljšega slovenskega športilika v Italiji za sezono 1984 - 85 (od junija letos do junija prihodnjega Jota).
Pobuda bo potekala tudi ob našem sodelovanju, saj lahko navedete imena treh najboljših športnikov ali športnic (po vrstnem redu), s tem da pošljete odrezek (pri strani) na naslednji naslov: Radio Opčine, »Športna sobota« - Narodna ulica 182 - 34016 Opčine.
Med oddajo »Športna sobota«, ki se bo pričela 13. oktobra, bodo prebrali trenutni vrstni red »najboljšega športnika«, »izžrebali« pa bodo tudi eno razglednico
Naj omenimo še, da za najboljšega športnika po anketi Radia Opčine lahko izbirate športnike in športnice tudi za dosežke, ki so jih dosegli za nekaj mesecev nazaj
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ZAMEJSKI ŠPORTNIK
ZA SEZONO 1984/85
trofeja »IL GIARDINO«
ŠPORTNA SOBOTA
RADIO OPČINE (frekvence 98,800 MHZ - 99,100 MHZ -90,600 MHZ)
PRIMORSKI DNEVNIK
1...........................
2............;..............
3...........................
antikvariat Ql2lFClÌHO
TRST — Ul. Mazzini 12 — Tel. 040/68242
V nogometni B ligi Triestina doma z Arezzom
Popraviti slab vtis iz Pescare
mnenje	Aldo Rupel
Poletni premor?
Tržaški drugol'gaš danes gosti nogometaše Arezza, ki so v prvih dveh kolih pobrali ves izkupiček in so skupno z Barijem ter Leccejem na vrhu lestvice. Kaj lahko pričakujemo od Triestine na današnji tekmi? Po mnenju vseh mora predvsem popraviti slab vtis, ki ga je zapustila preteklo nedeljo v Pescari, poleg tega pa tudi z zmago upravičiti optimistične napovedi pred prvenstvom.
Trener Giacomini zelo ceni današnjega nasprotnika tržaškega prvoligaša. Arezzo se je v primerjavi z lansko sezono še okrepil, v napadu pa je najbolj nevaren komaj 19-letni To-valieri, ki je eden najbolj obetavnih mladih igralcev v B ligi.
Triestina se je za tekmo pripravljala na igrišču v Ribiškem naselju in mimo pričakuje današnjo tekmo. Med tednom je s polno močjo treniral tudi Dal Prà, ki je kot kaže po polnoma okreval po poškodbi in morda bo danes na razpolago Giacomini ju vsaj na rezervni klopi. Od ostalih igralcev je vprašljiv nastop Gam berinija, ki je na zadnjih treningih vadil z manjšo intenzivnostjo zaradi poškodbe. O njegovem nastopu bo odločil zdravnik neposredno pred začetkom tekme.
DANAŠNJI SPORED (OB 15.00)
Bari - Lecce; Cesena - Catania; Empoli - Cagliari; Padova - Genoa; Perugia - Pescara; Pisa - Monza; Sambenedettese - Bologna; Taranto -Parma; Triestina - Arezzo; Varese -Campobasso.
ITALIJANSKA A LIGA
Udinese v Veroni
V italijanski A ligi bo Udinese gostoval v Veroni, ki je edina od vseh ekip obakrat zmagala in je sama na vrhu lestvice. Videmčani so tudi dobro startali v prvenstvo, toda proti Veroni bodo nastopili brez svojega najboljšega igralca Žica, ki ga bo zamenjal Criscimani, ki je pred kratkim
iz Pise prestopil v Udinese in je do sedaj za Videmčane igral le tekmo proti Laziu. Verona bo nastopila v isti postavi kot doslej in domači navijači pričakujejo nadaljevanje zmagovitega pohoda njihovih ljubljencev.
Od ostalih tekem je verjetno najbolj zanimiv derbi v Turinu med Torinom in Napoli jem. Obe ekipi sta v prvih dveh kolih ostali marsikaj dolžni svojim navijačem in bosta danes skušali prav gotovo popraviti slab vtis iz prvih kol.
DANAŠNJI SPORED (OB 15.00)
Atalanta - Roma; Avellino - Juventus; Como - Fiorentina; Lazio - Interi Milan - Cremonese; Sampdoria -Ascoli; Torino - Napoli; Verona - Udinese.
Med dogodke, ki odpirajo mejo in ustvarjajo pogoje za stik, za razumevanje, čeprav v okviru zelo dolgotrajnega razvoja, spada nedvomno kolesarska prireditev na območju obeh Goric. Skupaj s Pohodom prijateljstva, ki se odvija spomiadi, je najmnožičnejša rekreacijska dejavnost, ki se je udeležujejo Slovenci, Italijani in Furlani v skupnem naporu in prazničnosti, ki ju skušajo darovati obmejnima mestoma vsaj dvakrat letno. Preko dva tisoč kolesarjev bo prihodnjo nedeljo, 7. oktobra, štartalo v športnem parku Nove Gorice, da bi se podali na dve raaično dolgi progi. Na krajši bodo zavili v Gorico in mimo letališča vozili po dolini Vipave, obiskali nekaj vasi in zaselkov ter se vrnili v Novo Gorico. Po daljši progi pa bodo šli do Kanala po Soški dolini in se seveda tudi vrnili v Novo Gorico; tudi zahtevnejša proga predvideva prehod meje.
Pred desetimi dnevi je bil v Novi Gorici sestanek na sedežu Zveze te-
JUGOSLOVANSKA 2. LIGA
Olimpija - Šibenik
V jugoslovanskem nogometnem pr-r venstvu prvoligaši zaradi tekme državne reprezentance z Bolgarijo počivajo, drugoligaši pa bodo igrali tekme sedmega kola. Olimpija bo igrala doma proti Šibeniku, Maribor pa bo gostoval na vročem terenu Jedinstva v Bihaču.
DANAŠNJI SPORED
Vrbas - Borac ; GOŠK Jug - Crven-ka; Spartak - Rudar;. Čelik - Prole-ter; Jedinstvo (Bi) - Maribor; Novi Sad - Kikinda; Split - Leotar; Jedinstvo (Br) - Rudnik: Olimpija -Šibenik.
lesnokultumih organizacij, kjer je prireditelj pojasnil partnerjem iz Gorice podrobnosti in spremembe, ki so postale nujne glede na izkušnje nabrane v prejšnjih letih. Na italijanski strani meje je sogovornik organizacija Turismo giovanile sociale, ki i-ma glavno besedo pri prirejanju Pohoda prijateljstva. Tema dvema močnima ustanovama se več ali manj u-spešno pridružuje tudi ZSŠDI, ki skrbi za povezavo, za vpisovanje, včasih za okrepčevalnice in za propagando med kolesarji naše skupnosti. Umestno bi bilo, da bi se slednji in tudi slednje res vpisovali na sedežu Združenja, ker bi na ta način naša ustanova pridobila na ugledu. Drugače se njena vloga omeji na poštarsko posredovanje in telefonsko centralo za prevajanje, kar je sicer hvalevredno a preskromno za vlogo, ki jo želimo odigrati ob meji. S tem v zvezi naj omenimo, da bo letos ZSŠDI imelo vpisno točko tudi na dan prireditve na mejnem prehodu pri Rdeči hiši od 7. ure. R.A.
Ob razmišljanju pred zapisom tega sestavka sem prišel do spoznanja, da sem napačno naslovil mnenje objavljeno prejšnjo nedeljo. Namesto ocene, ki sem jo strnjeno povzel v naslovu, da je steklo delovanje nove sezone, bi bil moral prav gotovo napisati, da se je delo nadaljevalo. Poglejmo zakaj.
Če prelistamo časopisne strani od sredine do konca junija, lahko precej pogosto opazimo naslove in ocene, ki napovedujejo konec sezone, poletni premor, odhod na počitnice, za-mrtje delovanja, skratka nekakšno »poletno prezimovanje« društev, odsekov, moštev, zborov, skupin in krožkov. V začetku junija sem menil, da pogojujejo take razorožitvene ocene uresničitev nekaterih pobud, ki so zanimive ravno za poletni čas. Dodal sem tudi, da je poletno obdobje prehodno, zato pa primerno za načrtovanje in pripravo, kajti dozorevanje tako posameznika kot skupnosti ni vezano na koledarska obdobja, ki smo si jih izmislili. Kakšna je lahko ocena, ko je poletje že mimo?
Kar se telesne kulture tiče, je prav gotovo pozitivna. Lahko gladko napišemo, da je dobra, čeprav v isti sapi povejmo, da ni odlična. Ob pregledu seznama najrazličnejših dejavnosti v raznovrstnih športnih panogah, ki so jih po številnih društvih uresničili od konca junija do začetka septembra, moramo oceniti, da je to nepretrgana nit rasti organizacijskih in tehničnih sposobnosti kljub pomanjkljivostim, napakam in zlasti odsotnostim, ki so si jih nekateri privoščili ali so se pripetile iz opravičljivih razlogov.
Na športnih praznikih, • turnirjih, skupnih pripravah in tečajih je bilo v tem času približno 2300 aktivnih
udeležencev, to je takih, ki so nastopali, vadili ali tekmovali. Pravim približno, ker ni enostavno preveriti vsega, zlasti je v številnih primerih težko poenotiti načela takega preverjanja. Tudi če upoštevamo, in moramo to napraviti, da je poletni čas, zlasti v juliju in avgustu, značilen in svojstven za nekatere dejavnosti kot so planinstvo in jadranje ter ne moremo torej imeti prisotnih v hribih in na morju za izreden ali posebnega podčrtanja vreden pojav, o-staja še na stotine drugih iz značilno moštvenih panog, ki opravičujejo zabeleženo oceno.
Dodajam podatek, ki je bolj zasidran v resničnost, ker je laže preverljiv. Začetniških ali izpopolnjevalnih tečajev se je udeležilo šeststo šestdeset športnikov najrazličnejših starosti. Vadili so odbojko, košarko, atletiko, gimnastiko, nogomet, smučanje, deskanje in jadranje. Vsekakor koristna naložba, ki se bo obrestovala na bližnji in daljši čas v prvenstvih in izven njih. Večkrat ne gre samo za pripravo na prvenstva in za iskanje boljšega dosežka. Gre za življenje v skupnosti, za izoblikovanje odnòsov, za tovarištvo, za dobro počutje in zadoščenje.
Vse v redu torej. Verjetno ni. Prav je, da se vprašamo tudi »kako« in ne samo »koliko«. Prav je, da pre-veremo, ali ni »sivih con« tudi na opisani navdušujoči sliki. Nekaj je prav gotovo, kar nas mora motiti, če razčlenimo podatek o številu tečajnikov in spoznamo, da je razmerje med Tržaško in Goriško sedem proti ena. Tako razmerje ne odgovarja sliki naše prisotnosti in dejavnosti ne na telesnokulturnem ne na drugih področjih. Če smo s poletnimi pobudami na splošno lahko zadovoljni, ne moremo ostati ravnodušni glede izpopolnjevalnih tečajev in priprav. Poskrbeti bo treba, da to obliko dejavnosti prihodnje leto razširimo tudi na Goriškem in je ne omejujemo le na odbojko.
Kolesarjenje prijateljstva
______ domači šport
Danes
Pri ŠK Kras so ustanovili rokometno sekcijo
Zanimanje preseglo vsa pričakovanja
NEDELJA, 30. septembra 1984
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	pri Sv. Sergiju: San Sergio -Zarja; 15.00 pri Sv. Iv^nu: Stock -Vesna.
3.	AMATERSKA liga
15.00	v šentlovrencu : San Lorenzo -Juventina; 15.00 v Gorici: Audax S. Andrea - Sovodnje; 15.00 na Proseku: S. Narazio - Primorec; 15.00 v štarancanu: Staranzano - Primorje;
15.00	v Tržiču : Romana - Kras; 15.00 v Tržiču igrišče Cosulich: Italcantie-ri - Mladost; 15.00 v Trstu, igrišče Campanelle: Chiarbola - Breg; 15.00 na Opčinah, igrišče Ul. Alpini: Super-caffè - Gaja.
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Križu: Vesna - Fortitudo;
8.30	v Žavljah: Zaule - Zarja; 8.30 pri Sv. Ivanu: Montebello - Breg; 10.30 v Ribiškem naselju: San Marco - Sovodnje.
NAJMLAJŠI
10.30	v Miljah : Fortitudo - Breg;
10.30	v Repnu: Kras - Servolana.
ZAČETNIKI
9.15	na Proseku: Primorje - Triestina; 9.15 v Štandrežu: Juventina -Azzurra; 9.15 v Beglianu: Begliano -Mladost.
ODBOJKA
PRIJATELJSKI ŽENSKI TROBOJ
9.30	v Gorjah : nastopa tudi Friulex-pert.
TURNIR PRIJATELJSTVA
9.00	v Brezovici pri Ljubljani: nastopajo tudi dečki Bora.
LILOV MEMORIAL V IZOLI
10.00	v Izoli, telovadnica V. Šmuc: nastopajo tudi odbojkarji Vala.
KOLESARSTVO
10.00	v Sovodnjah: rekreacijska in tekmovalna kolesarska prireditev.
ROLKANJE
10.00	v Prinzio Varese: 4. preizkušnja za državno prvenstvo; nastopajo tudi rolkarji SK Devin.
Kot je bilo objavljeno prejšnjo nedeljo v Primorskem dnevniku, je ožji odbor športnega krožka Kras na svoji zadnji seji sklenil, da se preuči možnosti za ustanovitev novega odseka, ki bi se ukvarjali z moškim in ženskim rokometom. V sredo, 26. septembra, pa je vodstvo na informativnem sestanku uvidelo, da je zanimanje za rokomet veliko in je enoglasno sklenilo, da se ustanovi rokometno sekcijo. O zanimanju za rokomet v zgoniški občini nam priča dejstvo, da se je za to športno panogo doslej prijavilo že 35 fantov in 15 deklet. V glavnem so to prebiva’« zgoniške in repentabrske občine, vrata pa so vsakomur, ki bi želel nastopati za kraso-vo rokometno ekipo, odprta.
V	kratkem bodo v društvu ustanovili tudi mladinsko sekcijo in posvetili večjo pozornost mladim silam, ki bodo v prihodnjih letih nadomestil starejše, prve igralce krasove rokometne ekipe.
V	sredo je prvi spregovoril predsednik društva Stanko Budin. Bil je seveda presenečen nad tolikšnim odzivom zainteresiranih mladincev za rokomet. Poudaril je pomembnost usta-
novitve rokometne sekcije še posebno zato, ker je ta panoga popolnoma nova v zamejstvu in zato odpade možnost konkurence med našimi društvi. Poleg tega pa je nesmiseno, da bi potem, ko je v društvu izumrla odbojka, ostala zgoniška telovadnica neuporabna s strani domačega društva. Besedo je nato prevzel Ladi Budin, ki je bil v teh dneh najbolj zaposlen pri zbiranju informacij in izkušenj v zvezi s to pohvale vredno krasovo pobudo. Bil je prepričanja, da je rokomet primerna igra za Kraševce, hitra, dinamična in vsakomur dostopna panoga, ki je tudi zelo privlačna za gledalce. Sklepno besedo je imel Zvonko Simoneta, ki je ugotovil, da velika večina mladine do danes ni imea pravega športa, s katerim naj bi se ukvarjala.
Čeprav je rok za vpis v rokometno D ligo že zapadel 15. septembra, pa ostajajo še možnosti, da bi se za letošnjo sezono vpisali v prvenstvo. Dokončen sklep pa bo sprejet v prihodnjih dneh, ko bodo preučili razpoložljivosti zgoniške telovadnice. Prvi trening rokometne ekipe bo v torek, 2. oktobra ob 20.30 v repenski telovad-
nici. Vsak. ki bi se rad pridružil e-kipi, naj se zglasi na prvem treningu.
Z. Skupek
V PRVEM LETOŠNJEM NASTOPU
Borovce čaka še mnogo dela
Libertas - Bor Radenska 117:95 (48:62)
BOR RADENSKA: Sosič, Volk 2. Furlan, Canciani 2, Ražem 10, Pregare 6, Gregori, Semen, čok 14, Corbatti 12, Maver 11, Pisani 13, Kneipp 12, Zobec 23.
SODNIK : V ascotto.
Borovi člani so odigrali svoje prvo prijateljsko srečanje, odkar so začeli pripravljalno obdobje. Na igrišču je bilo razvidno, da bodo morali »plavi« še delati, predvsem v obrambi in pri uigravanju napada. Vsekakor so borovci prikazali nekaj dobrih potez v napadu, medtem ko so bili. v obrambi preveč ranljivi. V borovih vrstah sta dobro igrala Zobec in Maver. (Cancia)
obvestila - obvestila - obvestila - obvestila - obvestila
Gimnastični odsek ŠZ Bor
obvešča, da naj se prijavljeni telovadci in telovadke zberejo za domenek o umiku in poteku vadbe v Borovem športnem centru v sredo, 3. oktobra po naslednjem razporedu: ob 15.00 začetniki in začetnice; ob 16.00 lanska prva skupina in ob 16.30 vsi ostali. Telovadci in telovadke naj prineso s seboj športno opremo, ker bodo imeli istočasno tudi prvi trening.
Odsek za rekreacijo ŠK Kras
obvešča, da bo začetek rekreacijske telovadbe za odrasle v torek, 2. oktobra, ob 20.30 v šolski telovadnici v Saležu.
Odbojkarski odsek ŠZ Bor sporoča, da bo jutri, 1. oktobra, ob 15 00 na stadionu »1. maj« prvi trening mìnivolleya za dečke in deklice letnika 1972 in mlajše.
ŠD Kontovel
obvešča, da se bo ritmična telovadba za deklice začela v torek, 2. ok-
tobra, ob 17. uri v kontovelski telovadnici.
ŠD Kontovel
obvešča, da se bo aerobiérta telovadba za ženske začela v torek, 2. oktobra, ob 20. uri v kontovelski telovadnici.
ZSŠDI in ŠD Sovodnje
vabita na rekreacijsko in tekmovalno kolesarsko prireditev, ki bo danes, 30. septembra, ob 10. uri v Sovodnjah. Vpisovanje ob 9. uri pred startom v Kulturnem domu v Sovodnjah.
ŠK Kras
obvešča, da bo prvi trening moške rokometne ekipe v torek, 2. oktobra, ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu. Urnik treningov ženske ekipe bomo sporočili naknadno.
SK Devin
obvešča, da sc v torek, 2. oktobra prične telovadba za odrasle. Vadba
bo vsak torek in petek od 20. do 21. ure v telovadnici osnovne šole V. Šček v Nabrežini. Za informacije telefonirati na št. 200-236.
Rekreacija ŠZ Bor
obvešča, da se bo v 'prihodnjem tednu začela vadba za vse oddelke in sicer v Borovem športnem centru v ponedeljek, ob 21. uri za košarko, v sredo, ob 10. uri za Zvezdo in o'.'j
20.30	za Skupino 10 ter v četrtek ob
20.30	za Trim. Za skupino starejš-h telovadk se bo vadba začela v torek ob 19. uri (ko se bodo lahko tudi prijavile), na sporedu pa bo tudi ob sredah ob 9. uri in petkih, ob 18. uri.
Športna šola Trst
sporoča, da se bo začela telovadba za matere in otroke na stadionu »1. maj« jutri, 1. oktobra ob 17. uri, za otroke vrtcev pa istega dne ob 16. uri. Vadba bo potekala dvakrat tedensko (tudi ob četrtkih ob istem času).
SLOVENSKI HOTEL »BL
Lastnik: VINKO LEVSTIK
V RIMU
«
Naročnina Mesečno 10 000 Ur - celoletna 120 000 lir. - V SFRJ številka 20.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180 00. letno 1.800.00 din, za organizacije in pod|et|a mesečno 250.00. letno 2.500.00 din.
Poètnl tekoči račun xa ltoll|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana	>
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'- IVA 18 - Osmrtnice, zahvale m sožolio po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Jurske kroime se noro čoio pn oglasnem oddelku PUBlIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
TRST Ut. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tl* 460270
GORICA Drevored 24 moggio 1
Tel.(0481183382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubei« 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Semea
Izdaje L JzTT in tiske	Trst
član kaRenske zve*« Časopisnih zakxZnAov F1EG
Ob primeru veta proti stanovanjskemu priporu za Giuliana Nario
Polemika se razrašča v vojno
med sodno in politično oblastjo
RIM — Primer Giuliana Narie še vedno buri italijansko politično življenje. Pesimisti so celo mnenja, da bo prav ta problem sprožil pravo vojno med sodno in politično oblastjo na najvišji ravni. V petek je namreč dvesto parlamentarcev vseh strank, med katerimi za KPI Napolitano, Cicchetto, Minucci, Zangheri, za socialiste Formica, Mancini, Labriola, za krščansko demokracijo Vemaschi, Caccia, Garocchio, nato pa še Susanna Agnelli (PRI), Pannella in drugi, podpisalo dokument o »primeru Naria«, v katerem je med drugim rečeno: »Smo začudeni in zaprepa-
deni. Odlok kasačijskega sodišča, ki je dal veto proti stanovanjskemu priporu Giuliana Narie, je nerazumljiv in absurden...«
Kot znano, je kasacijsko sodišče odbilo Giulianu Narii prošnjo za stanovanjski pripor, ker je slednji zelo bolan. Bivši delavec obrata Ansaldo naj bi bil vpleten v »zadevo Moro«, vendar pa so ga te obtožbe že oprostili, medtem ko mu bodo v Traniju prvega oktobra sodili zaradi vpletenosti v uporu v kaznilnici, v kateri je bil zaprt. Takrat so se namreč zaporniki uprli, da bi s tem dokazali svojo moralno podporo Rdečim bri-
gadam ob ugrabitvi sodnika D’Ursa.
Včeraj se je v okviru te zadeve, ki grozi, da se bo še razrasla v pravo državno polemiko, oglasil tudi direktor demokrščanskega dnevnika »II Popolo« posl. Giovanni Galloni, ki je izjavil, da je bilo zbiranje podpisov v prid Narii proti sodstvu prava napaka, ki še poglablja že itak globoko brezno med sodstvom in politično oblastjo. Galloni je še dodal, da so sodniki ob vetu samo uveljavili zakonik, ki ga je pravzaprav ustvaril parlament in da torej ta ni najbolj poklican, da kritizira neko lastno stvaritev.
Buscetta - prvi mafijski
»skesanec«
PALERMO — Včeraj ponoči je policija v mnogih italijanskih mestih v protimafijski ofenzivi izdala 366 zapornih nalogov, od katerih je 62 aretacij tudi izvedla.
Te aretacije je sprožil prvi veliki »skesahec« v zgodovini mafije v zadnjih letih. To je »boss« Tommaso Buscetta, ki je po globoki duševni krizi, med katero je poskušal samo-
Pacifistični glas vse močnejši
V zahodnonemškem mestu Wildelflecken pacifisti držijo v rokah transparent z golobom — simbolom miru.	(TešLefoto AP)
mor, začel s svojim »kesanjem«, ki je postajalo vse bolj natančno, predvsem pa polno »zanimivih« imen. Nekateri sodniki so že izjavili, da je to prava zgodovinska prelomnica v boju proti mafiji, saj je prvič, da neki mafijski voditelj prekine »molčečnost« ter začne sodelovati s sodnimi oblastmi. To je podobno kot sta med pripadniki Rdečih brigad sprožila »skesanca« Fioravanti in Peci, katerim so v matematičnem zaporedju sledili drugi, so še dodali.
Tommaso Buscetta je na dolgo in široko govoril o približno stotih mafijskih zločinih, med katerimi je tudi nekaj »velikih zločinov«, kot so umor novinarja dnevnika »L'Ora« Maura De Maura, umor državnega pravdni-ka Pietra Scaglioneja ter še drugi.
Z Buscettovimi priznanji zadobijo preiskave o nekaterih umorih, ki so jih že zaključili, ne da bi odkrili zločincev, novega elana. Tu gre predvsem za umor pokrajinskega tajnika DC Micheleja Reiné, novinarja Maria Franceseja in umor deželnega tajnika KPI Pia La Torre ja.
Klic divjine
30. septembra 1984
A. PERTOT
specializirana trgovina s podlogami
UL GINNASTICA 22 — TRST
OB 50. OBLETNICI
ustanovitve podjetja
SE ZAHVALJUJE
vsem zvestim strankam za izkazano zaupanje in
uslužbencem za uspešno sodelovanje.
Družabniki:
Banca Nazionale del Lavoro Istituto Nazionale delle Assicurazioni Banco di Sicilia Banco di Santo Spirito Cassa di Risparmio di Roma Banca Tiburtina Banca del Salente Banca della Provincia di Napoli
Credito Commerciale Tirreno
Società Interbancaria Nazionale Investimenti p.A.
obvešča, da izbira v GORIŠKI in TRŽAŠKI pokrajini kandidate, ki bi jih zaposlila kot
S Agente
v svoji komercialni službi.
Kandidati, ki mislijo, da imajo potrebno znanje o finančnem poslovanju in dovolj izkušenj na tem področju, da bi lahko delali v okviru najpomembnejšega italijanskega bančno-zavarovalniškega združenja, naj pošljejo podroben življenjepis na:
INTERBANCARIA INVESTIMENTI UFFICIO SELEZIONE Ril : PD Viale Monza, 2 - 20127 MILANO
Kosmina Sergij
Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In Italijanska tehnika
ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN,
PHILIPS. REX
NABREŽINA CENTER
Telefon 200123
TRŽIČ - ULICA PARINI
Vse za šolo
trenirke
telovadne copate torbe
za športno opremo
5 . TELEFON 0481 / 45735
POOBLAŠČENI SERVISNI CENTER
PHILIPS
PHILIPS
TV TV COLOR - REGISTRATORJl RADIO - AVTORADIO HI-FI MALI ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI - VIDEOREGISTRATORJI originalni nadomestni deli
TRIESTE SERVIS
Ul. Petrocco 5 (Naselje S. Sergio), TRST - Tel: 2 8 1 2 5 0
SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE
WJSUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 f ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21
GROZDJE ZAVINO-j«