PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. O*-S> > O v-j Tj n :z L- 1% Cena 500 lir - Leto XL št. 53 (11.776) Trst, sobota, 3. marca 1984 Slovencev v Italiji ni mogoče ločevati po teritorialni pripadnosti Ne glede na dejstvo, da se predstavniki slovenskih kulturnih društev in organizacij ter kulturni in javni delavci videmske pokrajine čutijo polnovredno zastopani v enotni slovenski delegaciji in da vsa slovenska javnost to polnovrednost prinzava, so oboji čutili potrebo, da priredijo skupno zasedanje prav v dneh, ko vlada snuje zakon za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti in prihajajo vznemirljivi glasovi, da obstajajo variante, po katerih naj bi le Slovencem na Tržaškem in Goriškem priznavali status narodne manjšine, vtem ko naj bi Slovenci videmske pokrajine bili le slovenskega ali slovanskega izvora in naj bi jim zavoljo tega ne priznavali enakih pravic. Vsi udeleženci zasedanja so poudarilii da je slovenska manjšina od Trbiža do Milj ena sama in da mora zato uživati vse in enake narodnostne pravice ne glede na to, v kateri izmed treh pokrajin je poseljena. Vsi tisti, ki poudarjajo »različnost« Slovencev videmske pokrajine, grade svoje trditve na posledicah, ki so jih povzročili odkriti pritiski na tamkajšnje slovensko prebivalstvo od takrat, ko je to ozemlje prešlo v meje Italije. Slovencev videmske pokrajine niso oddaljili od o stolih Slovencev niti pritiski niti ukrepi, ki so bili takoj po priključitvi sprejeti, zato da bi se čimprej asimilirali. Ustanovljene so bile šole z italijanskim učnim jezikom, dana so bila uradna navodila in so takratni časniki odkrito pisali, da je treba slovensko prebivalstvo teh krajev čimprej asimilirati, prepovedano je bilo slovensko bogoslužje in zaplenjeni slovenski katekizmi, po drugi svetovni vojni so preganjali vse tiste, ki so zahtevali priznanje narodnostnih pravic. Tudi v majhnih naseljih so v času velikega pomanjkanja, ki je bil vzrok za množično izseljevanje, na gosto posejali po slovenskih vaseh videmske pokrajine italijan ske vrtce in šole, zato da bi otroci čimprej pozabili jezik, ki so ga govorili doma. Kljub vsem oviram in pritiskom so Slovenci teh krajev ohranili svojo govorico, ki so pristna slovenska narečja, ohranili so svoje navade in slovensko pesem in ustanovili slovenska kulturna društva in organizacije ter glasila. Ni pa čudno, da na splošno ne obvladajo slovenskega knjižnega jezika, soj niso imeli v šoli niti ene učne ure v slovenščini. Zato je krivično in nesprejemljivo, da tisti, ki jim ne prinzavajo statusa manjšine, gradijo svoje stališče na tem dejstvu. Zaradi takega stanja bi bilo kvečjemu potrebno nekaj časa, da se premostijo razlike, ki jih je povzročila zgodovina in politična volja oblasti. Ustanovitev slovenskih šol v videmski pokrajini ne predstavlja zato vsiljevanja z vrha, marveč le možnost, da starši otrok sami izbirajo med italijansko in slovensko šolo, kot se to dogaja na Tržaškem in Goriškem. Vsiljevanje bi pomenilo, če zaščitni zakon te možnosti ne bi dajal in bi bili v tem primeru starši primorani, tako kot so še danes, vpisovati v italijansko šolo. Udeleženci skupnega zasedanja so, ob upoštevanju vseh ovir in grobih nasprotovanj, ki so v preteklosti v videmski pokrajini v kali zatrla vse težnje po narodnostni uveljavitvi m ob današnjih naporih, da do te uveljavitve pride, ponovno potrdili zahtevo, da mora globalni zaščitni zakon veljati za vse slovensko prebivalstvo v deželi Furlaniji - Julijski krajini, in sicer v 21 občinah videmske, 8 občinah goriške in 6 občinah tržaške pokrajine. Udeleženci skupnega zasedanja poudarjajo, da mora biti zaščitni zakon globalen tudi po vsebini, da torej zaobjema vsa tista področja, ki v kakršnikoli obliki vplivajo na življenje in narodnostne interese celotne slovenske manjšine in ‘daje slovenskemu prebivalstvu možnost uporabe narodnostnih pravic v vsaki situaciji. Vse te na družbenogospodarskem področju, šolstvu, pri lem je najbolj pereče vprašanje ustano vitve slovenskih šol v videmski pokrajini in avtonomija slovenske šole, v zagotovljeni rabi slovenskega jezika v javnih uradih in sodstvu in napisih, v gmotni podpori slovenske kulture in njenih ustanov in sredstev javnega obveščanja in na vseh drugih področjih, ki jih večkrat ponovljene zahteve vsebujejo. V njegovem včerajšnjem govoru v Kremlju v Cernjenkovih šest protijedrskih točk Doma boljše plače, a tudi več delavnosti MOSKVA — Novi sovjetski voditelj Konstantin Čemjenko je v svojem 48 minutnem sklepnem govoru »volilne kampanje« v Kremlju poleg poziva ZDA k dialogu s SZ poudaril šest načel, po katerih bi se morale ravnati jedrske velesile: — v zunanji politiki bi morali imeti vso prednost ukrepi za preprečen je jedrske vojne, v primeru nevarnosti pa bi moralo priti do nujnih posvetovanj, da bi preprečili jedrski spopad; — odpovedati bi se morali vsakršni propagandi za jedrsko vojno; — zavzemati se za to, da ne bi prvi posegli po jedrskem orožju; — v nobenem primeru ne bi smeli uporabiti jedrskega orožja proti nejedrskim državam; — ne dovoliti širjenja jedrskega orožja; — truditi se za zmanjšanje števila jedrskega orožja, do njegovega popolnega uničenja. Čemjenko je govoril tudi o odnosih s Kitajsko. Dejal je, da prihaja med pogovori z njo še vedno na dan določeno število razlik, glede načelnih vprašanj. Kar se tiče notranje politike je zagovarjal centralizirano načrtovanje in vodenje države, vendar z večjo samostojnostjo podjetij. Terjal je boljše plače za opravljeno delo, vendar pa je tudi dejal, da je treba za boljše življenje tudi več delati kot doslej. Džema j el obljubil Asadu preklic sporazuma z Izraelom BEJRUT — Libanonski predsednik Džemajel je obljubil svojemu sirskemu kolegu Asadu, da bo preklical sporazum, ki ga je lani podpisal z Izraelom, v zameno pa naj bi Sirija jamčila trajno prekinitev ognja v Libanonu ter obnovitev pogajanj v Ženevi, katerih namen je omogočiti sestavo vlade nacionalne enotnosti. ženevsko konferenco bi lahko ponovno sklicali že konec prihodnjega tedna. Najprej naj bi postavila temelje za vrsto reform, ki naj zajamčijo pravično porazdelitev oblasti med kristjani in muslimani, nakar naj bi sestavili vlado nacionalne enotnosti, v tretji fazi pa naj bi se še domenili o umiku tujih sil iz Libanona. Vlada je včeraj sprejela zadevni odlok V BOCNU AVTONOMNA SEKCIJA DEŽELNEGA UPRAVNEGA SODIŠČA Zaradi položaja na Bližnjem in Srednjem vzhodu Italija stopnjuje diplomatske pobude Andreotti bo obiskal Kairo in Kartum RIM — Vlada je na svoji včerajšnji seji sprejela pomemben sklep v zvezi z izvajanjem južnotiroskega paketa. Odobrila je namreč odlok o ustanovitvi deželnega upravnega sodišča v Bocnu. Dežela Tridentinska Južna Tirolska je bila doslej brez deželnega u-Pravnega sodišča, ker je nemška Manjšina v Bocnu zahtevala samostojno sekcijo, ki bi poslovala dvojezično. To je sedaj tudi dosegla, saj so ustanovili dežano upravno sodišče s sedežem v Trentu in avtonomno sekcijo tega sodišča v Bocnu. Odlok, ki ga je vlada včeraj odobrila, ustanavlja sodišče, določa kriterije za imenovanje sodnikov, prav tako določa pristojnosti sodišča in po- stopek, po katerem naj bi reševali morebitne konflikte, ter ob koncu vsebuje določila o pravnem statutu sodnikov. Druge podrobnosti odloka niso znane, ker besedilo še ni bilo objavljeno. Predsednik bocenske pokrajine Sil-vfus Magnago, ki je prisostvoval seji, se je vladi zahvalil za tu ukrep in je izrazil tudi v imenu prebivalstva bocenske pokrajine zadovoljstvo, da je končno prišlo do rešitve tega vprašanja. Ustanovitev posebne sekcije upravnega sodišča je bila ena zadnjih obvez, ki jih je morala ita ijanska vlada izpolniti v zvezi z izvajanjem paketa. Odprto je še vprašanje rabe nemške- RIM — Položaj na Bližnjem in Srednjem vzhodu bo glavna tema pogovorov, ki jih bo imel italijanski zunanji minister Giulio Andreotti od 6. do 8. marca v Kairu in od 9. do 10. marca v Kartumu. Andreottijev obisk v Egiptu in v Sudanu je včeraj potrdila Farnesina, ki je obenem poudarila, da obisk sovpada s stopnjevanjem libanonske tragedije v širšem kontekstu izraelsko -arabske krize ter »pozabljene vojne« med Bagdadom in Teheranom. Prav ta vojna po mnenju italijanskega zunanjega ministrstva grozi s svojo razširitvijo ne samo naftnim potem temveč stabilnosti vse regije ob Zalivu. Že nekaj mesecev je Italija bistve- no ojačila svoje diplomatske in zunanjepolitične pobude, saj se je Andreotti v zadnjih mesecih sestal skoraj z vsemi voditelji, ki so tako ali drugače vpleteni v bližnjevzhodno vprašanje. Nedvomno pa vada največje zanimanje za Andreottijeve pogovore z egiptovskim predsednikom Mubarakom, saj’ bo to priložnost za izmenjavo mnenj o arabsko - izraelski krizi v luči rezultatov arabskega vrha v Casablanci in obnovitve palestinsko - jordanskega dialoga. Prav tako bo Andreotti slišal egiptovsko mnenje o i-raško - iranski vojni, ki ne zaskrblja samo Zahoda temveč tudi ves arabski svet. Italija poudarja nezamenljivo vlogo Egipta ne samo v ravnotežju sil na Bližnjem vzhodu temveč v vsem Sredozemlju; ceni egiptovski realizem in čut za pravo mero in zmernost tako do arabsko - izraelske krize kot do vseh nerešenih vprašanj Bližnjega in Srednjega vzhoda. Kljub manjši politični teži bo tudi Andreottijevo srečanje s saudskim predsednikom Nimeirijem služilo Italiji za preverjanje medarabskih odnosov. Nedvomno bodo v Kartumu spregovorili tudi o čadskem vprašanju in o libijskih poskusih prodora proti jugu. V obeh prestolnicah pa bo italijanski zunanji minister Andreotti načel tudi vprašanja dvostranskih odnosov, ki se z obema državama pozitivno ražvijajo. MO SKGZ za poživitev mladinske dejavnosti V pričakovanju sprejetja globalne zaščite se morajo mladi angažirati r,a področju uresničevanja pravic, ki dam že pripadajo, za boljše informirale šolske mladine o položaju naše narodnostne skupnosti, za zbliževanje in sodelovanje z mladimi Italijani, za P°vezovanje z m’adimi iz matične dodiovine in s Koroškega, hkrati pa mo-fajo skrbeti za lastno izobraževanje 'h povezovanje mladinske dejavnosti, "o so temeljne postavke programa, ga je sestavil po občnem zboru SK BZ mladinski odbor s svojim novim vodstvom. V njem so konkretno nanizane naloge, ki stoje pred odborom v Naslednjih mesecih in katerih uspešna izpeljava bo v veliki meri vplivala (udi na kakovost mladinskega “delovala v prihodnje. NA 4. STRANI Grličkov je zaključil tridnevni obisk v Rimu RIM — član predsedstva socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Aleksandar Grličkov je včeraj končal svoj tridnevni obisk v Rimu. Včeraj dopoldne se je na sedežu KPI sestal z odgovornim za zunanje zadeve pri strankinem vodstvu senatorjem Bufalinijem in s poslancem Rub-bijem. -Na dolgem in prisrčnem pogovoru so govorili predvsem o številnih mednarodnih vprašanjih, s posebnim poudarkom na prizadevanjih za mir in popuščanje napetosti, problematika, ki so jo že poglobljeno obravnavali med nedavnim obiskom tajnika KPI Enrica Berlinguerja v Jugoslaviji. Prišlo je tudi do izmenjave informacij o stanju v obeh državah in o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, v tem okviru tudi glede na problematiko obeh manjšin. Grličkova je nato sprejel tudi tajnik KPI Enrico Berlinguer. V četrtek pa se je Grličkov sestal s članom vodstva krščanske demokracije Orlandom, s katerim se je pogovarjal predvsem o sodelovanju med KD in SZDL. Jugoslovanskega predstavnika sta sprejela tudi voditelja PDUP Lucio Magri in Luciana Castellina. Tako na srečanju s KPI, kot s PDUP je bil govor tudi o konferenci naprednih strank in organizacij Sredozemlja, ki bo v Beogradu, (bbr) Okrogla miza v Novi Gorici o liku Jožeta Srebrniča NOVA GORIČA — Na pobudo občinskega komiteja Zveze komunistov je bila sinoči v mali dvorani novogoriškega kulturnega doma okrogla miza o liku in revolucionarni vlogi komunističnega voditelja Jožeta Srebrniča. Pobuda sledi slavnostni proslavi prejšnjo soboto v Solkanu in spada v okvir svečanosti ob stoletnici Srebrničevega rojstva in 40-letnici njegove smrti. Okrogle mize se je udeležilo tudi veliko uglednih gostov iz Slovenije in dežele. Med temi naj omenimo Lidijo Šentjurc, Joža Vilfana, Leopolda Krešeta - Jošta, Borisa Raceta, Mirka Primožiča in Maria Lizzerà. Po uvodnih besedah Štefana Cigoja, ki je podal krajši življenjepis Jožeta Srebrniča, je najprej spregovoril Franc Rozman, ki se je zaustavil na zgodovinski dobi v kateri je slavljenec živel. Milica Kacin - Wohinc je podčrtala Srebmičevo politično delo. Vlogo, ki jo je odigraval tudi med italijanskimi komunisti je posredoval Marino Banfi. Ivan Bratina je ugotovil da je bil Srebrnič izrazita osebnost v prvi polovici tega stoletja na Primorskem, ki je svoje zanimanje posvetil v prvi vrsti delavskemu vprašanju, predvsem kmečkemu človeku. Slavica Plahuta je razkrila pomembno vlogo, ki jo je Jože Srebrnič odigral tudi v času narodnoosvobodilne borbe. O tem je spregovoril tudi Danilo Perčič, ki se je spomnil na Srebrniča kot organizatorja. Svoje izvajanje je zaključil s pretresljivim podajanjem utoni-tve v Soči Srebrniča in tovarišev. Po uradnih referatih se je razvila bogata in zanimiva diskusija, (rp) Kancler Kohl si bo na moč prizadeval za nadaljevanje dialoga Vzhod-Zahod BONN — Med tridnevnim obiskom zveznega kanclerja Helmuta Kohla v Washingtonu, ki se bo začel v soboto, ne bodo na dnevnem redu kake pomembne odločitve, pravijo v Bonnu. Pomembno pa je, da prihaja v sedanjem naglem in dokaj nevarnem razvoju dogodkov do pravočasnih posvetovanj in dogovorov, da ne bi med zavezniki, posebej med Washingtonom in Bonnom, nepotrebni nesporazumi zavirali sodelovanje. Spornih problemov je dosti in nekateri ne bodo za kanclerja udobni. Glavni problemi na dnevnem redu so: razvoj odnosov med Vzhodom in Zahodom, politika nadzora nad oboroževanjem, razmerja med Evropo in ZDA, dolgoročna krepitev NATO, načrti za razvoj Evrope, položaj na Bližnjem in Srednjem vzhodu ter druga križna žarišča na svetu. Kohl si bo na moč prizadeval, da bi Reagan izpolnil svojo obljubo in se zavzel za nadaljevanje dialoga med Vzhodom in Zahodom. Kohl prihaja v Washington kot človek, ki je izpolnil svojo obveznost — v ZRN se je začelo nameščanje raket srednjega dosega v skladu z dvojnim sklepom NATO. Toda mar ni predsednik Reagan govoril, da bodo pogajanja s Sovjetsko zvezo lažja, potem ko se bo začelo stacioniranje raket, potem ko bo Zahod dokazal, da je eno- ten in da se ne da ustrahovati? Zdaj je prišel čas, da predsednik Reagan izpolni svojo obljubo, zlasti še, ker je letos volilno leto in je Reagan že poslal nekaj spodbudnih znamenj v Moskvo. Kancler Kohl se dobro zaveda, da sta za dialog potrebna dva in je na primer za sestanek med Černjenkom in Reaganom potrebna tudi Černjenkova privolitev. Toda medtem ko je Reagan prepričan, da je lahko tak sestanek uspešen le takrat, če je bil prej temeljito pripravljen, je Kohl mnenja, da ima tako srečanje že samo ob sebi velik pomen, ker se lahko ljudje in državniki bolje sporazumevajo, če se osebno poznajo. Zato je za Kohla pomemben cilj obiska, da bi Reagana prepričal, da bi se še letos sestal z generalnim sekretarjem CK KPSZ. Med dobro pripravo vrhunskega sestanka med voditeljema supersil sodi, po Reaganovem mnenju, tudi predlog, da bi ZSSR in ZDA ponovno potrdile skupno izjavo iz leta 1972, v kateri sta supersili obljubili, da bosta v mednarodnih odnosih zadržani in umerjeni. Zato Bonn pričakuje od Washingtona, da bo po začetku nameščanja raket začel kazati večjo prožnost in pripravljenost na kompromise. Kancler Kohl meni, da bi bilo mogoče do- seči napredek na nekaj pomembnih področjih: — na stockholmski konferenci o evropski Varnosti in razorožitvi, kjer si udeleženci prizadevajo, da bi s pogajanji prišli do sinteze med vzhodnim predlogom o sklenitvi pogodbe o odre kranju uporabi sile in zahodnim predlogom, ki postavlja v ospredje ukrepe za krepitev zaupanja ; — na pogajanjih v ženevskem razorožitvenem odboru o prepovedi kemičnih orožij na svetu, na katerih je Moskva pred nekaj dnevi pokazala dobro voljo, ko je sporočila, da načelno soglaša z mednarodnim nadzorstvom nad uničevanjem kemičnih orožij, če bi prišlo do u-streznega sporazuma; — na pogajanjih na dunajski konferenci o obojestranskem in uravnoteženem zmanjšanju števila vojaštva v Srednji Evropi (MBFR), ki se bo spet začela 16. marca. Tudi za ta pogajanja ima Kohl pripravljen predlog, ki ga bo razložil Reaganu : ZDA naj bi preverjanje, pri zmanjševanju čet v Srednji Evropi konstruktivno' po vezale s težavnim problemom ugotavljanja natančnosti in verodostojnosti podatkov o tem, ko liko vojaštva in klasične oborožitve ima v resnici nasprotna stran. BOŽIDAR PAHOR Lastniki hotelov lahko oddajajo sobe prostitutkam MILAN — Lastnik hotela, ki odda sobo prostitutki, za to dejanje ne more kazensko odgovarjati. Tako je odločilo milansko prizivno sodišče, ko je oprostilo zakonca Vincenza Sa-lisa in njegovo ženo Giovanne Gnidi, ki sta bila obtožena, da sta oddajala sobe prostitutkam in s tem podpirala prostitucijo. V oktobru lani sta bila aretirana in potem na procesu oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Njun advokat se je na razsodbo pritožil in tako ju je prizivno sodišče oprostilo vsakršne odgovornosti. V obrazložitvi je bilo rečeno, da lastnik hotela ni dolžan spraševati svojih gostij, če so prostitutke ali ne in tako med njimi povzročati nepravične razlike. □ BRUSELJ —- V organizaciji beograjskega JAT je včeraj v Sarajevo odpotovala prva skupina belgijskih turistov, ki bodo zimske počitnice preživeli na terenih, kjer so bile nedavno XIV. zimske olimpijske igre. Gre za aranžma belgijske »Contact J«, ki je že med olimpijskimi igrami na tamkajšnjem turističnem tržišču ponudila zimski oddih v Sarajevu. Bivši župan aretiran zaradi povezav s kamoro NOCERA INFERIORE — Italijanska policija nadaljuje z aretacijami domnevnih kumoristov. Tako so po a-retaciji gradbenika Alvara Giardijli-ja, ki je obtožen izsiljevanja podjetij, ki sodelujejo pri odpravljanju posledic potresa na področju Salerna, aretirali še bivšega občinskega odborniku. v Noceti Giovannija Nicolinija zaradi sodelovanja z Giardillijem in drugega občinskega odbornika demokristjana Fili berta Galla, ki je obtožen, goljufije. Preiskava s tem v zvezi je privedla preiskovalce tudi do dosedanjega župana v Noceti Inferiore socialista Rocca Caiazze, ki naj bi sodeloval kot priča, toda med zasliševanjem je prišlo do preobrata in obtožbe Caiazze, da je nudil zatočišče kamoristom na begu. Caiazzo so takoj aretirali in obtožili, da je v svoji hiši nudil zatočišče štirim znanim predstavnikom nove kamere, ki jih je policija že iskala in kasneje tudi aretirala. Gre za Gerarda Della Mura, bratu dementa in Pasquala Pema in dra Staracela. Vseh osem domnevnih kamoristov je obtoženih združevanja v kriminalne namene in nezakonitega nadziranja in pridobivanja pravic pri zakupih del. Palermski dijaki proti mafiji PALERMO — Več tisoč dijakov srednjih šol v Palermu je priredilo včeraj po palermskih ulicah pohod proti mafiji. Dijaki so se zbrali pri komisariatu »Brancaccio«, kjer je lani eksplodiral z razstrelivom napolnjen avto in je bilo pri tem ranjenih več agentov. Sprevod je nato krenil v okraj Ciaculli, za katerega menijo, da je »trdnjava« mafijske družine Greco. Dijaki, ki so skandirali geslo »nočemo živeti z mafijo« so priredili ta protestni pohod na podlagi sklepa, sprejetega letos februarja na vsedržavnem dijaškem shodu proti organiziranemu kriminalu. Pridružili so se jim tudi sindikati, AGLI in policijski sindikat SIULP. Proces zaradi atentata na turškega ambasadorja BEOGRAD — V želji, da bi zmanjšali krivdo obtoženih atentatorjev na turškega veleposlanika v Jugoslaviji Gali pa B alkar ja so branilci v nadaljevanju sklepne besede pred kazenskim senatom okrožnega sodišča v Beogradu poskušali dokazati trditev, da prvoobtoženi Levonijan ni ranil pripadnika mestnega sekretariata notranjih zadev Beograda. Obramba je celo izrekla sum, češ da je omenjeni miličnik ustrelil študenta Željka Milivojeviča. Svoje trditve temeljijo na dejstvu, da po njihovem mnenju sploh ni natančnih dokazov o gibanju miličnikov po atentatu na veleposlanika Balkarja in pa tudi na podatku, da je bil iz njegove pištole izstreljen samo en naboj, medtem ko naj bi priče slišale, da so na Levonijana streljali dvakrat. Branilci menijo, da je miličnik svoj edini strel usmeril na bližnjega atentatorja Elbajkana in da je bil takrat zadet Željko Milivojevih. Svoje mnenje obramba potrjuje tudi s trditvijo, da naboj, s katerim je bila lažje ranjena Zorica Zolotič, ni bil iztreljen iz orožja prvoobtoženega Levonijana, ampak, zopet po mnenju branilcev, iz orožja neke neznane osebe. Sojenje se bo nadaljevalo v ponedeljek, (dd) Trije ranjeni v nesreči dvomotomika v Linate ju MILAN — Ob vzletu z letališča v Linateju je včeraj prišlo do nesreče dvomotomika »Piper 31«, ki se je zrušil na letališko stezo takoj po vzletu. V trenutku nesreče so bili V letalu pilot Francesco Bovone, njegov pomočnik Paolo Carbognani in potnik Marco Grignani. Pilot in njegov pomočnik sta bila v nesreči hudo ranjena, medtem ko zdravstveno stanje Marca Grignani ja ni zaskrbljujoče. Letalo je bilo namenjeno v Dresden. Vremenske razmere ob vzletu so bile slabe, vendar je bila vidljivost na pisti kljub gosti megli še v mejah dovoljene. Pilot je normalno najavil kontrolnemu stolpu vzlet potem pa se ni več javil. Nekaj sekund po vzletu se je zaslišal udarec letala ob tla. V megli so gasilci in policija potrebovali nekaj minut, da so našli razbitine letala. Prve raziskave kažejo, da je do nesreče prišlo zaradi odpovedi enega od obeh motorjev in da je pilot skušal usmeriti letalo nazaj na pristajalno stezo. Ministrstvo za transport in civilno letalstvo je o-dločilo, da pošlje na kraj nesreče posebno komisijo, kj bo izvedla formalno tehnično preiskavo o nesreči. Visoki honorar Raffaelle Carrà buri duhove RIM — Podtajnik pri predsedstvu vlade Amato je pozval predsednika RAI Sergia Zavoiija na pogovor, da bi obrazložil razloge, ki so privedli do podpisa pogodbe med RAI in znano voditeljico televizijskih oddaj Raffaello Carrà. Ta je prejela za podpis pogodbe izredno visoko vsoto denarja, ki naj bi ne bila — po mnenju ministrskega predsednika Craxija —- v skladu s stabilizacijskimi težnjami države. Sergio Zavoli je državnemu podtajniku izjavi’, da je bil podpis pogodbe posledica dveh dejstev: po eni strani ne obstaja trenutno nobena zakonodaja, ki bi uravnavala to področje in zato vlada pri podpisovanju podobnih pogodb velika zmeda, po drugi strani pa se je mogoče proti konkurenci zasebnih postaj boriti le tako, da nudi RAI višje honorarje od tistih, ki jih nudijo zasebniki. Vodstva mnogih italijanskih političnih strank so mnenja, da je predsednik vlade s pozivom Sergia Zavoiija kršil svoje kompetence in so ta njegov korak obsodile. Na sliki (Telefoto AP) : Raffaella Carrà med svojo posrečeno televizijsko oddajo »Pronto, Raffaella«, s katero si je zagotovila izredno ugodno pogodbo z RAI. RITOSSA »ne Poverjeni prodajalec profilov ALPHA Profil |e Izdelan za vetrovne kraje • OPREMA ZA ZASTEKLITVE • ALUMINIJASTI PROFILI • TESNILA ZA STEKLA • RAZNI SILIKONI • RAZNA STEKLA • BOKS KABINE ZA KOPALNICE • KESONI ZA POLTOVORNJAKE • ALUMINIJASTI MONTAŽNI OBJEKTI • ŽELEZNI PROFILI • PLASTIČNA IN ŽELEZNA PREKRITJA ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE MILJE (TRST) Nova Industrijska cona pri Orehu Tel: (040) 232243 - 232244 la Rasa ... te poroči EKSKLUZIVNI SLAVNOSTNI MODELI ZANJO, ZANJ IN ZA SVATE BONBONIERE - VABILA 34077 RONKE RONCHI DEI LEGIONARI GORICA Ul. S. Lorenzo 46 int. Unija Italijanov za Istro in Reko bo 40-letnico proslavila 9. junija Mleko pri proizvajalcu poslej 16 lir dražje Podpora sirarnam pod Montažem Ob tej priložnosti tiskano publikacijo bodo uporabili za učbenik v šolah KOPER — Ko so člani predsedstva Unije Italijanov Istre in Reke, sestalo se je v Rovinju, govorili o delu v preteklem obdobju 2 mesecev, so ugotovili, da so v tem času s pomočjo obeh republik, Slovenije in Hrvaške, rešili problem financiranja Unije v tem letu in da so prav tako pokrili izgubo v lanskem letu. Ocjprto pa še ostaja vprašanje financiranja Centra za zgodovinske raziskave iz Rovinja, vendar naj bi ga s pomočjo predsedstev obeh republik rešili do maja letos. Pomembno je bilo tudi srečanje predstavnikov Unije z italijanskim nacionalnim olimpijskim odborom. Dogovarjali so se za sodelovanje na različnih področjih: usposabljanje učiteljev telesne kulture šol z italijanskim učnim jezikom, vključevanje športnih ekip italijanske narodnosti v tekmovanja, ki jih organizira CONI (Comi- tato olimpico nazionale italiano), materialna pomoč, ki naj bi jo CONI dajal šolam in drugim organizacijam italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji (naprave za šport in telovadbo, drugi didaktični material za telesno vzgojo). Na predsedstvu so govorili tudi o pripravah na proslavo 40-letnice Unije Italijanov Istre in Reke. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne bo razstave fotografij in dokumentov o štiridesetih letih Unije, prav tako ne bo napovedanega srečanja zgodovinarjev o 40-letnici U-nije. Ob tej priložnosti pa bodo izdali publikacijo o štiridesetih letih te osrednje organizacije Italijanov v Jugoslaviji. Tiskali jo bodo v treh jezikih: v italijanščini, hrvaščini in slovenščini. R. Š. TRST — Odločitev jugoslovanske zvezne administracije, da omeji izvoz živih goved po tržaškem sporazumu, je povzročila — kot smo že pisali — veliko razburjenje med tržaškimi mesarji. Zagrozili so, da se bodo pri nakupih govedi z jugoslovanskega obrnili na druga tržišča. Težko je sedaj oceniti, kakšni interesi so vodili jugoslovansko zvezno administracijo, vendar pa je jasno, da nameravajo vsaj prepoloviti izvoz govedi na tržaško tržišče. Lani so tržaškim mesarjem jugoslovanski izvozniki prodali 18.000 glav goveda, letos pa imajo za prvo četrtletje dovoljenje za izvoz samo 2.000 govedi. Verjetno je ta jugoslovanski ukrep posledica odločitve, da je treba omejiti obmejno menjavo po tržaškem in goriškem sporazumu za 15 odst. vrednosti celotne menjave med Jugoslavijo in Italijo in s tem v zvezi Jugoslavija tudi omejuje izvoz govedi po takoimenovani brezcarinski C listi tržaškega sporazuma. Preusmeritev izvoza goveda s tržaškega na generalni sporazum pa bi pomenil tudi izgubo deviz, saj v Trstu dosegajo jugoslovanski izvozniki višje cene kot drugod v Italiji. Tako dobijo v Trstu za kg žive teže goveda 2.400 lir, drugod le 2.100, za kg mesa v četrtih pa v Trstu 3.900 lir, drugod v Italiji pa le 3.100 lir. Mednarodno zborovanje za mir v Ljubljani TRST — »Mirovne manifestacije 11. roarca v Ljubljani se bo z naše strani «U° preko tisoč oseb,« nam je '^®raj izjavil predstavnik deželnega °aboi>a CGIL Edvard Sosič, odgovoren niednarodne stike. Na mednarodno manifestacijo, ki jo sindikalne organizacije Slovenije, FJK in Koroške prirejajo pod geslom Mir, razorožitev, sožitje, se bodo, poleg sindikalnih kadrov in delavcev iz naše de-odpeljali tudi kadri iz Veneta in Bologne. Kakor smo že poročali, bodo na zborovanju, ki se bo ob 11. uri pričelo n.a Gospodarskem razstavišču, govorili ®>ndikaiisti Luciano Lama, Marjan O-r°žen in Edwin Fruebauer. Program obsega odobritev poziva vjadam sosednjih treh držav in dru-gim evropskim državam, naj si pri-adevajo za mir. Na sliki znak zboro-»anja: vetrnica s tremi zastavumi Pod okriljem goloba, simbola miru. V Benečiji nasprotujejo zajetju pri izviru Arpit Stališču Spetra in Podbonesca se je pridružila tudi gorska skupnost ČEDAD — Predsednik gorske skupnosti Nediške doline Giuseppe Chiudi je svojim svetovalcem, ministrstvu in vsem ustanovam, ki se jih to tiče, poslal besedilo resolucije, s katero nasprotuje zajetju pri izviru Arpit v občini Podbonesec, iz katerega bi s pitno vodo napajali vodovodno omrežje v osrednji Furlaniji. Proti takemu posegu vodovodnega konzorcija Pojana (s sedežem v Čedadu) sta se izrekli tudi občinski upravi v Špetru Slovenov in v Pod-bonescu. Če bi uresničili ta načrt, za katerega si je konzorcij zagotovil že vsa potrebna soglasja in tudi gradbeno dovoljenje, bi Nediži odvzeli 50 litrov vode na sekundo. Ker se je njen tok zmanjšal zaradi svoječasnega zajetja za potrebe vodovoda Pojana, bi nadaljnje črpanje vode še bolj znižalo rečno gladino, kar bi predstavljalo občutno škodo. Rečna struga bi se skoraj posušila in ne bi imelo več smisla sprejemati zakon, da bi jo zaščitili. Gorska skupnost je povabila vse občine na tem področju, naj se uprejo takemu posegu v naravo, ki bi resno ogrozil njeno ravnovesje. Cankarjev dom uspešno opravlja svoje kulturno poslanstvo LJUBLJANA — Cankarjev dom v Ljubljani uspešno ipravlja svoje kulturno poslanstvo. V lanskem letu je ìlio v njem kar 793 kulturno umetniških prireditev. Leto orej je bilo takih prireditev 446. Medtem ko si je leta 1982 te prireditve ogledalo 267.035 oseb, je bilo gledalcev eto dni kasneje že 448.367. Po posameznih zvrsteh je bilo v domu 251 gledali-‘kih predstav, 147 glasbenih dogodkov, 39 posredniških nireditev. Tu ne smemo pozabiti še na kongresne prireditve, caterih je bilo 156 s skupno 33.260 obiskovalci. Poleg te- ga je prišlo na ogled tega kulturnega središča 28.990 ljudi, tako da je bilo v Cankarjevem domu lani skupno 510.617 oseb. čeprav je tako razvejana dejavnost na tako širokem področju kulture in kongresnih zasedanj terjala velike stroške, je bilo poslovanje te ustanove uspešno. Poslovno leto so namreč zaključili z dobičkom, za kar pa imajo uslužbenci lep del zaslug tudi zato, ker so opravili v letu dni več kot 9.000 ur brezplačnega dela. Torej lahko rečemo, da Cankarjev dom res uspešno opravlja svoje kulturno poslanstvo. Pogovori predstavnikov izseljenskih organizacij VIDEM — V pripravah na tretjo konferenco o emigraciji, ki bo prihodnjo pomlad, se je v Vidmu sestala komisija deže nega odbora za emigracijo. Sejo je vodil odbornik za delo Antonini. Dogovorili so se za izdelavo zakonskega osnutka, ki bo spopolnil 1980. leta sprejeti zakon štev. 50 o migracijskih gibanjih. Dnevi kulture na šoli A. Ukmar KOPER — Tudi letos so učenci o-' snovne šole Antona Ukmarja v Semedeli pripravili kulturne dneve, ki so poleg njih namenjeni tudi krajanom. Na prireditvah v okviru kulturnih dni, ki letos nosijo naslov »Rad imam glasbo«, se je predstavila kantavtorica Mateja Koležnik, imeli so predavanje o razvoju črnske glasbe, pripravili pa so tudi razstavi o koncertnem plakatu Društva prijateljev glasbe Koper in baletni fotografiji ter radijski oddaji: glasbeno pravljico Mačja predilnica in oddajo Violončelo se predstavi. Na šoli bodo odprli tudi glasbeno sobo, ki je bodo poimenovali po skladatelju in zborovodji Srečku Kumarju. Za krajane je šola v večernih urah pripravila koncerte moškega pevskega zbora Ciril Kosmač in mešanega zbora Obala ter vokalno instrumental-nih skupin Istranova in Deseti brat. IZTOK UMER Smrtna nesreča ^upnika Černeta Žabnic ŽARNICE — V prometni nesreči, ni-u* Pripetila v včerajšnjih jutra-J'n urah v Opedalettu pri Huminu, v «Metal Mario Čemet, župnik Vii • cah 'n v romarski cerkvi na diaariah- Ob 6. uri se je odpeljal na '«o v huminsko bolnišnico, vendar u je na poti postalo slabo in je trčil „ "^proti prihajajoč tovornjak. U-•Prte 86 v 8*avo 'n bil pri priči Gospod Čemet se je rodil v Črnem v. »bčini Podbonesec v Beneški .ovenij}. Služboval je v Topolovem st„y Gaz ah, pred 22 leti so ga preme-i„ 1 ,v Kanalsko dolino. V svoji cerkvi ^skrbel za slovensko bogoslužje. S šari l 0 skrbjo je vodil obrede na Vi-lah. Dokler je mogel, je tja hodil “*0 nedeljo. V Kubedu pokopali protifašista Jakomina KUBED — V tej vasi v bližnji Slovenski Istri so položili k zadnjemu počitku enega najvidnejših in tudi najbolj zaslužnih občanov, starega antifašista, predvojnega komunista Lazarja Jakomina. Pred hišo žalosti sredi vasi se je od pokojnika poslovila s toplimi besedami domačinka Julija Udovič - Pavletičeva, ki je v strnjenih besedah prehodila pokojnikovih devetdeset let težavnega, hkrati pa neuklonljivega boja za materialni in nacionalni obstanek našega človeka in slovenske skupnosti na naših tleh v času najhujše preizkušnje, v dobi fašizma in vojne, ob odprtem grobu, okoli katerega se je zgrnila prava množica vaščanov, ljudi iz okoliških vasi, pa tudi iz Kopra in Trsta, pa se je tajnik občinske Zveze ZB občine Koper Jože Furian pokojniku zahvalil za velik prispevek, ki ga je dal v boju za svobodo in tudi za napredek Istre. In tega ni bilo malo, saj je bil pokojnik aktiven antifašist vse od leta 1921, bil je eden zelo redkih organiziranih komunistov v času fašizma, bil je med ustanovnimi člani krajevnega odbora OF že leta 1942 in ostal njegov tajnik vse do osvoboditve. Ves čas po vojni in dokler so mu dopuščale fizične in duševne sile pa je bil dejaven v vodstvih številnih organizacij in ustanov doma in v okviru občine Koper. Z njegovo smrtjo je krajevna skupnost izgubila sicer zelo preprostega človeka, hkrati pa resnično osebnost. F. U. Italijansko-jugoslovanski odnosi Sestal se bo mešani odbor za gospodarsko sodelovanje V neki vesti časnika »Corriere Europeo« so za obete pred bližnjim sestankom mešanega jugoslovansko - italijanskega odbora za gospodarsko sodelovanje, ki bi moral potekati na ministrski ravni, dejali, da so »zame-gleni«. Med nedavnim obiskom italijanskega zunanjega ministra Andreottija v Beogradu so zabeležili zelo u-god'"" vzdušje v odnosih med obema dež.w ma in v tem vzdušju so — kot bližjega — napovedali sestanek mešalu ga odbora, na katerem so že na povedali prisotnost italijanskega ministra za zunanjo trgovino Caprie in jugoslovanskega ministra Bojaniča. Zdi se pa, da je zaradi trenutne- ga gospodarskega stanja v Jugoslaviji prišlo do določene zadržanosti, glede na to, da je tam inflacija močno narasla, saj že presega 58 odstotkov, piše »Corriere Europeo«. V Beogradu vsekakor podčrtujejo privilegiran položaj Italije, ki ga Jugoslovani zelo cenijo, zlasti zaradi podpore, ki so jo prejemali (in jo še vedno) s strani Italije na sedežu Evropske skupnosti. V Rimu zato zdaj govore, da do tega sestanka ne bo prišlo tako kmalu, vendar pa poudarjajo njegovo nujnost. Odlog zato naj ne bi bil predolg, zato na bi do sestanka prišlo v aprilu, najkasneje v maju. Nerazumljiva odločitev Beograda Omejevanje izvoza goved znižuje devizni zaslužek — Živinorejci so sklenili dražje prodajati svoje ohlajeno mleko latii %ga *50^0 (vštevši IVA) prodajali po 545 lir liter, torej 16 lir dražje kot Zacj\ /-a novo ceno so se odločili predstavniki v državi najmočnejših organi-Pasti P^^tovalcev mleka, industrijska podjetja, ki predelujejo mleko in ga dežo?riZ'ra^°‘ podražitev so se dogovorili na sestanku, ki so ga imeli na nem ravnateljstvu za kmetijstvo v Vidmu. ral tej ceni je vključen en liter kravjega mleka v hlevu, sirarni ali zbi-skeiri Prostoru in ohladitev mleka na 4 stopinje, kar velja 9 lir. Na videm Prid »i Stanku so se dogovorili, da bodo na planinah in v gorskem svetu strosLan°- mlek°, ki ima več maščob in zahteva njegova proizvodnja več ov in naporov, dražje prodajali. nih rvLi°*na uPrava se je ob tej priložnosti zavzela za povečanje propagand-z^kon a-i v korist montaških mlečnih izdelkov. V ta namen bo s posebnim določila finančna sredstva mlekarnam. Območje Montaža (Nevejsko sira bo ovrednotila s tem, da ga bo proglasila za proizvajalca zaščitenega Prizadevanja za čiščenje Jadranskega morja GRADEŽ — Predstavniki vseh italijanskih dežel, ki jih obliva Jadransko morje, se bodo 9. in 10. marca v Gradežu pogovarjali o prepre-čevenju onesnaženja morja. Shod organizira občinska uprava ob dograditvi čistilne naprave, ki je v skladu z zakonom Merli. □ VIDEM — V Buji se je sestala delegacija tamkajšnjih kmetovalcev z domačim županom, da bi govorili o poplavah, do katerih pride skoraj vsako leto spomladi, ker prekorači bregove reka Ledra. Župan Molinaro je članom delegacije pojasnil, da je deželna uprava že nakazala denar za izdelavo načrtov za regulacijo te reke. Beltramovo knjigo predstavili v Kopru V načrtu je tudi izdaja spominov Mitje Ribičiča KOPER — Za N. Gorico so tudi v Kopru organizirali predstavitev knjige Julija Beltrama »Tukaj je Jugoslavija«. V prostorih osrednje knjižnice Srečka Vilharja so se zbrali številni politični, kulturni in drugi javni delavci mesta in Obale ter nekdanji soborci avtorja. V uvodni besedi je predstavnik založbe Lipa prof. Jože Hočevar poudaril, da je Beltramova knjiga dragocen prispevek k pojasnjevanju dela naše povojne zgodovine, to je diplomatskega boja za združitev Goriške z matično domovino. Avtor je bil neposreden udeleženec dogodkov od leta 1945 do mirovne pogodbe z Italijo (1947), nanizal je dragocene osebne spomine in jih obogatil s številnimi dokumenti in slikovnim gradivom. Prof. Hočevar je pozdravil udeležence tudi v imenu Založništva tržaškega tiska, s katerim tesno sodelujejo, predvsem pri uresničevanju zbirke Primorski potreti. V tej zbirki so doslej izšle knjige Jože Vilfana, Aleša Beblerja, Branka Babiča, Dorčeta Sardoča in Julija Beltrama, v načrtu pa je tudi izdaja spominov Mitje Ribičiča. L. O. Po predlogih KPI z a razmah gospodarstva in sodelovanja s sosedi Podjetja v obmejnem pasu naj bi delovala v brezcarinskem režimu Pokrajinsko zborovanje o miru slovenskih in italijanskih dijakov Odbori za mir italijanskih višjih šol »Petrarca«, »Galilei« in »Oberdan« ter Koordinacijski odbor slovenskih dijakov prirejajo danes zjutraj ob 9. uri v gledališču Cristallo pokrajinsko zborovanje o miru. Slovenski in italijanski dijaki so se organizacijsko zelo potrudili za vsestranski uspeh te važne pobude, s katero hočejo podpreti in obveščati javno mnenje o samoupravnem referendumu za mir in razorožitev, ki naj bi bil le priprava na ustavni referendum proti jedrskim konicam v Comisu. Na sporedu bo najprej prikaz filma »Hirosima — il giorno dopo« (Hirošima naslednjega dne), nato pa bo spregovoril slovenski literat in pesnik Ciril Zlobec, ki se je rade volje odzval vabilu slovenskih dijakov, da se udeleži te javne skupščine. Spregovorili bodo nato še ravnateljica tržaškega astronomskega observatorija Margherita Hack, predsednik Italijanskega združenja za mednarodni razvoj Costantino Giorgetti ter Don Mario Vatta, ki je v tržaški javnosti znan predvsem po svoji brezpogojni borbi proti mamilom. Vsi bodo spregovorili o miru, pa tudi o sožitju med narodi in prav v tem okviru je utemeljena nujnost prisotnosti osebnosti tostran in onstran meje. Danes odprtje 8. razstave Nauticamp Na sejmišču pri Montebelu bodo da nes odprli 8. razstavo Nauticamp, ki je posvečena navtičnemu turizmu, le-toviščnemu šotorjenju ter izletniškim in turističnim turam s kamperji, hišnimi prikolicami ipd. Razstava, ki je vsedržavne narave, bo odprta do 11. marca in bo obsegala tudi vrsto vzporednih manifestacij, zlasti z nautične-ga področja. Posebej velja omeniti posvet o navtičnem turizmu v gornjem Jadranu, ki bo na sporedu v ponedeljek, 5. marca, ob 9. uri v kongresni dvorani razstavišča pri Mon-tebellu in na katerem bodo sodelovali tudi jugoslovanski in avstrijski strokovnjaki s področja pomorskega turizma. Otvoritvena slovesnost bo danes ob 11. uri, ob 17. uri pa bo predstavitev jadralnega dneva. Jutri dopoldne pa bodo v tržaškem zalivu na sporedu tekmovanja s kanuji in gumijastimi motornimi čolni. Priobčujemo razčlenjen prerez zakonskega osnutka KPI o razmahu deželnega gospodarstva in obmejnega sodelovanja, o katerem smo poročali včeraj. Člen štev. 1 obrazložuje smotre osnutka in navaja, da prihajajo pri tem v poštev obmejna območja v smislu Videmskega sporazuma z dne 31. marca 1955, sploh pa celoviti obmejni pas dežele Furlanije - Julijske krajine vključno s predeli, ki sodijo v karnijsko gorsko skupnost. Člen štev. 2 predvideva posebne o-lajšave za ustanavljanje mešanih podjetij na področju industrijskih dejavnosti, znanstvenih in tehnoloških raziskav, kmetijskega eksperimenti ran ja, pomorstva in ribolova. Takšna podjetja, v katerih se mora delež tujega kapitala sukati med 25 in 50 od sto, se med drugim oprostijo registrskega davka, razen tega se njihov dobiček, v kolikor je namenjen gradnji novih struktur in razvojnim programom podjetja, oprosti krajevnega davka na dohodek (ILOR). Člen štev. 2 bis dovoljuje podjetjem, da tudi izven tržaške proste cone delujejo v brezcarinskem režimu, vendar morajo biti ograjena in njihova dejavnost pod strogim nadzorom pri- stojnih oblasti. Brezcarinski režim velja za dovoz in odvoz materialov in blaga in za njihovo skladiščenje, komercializacijo, predelavo (tudi industrijsko) itd. Člen štev. 3 predvideva posebno zaslombo samofinancinanju podjetij in njihovim naložbam, tako jim zagotavlja pospešeno amortizacijo izdatkov za nakup strojev in naprav ter za širitev in preusmerjanje dejavnosti ipd. Člen štev. 4 predvideva prispevke za odplačevanje kreditov in za jamčenje pred rizikom. Člen štev. 5 govori o prispevkih podjetjem in konzorcijem za njihove raziskovalne in eksperimentalne načrte. Delež kritja znaša 30 od sto in je združljiv z drugimi podobnimi prispevki in olajšavami, doseže pa stopnjo 50 od sto, če se načrt izpelje v Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Predviden je nadalj 40-odstotni (nezdružljiv) prispevek za nabavo novih strojev na visoki tehnološki ravni, potem 30-od-stotni (združljiv) prispevek za ladje, naročene in zgrajene v ladjedelnicah naše dežele, pa še 30-odstotni (združljiv) prispevek za ribiške ladje, zgrajene v italijanskih ladjedelnicah in namenjene ribolovu na Ja- dranu v režiji mešanih italijansko -jugoslovanskih podjetij ali zadrug. Gornje ugodnosti veljajo tudi za lea-sinške operacije javnih podjetij (deželnih ali državnih). Člen štev. 6 namenja podjetjem, ki bi zaposlila najmanj 10 novih delovnih moči in jih obdržala v službi vsaj 10 let, posebne prispevke za delno kritje stroškov za osebje; zadevni delež se v pellet ju postopoma skrči od 25 do 5 od sto kritja omenjenih izdatkov. Člen štev. 7 predvideva prispevke za gradnjo novih naprav, izboljšavo obstoječih in proizvodno preusmeritev, in to do največ 12 milijard lir naložbe: do 2 milijard investicije znaša prispevek 40 od sto, od 2 do 7 milijard znaša 20 od sto, od 7 do 12 milijard pa 20 od sto. Prispevek je pogojen obvezi, da podjetje pomnoži število delovnih mest najmanj za 10. Naslednji členi nakazujejo prispevke trgovskim in storitvenim dejavnostim in predvidevajo ustanovitev posebnega sklada za pospeševanje mednarodne kooperacije v okviru Krožnega sklada za gospodarske pobude FRIE. Šlo naj bi za 1.000 milijard lir v 5 letih. PUST!!! Danes bo vsepovsod živahno, začenši z Opčinami, kjer se bo odvijal tradicionalni Kraški pust. Sicer pa tokrat ne bomo posebej napovedovali posameznih pustnih pobud. O pustu bodo spregovorili narečni verzi Atili ja Kralja. D’ns . . t'n s’n vido puste t'n u gnječe, živi jenske ples ! k'r s’n vido črez ’ne rame V’n pršježem ... blo use res ! Naj’bl v ječe bju ta male, naj’bl turbasi ta . . zabit; naj’bl djebo, an suh ku renga naj’bl muočen an buoge spit ! Najfrišnejša . . stara baba, naj’bl mičkin an douh uos zvit, naj’bl guarita . .. ana ledena, za palačo, an rasut zid ! Po anim hribe šla je barka, guar u nebesih .. pej hudič, zat za sjenco sijala luna na dne murja . . puajo tič ! Bliz’k tašče .. bla nevesta, na sred’ murja bela cesta, nutre u jame rasle trte dan je zgledo kukar nuč ! zduale u p’kle brez obzjera zjau sv. Peter in jesko ključ ! Naj’bl mlada .. ’na ta stara, naj’bl zdrou, je bju pr smrte, ana .. ki be mogla moučat ni končala več se drt ! Naj’bl......ben, še druge ruobe so ml šle t’n pred uačmi use tu PUST .. u naše poduobe, gledat t’n smo ble use mi ! Mi.. ki mislemo da PUST je kratek tu ni res, tu . . nam se zdi ! tu .. uat rojstva do smrte traja in u tem vrtince .. zmjer u srede .. MI ! ! ! Iz programa dela mladinskega odbora SKGZ Konkretne akcije za večjo povezanost mladih • S 40 člani je mladinski odbor SKGZ najštevilnejši med telesi te organizacije, vendar ne gre za anomalijo, temveč za posledico psebnih razmer, v katerih deluje. Svojega dela namreč ne temelji na močno organizirani ali celo institucionaiizirani bazi, povrhu pa je v zadnjih letih sploh težko govoriti o zaznavnem mladinskem gibanju, ne samo znotraj naše skupnosti, temveč nasploh. V odboru so teritorialno zastopani mladi iz tržaške in goriške pokrajine, po dva predstavnika s skoraj vseh slovenskih višjih srednjih šol, mladinski odseki in krožki, ki delujejo po vaseh ati v okvirih kulturnih društev, taborniki, študenti in posamezniki z območij, kjer ni izrazite mladinske dejavnosti. Mladinski odbor, ki ga od zadnjega občnega zbora SKGZ vodita predsednik Rado Race in tajnica Ksenija Majevski, je te razmere upošteval pri oblikovanju svojega še svežega programa. Njegovo temeljno vodilo je namreč po eni strani čim dejavnejša vključitev mladih v prizadevanja za dosego globalne zaščite, po drugi pa skrb za mobilizacijo mladih ob aktualnih temah miru, razoroževanja in še posebno sožitja, z’asti v našem občutljivem prostoru. V ta okvir seveda sodijo stiki z italijansko mladino in sodelovanje z mladimi v matični domovini, zelo pomembna pa je v programu posebej podčrtana potreba po aktivnem vključevanju šole v te pobude. Pri uveljavljanju pravic slovenske narodnostne skupnosti tako razmišljajo o načinih, kako bi s široko in javno akcijo sprožili rešitev odprtega vprašanja slovenske toponomastike na. zahodnem Krasu in se dejavneje vključili v prizadevanja za vračanje izvirnih slovenskih priimkov. Mladinski odbor bo tudi pobudnik predavanj, ki naj bi v Trstu, Gorici in na podeželju stekla o trenutnem političnem položaju in prizadevanjih za dosego globalne zaščite, vse tri omenjene akcije pa bodo potekale v tesnem sodelovanju z odborom za uveljavljanje pravic. Na šolskem področju so na Tržaškem že začeli uresničevati načrt o predavanjih po posameznih višjih srednjih šolah, ki dijakom omogočajo bolje spoznati položaj naše skupnosti in smisel sožitja, v odboru pa hkrati razmišljajo o pobudah družabnega značaja za višješolce, ki jih sedaj praktično ni. Na osnovi ugodnih preteklih izkušenj tudi nov program vsebuje skrb za izobraževanje mladih: na zahodnem Krasu in na Goriškem naj bi steklo permanentno izobraževanje, v Trstu, kjer veliko vrzel pušča odsotnost mladinskega krožka v mestu, pa bo v drugi polovici meseca notranji izobraževalni seminar na temo fašizma, pri katerem so svoje sodelovanje že obljubili nekateri vidni strokovnjaki. Za tesnejše sodelovanje z italijansko mladino so v odboru izdelali nekaj konkretnih načrtov. Odločili so se še razširiti stike z mladimi v najrazličnejših demokratičnih organizacijah in združenjih, med njimi v FGC, FGS, AGLI, ARCI, v pastoralnem središču in še v nekaterih drugih organizacijah, s katerimi nameravajo spomladi prirediti dvodnevni praznik v italijanskem okolju. Prvi večer so si zamislili posvetiti glasbi, drugega filmu ali gledališču, praznik pa naj bi dopolnila še kaka odmevna manifestacija prijateljstva na mestnih ulicah. Z istimi organizacijami so se odločili prirediti tudi izlet na slovensko obalo, da bi zlasti mladim Italijanom omogočili spoznati tamkajšnjo rešitev manjšinskega vprašanja in poglobiti stike s svojo narodnostno manjšino v Jugoslaviji, kar bi gotovo prispevalo tudi k njihovemu boljšemu razumevanju našega položaja. Zelo obsežno je poglavje, ki je v programu posvečeno sodelovanju med mladimi treh dežel, FJK, Slovenije in Koroške ter še posebej sodelovanju z mladino v matični domovini. Že prihodnji mesec bodo v Ljubljani zelo pestri Dnevi sodelovanja z zamejsko mladino, v Gorici pa omenjeno obmejno srečanje mladih, ki bo pretežno športno-družabnega značaja in povežimo 1 javno oddajo ljubljanske RTV »Spoznavajmo svet in domovino*. Junija bo v Kopru tradicionalno IV. srečanje narodnosti, kakršno je bilo lani v Trstu, poleti na Koroškem Mladinski tabor narodnosti, namenjen predvsem mlajši mladini, medtem ko za jesen načrtujejo pot štafeti, ki bo simbolično povezala dele ozemljena katerem živimo Slovenci. To je le skop oris konkretnih nalog, ki stojijo pred mladinskim odborom SKGZ v prihodnjih mesecih, ob tem pa seveda ostaja njegova osnovna skrb stik z mladino, z njenimi krožk1 in organizacijami, pomoč pri njihovem delovanju in prizadevanje za tesnejšo povezavo med mladimi v tržaški in goriški P°" krajini. V. B. Pogovor z gostincem in poveljnikom dolinskih gasilcev Igorjem Petarosom 0 krači, domačem vinčku in dvojezični davčni pobotnici Na popotovanju skozi delovni vsakdan naših ljudi, ki smo ga začeli s tajnikom Gospodarske zadruge v Bazovici Vojkom Mijotom in nadaljevali z gradbenikom Dušanom Pangercem, gostilničarjem Giulianom Karišem in poklicnim modnim fotografom Jankom Furlanom, smo si kot naslednjo žrtev naše radovednosti izbrali Igorja Petarosa iz Boršta. Kakor že gori imenovani tako je tudi Igor član Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, saj je v njegovem glavnem odboru pa tudi v odboru tržaške gostinske sekcije. Drugače je komandant Združenja prostovoljnih ga silcev Breg za občino Dolina, več let pa je bil odbornik športnega društva Breg. Intervjuvali smo ga kot gostinca: potem ko je že deset let pod očetovim imenom upravljal gostilno Petarosovih v Borštu štev. 60, jo je 1. januarja letos tudi uradno prevzel. Sloven skim ljudem je daleč naokoli znana pod nazivom »pri L jeni*, italijansko govorečim ljubiteljem kuhinjskih dobrot in domače kapljice pa pod poitalijančenim priimkom Pettirosso. Ko nam'je takole govoril, se je Igor malce razvnel in menimo, da čisto upravičeno: »So taki med našimi ljudmi, ki mi očitajo poitalijančeni priimek, vedo pa naj, da so vsi računovodski papirji, tako tudi davčna pobotnica, dvojezični in da tudi sicer vsi vedo, kdo in kaj smo.* Zaiskril se mu je pogled, kot bi hotel zabrusiti: Jaz imam čisto vest, kaj pa drugi? V resnici so »Pri Ljeni« od trenutka, ko se je na obloženi mizi pojavila prva dvojezična pobotnica, izgubili lepo število starih, dobrih gostov. To velja še za marsikoga, tako npr. za uglednega kletarja iz Mačkolj, ki je buteljke opremil z dvojezičnimi nalepkami. Igorjeva gostilna je na gornjem robu vasi. Stara je kar 120 let. Kot dejavnost seveda, ne kot hiša, saj je poslopje bilo popolnoma obnov Ijeno, pravzaprav nanovo sezidano, tako da ni danes več nobenih ostankov o mučilnici Collot tijeve tolpe. Vzdevek »Pri Ljeni« se glasi po Heleni, ki je obrat prevzela leta 1862. Tedaj je to bila krčma in v njej so si možakarji kaj radi privoščili peteš iz tržaškegd špirita. Ob krčmi je bil macel, klavnica, iz katere se je meso stekalo v vse okoliške vasi po grosistični poti. Za Heleno je vzela vajeti v roke nevesta Marija, zatem Igorjeva nona Antonija z Ivanom (1920), v začetku petdesetih let pa je zagospodaril Igorjev oče Danilo z ženo Nado. Mi mogrede: Igor ima sestro, Jasno, ki je socialna delavka in ki je v zakonski jarem vpregla violinista Žarka Hrvatiča. »Koliko jih je in kateri so glavni problemi, s katerimi se moraš kot gostinec ubadati?* smo najprej vprašali Igorja. »Dva: pomanjkanje specializirane slovenske delovne sile in pretirano ostra davčna kontro- la.* Začela sva z delovno silo, se pravi s skoraj popolnim pomanjkanjem slovenskih natakarjev in kuharjev. »V preteklosti so gostilne uspevale brez posebnih nevšečnosti,« je dejal Igor, »ker je delo slonelo na prirojeni in pridobljeni sposobnosti družinskih članov, mame kuharice in sinov ali hčera natakaric. Potem se je mladina začela razprševati v druge poklice, ki zahtevajo manj truda, pojavu pa se Slovenci nismo znali pravočasno prilagoditi. Zdaj se sicer nekaj premika, saj ima SDGZ v programu poseben tečaj za natakarje in kuharje. Mladi se ne bi smeli ustrašiti gostilniškega dela, tembolj, ker daje lepa zadoščenja in tudi zaslužek ni slab. Zlasti kuharjev potrebujemo, takih, ki bi obenem znali nadaljevati tradicijo domače kuhinje in biti na tekočem o razvoju mednarodne kuhinje, kajti stranke so še kako zahtevne.* Kaj imajo gostje najrajši pri Petarosovih? V prvi vrsti telečjo in prašičjo kračo, ki jo je na Tržaškem prva uvedla Igorjeva nona Antonija, potem pa še joto, krompir v kozici, zelenjavo. ki doteka naravnost iz domačih vrtov, dalje slaščice, kot so sirov zavitek, torte in kreme. In tudi špinačni štrudel. Kaj pa sladka kapljica? Igor je opravil dva tečaja za pokuševalce vina in se torej nanj dobro spozna. Gostom streže po načelu »s tako jedjo takšno vino*, v prvi vrsti toči pridelek slovenskih kletarjev iz buteljk z dvojezično tudi le s samo slovensko nalepko (Trst in 0°r]' ška Brda oz. vino iz Slovenije), sicer po s strogo ravna po pravilu o kakovosti. »Moja želja je, da bi tako ravnali vsi sl°, venski gostilničarji in da bi se tudi vse ve kletarjev z Goriškega in Čedadskega začel predstavljati javnosti s slovenskimi etiketami’ je naglasil Igor s pripombo, da je, žal, nar00 nostno vprašanje prepogosto potisnjeno v o®*® je zaradi sicer razumljivih komercialnih im } resov. »Verjetno pa se bo ta problem končn premaknil s slepega tira,* smo rekli 10°r^' »ko bo SDGZ uresničilo zamisel o širokopotez propagandni akciji za javno ovrednotenje s venskega gostinstva pa tudi kletarstva na vfU. deželnem ozemlju od Miljskih hribov do )r ža.* »Seveda,* je menil Petaros junior in vil: »Vina zamejskih kletarjev so prodrla zahodnonemški in celo na severnoameriški čemu ne bi smela med širšo italijansko 1° nost?!* .,e. Še beseda o davčnem nadzoru. »Prav n* sar nimam skrivati,* je zatrdil Igor, »toda 6 spodje .kontrolorji’ naj vsaj človeško nastop1 y in upoštevajo, da se gostinec zlahka zrn0" ^ tem birokratskem Babilonu. Zgledovali hi ^ lahko po odgovornem za finance v dolinski čini, ki ti najprej lepo razloži, kaj in ka šele nato pa ti, če treba, naloži globo!* DRAGO GAŠPERLIN Začetek pogajanj za sestavo novih večin v upravah Predsedstvo republike odgovorilo Kmečki zvezi Na prvem srečanju so se dogovarjali o programu morebitne nove koalicije Na pogajanja z IRI kljub vsemu enotno V okviru priprav na pogajanja s predsednikom zavoda IRI glede usode poldržavnih podjetij na Tržaškem >n Goriškem, ki se pričnejo prihodnji torek, 6. marca, v Rimu, so se včeraj sestali na posvetu predsednik deželnega odbora Comelli z odbornikoma Brancatijem in Rinaldijem, tržaški in tržiški župan Richetti in S aeravi ni, podžupan dolinske občine Pečenih, predsednika tržaške in goriške pokrajinske uprave Clarici in Cum-Peta ter predstavniki enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL. Proučili so listini, ki ju bodo predložili predsedniku IRI Prodiju deželni in krajevni upravitelji oziroma sindikalisti, ter ugotovili, da odražata bistveno soglasje, torej enotnost stališč, ki jih bo treba v Rimu zagovarjati. Delegacijo, ki pojde v Rim, bodo sestavljali : predsednik deželne vlade Comelli s podpredsednikom Zan-f agnini jem, tržaški župan Richetti, Predsednik goriške pokrajine C um peta in tajniki deželnih ter tržaških in Soriških pokrajinskih vodstev CGIL, CISL in UIL. Na sedežu deželnega sveta so se včeraj zjutraj de'egacije pokrajinskih vodstev KD, PSI, PSDI, PRI, PU in SSk sestale z vodstvom Liste aa Trst, da bi skupno preverili možnost za sestavo novih koalicij na občini, pokrajini in Krajevni zdravstveni enoti. Na srečanju je bil govor skoraj izključno o političnem programu morebitne nove koalicije, medtem ko se bodo o najbolj delikatnem vprašanju, to je o porazdelitvi vseh pomembnejših funkcij, menili na prihodnji skupni seji, ki bo čez dva tedna. Za izhodišče tega programa so izbrali protokol' spot razuma, ki je označeval sodelovanje med listo in laično - socialističnimi silami in ki je ostal nato zaradi političnih zapletov v marsičem neuresničen. Včeraj so sestavili delovno komisijo, ki bo do 16. marca sesta via svoje predloge za program, do tedaj pa se morajo o tem dokončno izreči tudi vse zainteresirane stranke. V omenjenem protokolu je tekla beseda tudi o Slovencih. Občina in pokrajina sta se takrat zavzeli, da bosta posegli pri parlamentu za odobritev globalnega zaščitnega zakona, ki naj bi spoštoval in koordiniral na enakopravnih temeljih pravice vseh komponent tržaškega prebiva'stva. Krajevne uprave, je nadalje pisalo v protokolu, si bodo prizadevale tudi za miroljubno sožitje. Vstop LpT v tržaške odbore bo imel svoje učinke tudi na deželni ravni, saj bi v tem primeru melonarji postali tudi sestavni del deželne vlade ter bi zahtevali zase eno odbomiško mesto. Kandidat za odbornika je že od zdavnaj politični tajnik Giuri cin, čeprav se že sedaj postavlja vprašanje, kdo naj bi mu pravzaprav odstopil odbomiško mesto. Mogoče socialdemokrati, ki imajo v tem trenutku dva svoja predstavnika v deželni vladi. Hočeš nočeš bo vsekakor moralo priti pred evropskimi volitvami do formalne krize na de ždi, tudi zaradi tega, ker so baje demokristjani trdno namenjeni zamenjati predsednika Co-mellija. Slednji bo skoraj gotovo kandidiral za evropski parlament. Sestanek županov na pokrajini Predsednik pokrajine Clarici je sklical sestanek vseh županov okoliških občin, katerega se bo udeležil tudi predsednik Sklada za Trst Carbone ; na njem se bodo dogovorili o načrtih finančnih posegov v korist omenjenih občin, ki jih morata kriti deželna u-prava in Sklad za Trst. Sestanek bo v sredo, 7. t.m. Generalni sekretariat predsedstva republike je s pismom, ki nosi podpis glavnega tajnika Antonia M accanirà, odgovoril na brzojavko, ki jo je odposlala Kmečka zveza norveškemu veleposlaništvu v Rimu, v kateri je podprla pobudo za podelitev Nobelove nagrade za mir predsedniku italijanske republike Sandru Pertiniju. V odgovoru na brzojavko KZ, ki je bila odposlana v slovenskem jeziku, se generalni sekretariat predsedstva republike zahvaljuje slovenski stanovski organizaciji tržaških kmetov, ki se je zavzela, da bi predsednik republike prejel tako visoko priznanje za svoje neprenehno delo v korist miru in sožitja med narodi. Občinski odbornik na openskem odlagališču smeti Občinski odbornik za javne industrijske službe D’Alessandro si je ogledal odlagališče smeti pri pokopališču na Opčinah, da bi se prepričal o možnih alternativnih rešitvah za njegovo lokacijo. Ugotovil je, da bi ga bilo mogoče premestiti na kraj med železniškim nadvozom in cesto proti Proseku, vendar se bo o tem moral prej izraziti rajonski svet, ki je zadevo sprožil. D’Alessandro si je ogledal tudi potek del za obnovitev in okrepitev tramvajske povezave Opčin z mestom. Spremeniti najemninske pogodbe za trgovine Konfederacija Confesercenti opozarja, da je ponovno v razpravi vprašanje najemninskih pogodb za prostore, ki so v glavnem uporabljeni za trgovinske namene. Do nje je prišlo zaradi širine problema, saj je štetje pokazalo, da je 60 od sto teh prostorov v najemu, od teh pa jih je 75 od sto takih, katerih najemninske pogodbe se dajo podaljšati. Če do 30. julija ne bo prišlo do reforme — poudarja Conf esercenti — bo ta sektor liberaliziran, kar bo povzročilo zaskrbljujoče posledice na cene blaga. Conf eser- centi tudi dodaja, da je treba najti način, s katerim določiti objektivno najemnino za te prostore. Jutri oviran promet na Lonjerski cesti Zaradi mednarodne kolesarske dirke bo v nedeljo, 4. marca, nekoliko oviran promet. Med 10. in 13. uro bo dovoljen le enosmerni promet proti Bazovici na odseku Lonjerske ceste od hišne številke 262 do Bazoviške ceste; od 11.30 do 13.30 bo za ves promet zaprt del Lonjerske ceste od hišne številke 272 do Ul. Marchesetti (pod katinarskim pokopališčem) ; od 11.30 do 13.30 bo prepovedano ustavljanje in parkiranje na obeh straneh Lonjerske ceste med hišnima številkama 263 in 283; od 15.30 do 17. ure pa bo dovoljen le enosmerni promet med hišno številko 262 Lonjerske ceste in Bazoviško cesto v smeri proti Lonjerju. Kovinarji CGIL in CISL o sporu v sindikalni zvezi Vladni odlok, ki na sporen in morda protiustaven način posega v proni®^ draginjske doklade, medtem, ko vprašanje cen potrošnega blaga prepušča dobri volji tistih, ki cene oblikujejo, je seveda še vedno v ospredju medsindikalne dialektike in ta podaja iz dneva v dan bolj vroča. Ob dejstvu, da so vladni protiinflacijski dkrepi tako osnovani, da morajo nuj-uo načeti trinajstletno enotnost sindikalnega gibanja, kakor marsikdo poudarja, bi se pravi sindikalist moral zamisliti : Naj podprem vladno politiko in s tem še enkrat popustim po te tolikšnem dolgotrajnem popušča-uju, ali pa naj se enkrat za vselej uprem konservativni in »restavracijski« logiki? O zadevi smo prejeli dve tiskovni sporočili. Prvo iz vrst sindikata kovinarjev FIOM - CGIL, drugo pa od Pokrajinskega vodstva kovinarskega sindikata FIM - CISL. FIOM poudarja, da je vlada pod vplivom in da unajo zato delegatski sveti prav, ko se tako množično opredeljujejo proti vjadnim dekretom in zahtevajo kore-*uto spremembo vsedržavne gospodarske politike. FIOM tudi svari: Huda napaka bi bila, če bi zdajšnji delavski boj pripisali režiji od zunaj in če bi ga omalovaževali. Sicer pa kovinarji CGIL pozivajo k ponovni enotnosti. Sindikat FIM - CISL govori seveda obratno. Ob poudarjanju pozitivnih plati protiinflacijskega pakta očita tistim, ki ga odklanjajo, da so orodje v rokah komunistov, in pripominja, da tudi sicer ni na obzorju nobenega drugačnega načina za upravljanje I-talije. FIM dalje obtožuje CGIL, oziroma njegovo »komunistično komponento«, da sistematično poglablja razdor v sindikalni zvezi s spodbujanjem protivladnih referendumov v tovarnah in s tem, da vprašanje vladne gospodarske politike, okrog katerega se krešejo tako različna mnenja, neupravičeno povezuje s problemom krize državnih soudeležb na Tržaškem in Goriškem, vpričo katerega vlada med tremi sindikati popolna enotnost. • V okviru koncertov »Vabilo h glasiti« prireja krožek RAS v Ul. S. Caterina 2 v nedeljo, 4. marca, ob 11. uri koncert dua flavte in klavirja Kriz-man-Buffulini. Danes in jutri referendum na Kolonkovcu Odbor za mir in razorožitev za območje Kolonkovca in Rovt bo priredil samoupravni referendum o raketah v Comisu, o možnosti ustavnega referenduma, o namestitvi jedrskih raket v Italiji ter o odpravi jedrskega o-rožja na Vzhodu in Zahodu. Volitve bodo danes, 3., in jutri., 4. marca, po naslednjem umiku: danes od 17. do 20. ure, jutri pa od 9. do 13. ure na naslednjih sedežih: v prostorih kulturnega društva Rovte - Kolonkovec v Ul. M. Semio 27, v kulturnem društvu Kolonkovec, na Ženjanu 46 ter na sedežu KPI v Ul. Costalunga 61. Prebivalstvo s tega območja je vabljeno, da se glasovanja zagotovo udeleži in da glasuje po svoji vesti. Člani odbora za mir, predsedniki sedežev in skrutinatorji bodo zagotovili korekten potek referenduma. Preklicana deželna manifestacija policajev Enotni italijanski sindikat delavcev policajev — SIULP — je prvotno o-klical mobilizacijsko stanje v podporo sindikalnemu sporu glede delovne pogodbe, ki je že bila podpisana 15. decembra lani, a je ne izvajajo, ker še ni bil odobren ustrezni zakonski osnutek o kritju finančnih izdatkov. Zaradi takega zadržanja tistih, ki želijo zavlačevati izvajanje delovne pogodbe, je SIULP nameraval oklicati deželno manifestacijo, ki naj bi bila jutri na Trgu Unità v Trstu; udeležilo naj bi se je osebje policije, da bi na tak način sensibiliziralo javnost na nerešene probleme policajev. Kasneje so nam sporočili, da so jutrišnjo stavko preklicali. Sklepi tržaškega občinskega odbora Med sklepi zadnje seje občinskega odbora gre omeniti odlok o obnovi električne napeljave v Casi Sereni, ki bo veljala 235 milijonov lir in bo k znesku prispevala tudi dežela, nadalje koncesijo za postavitev nekaj novih telefonskih govorilnic na raznih delih mesta, kot na primer pri svetilniku na Furlanski cesti, in še odlok o izdaji dovoljenj za sekanje drv vsem prosilcem, ki so do tega upravičeni. Smrt navijača presunila javnost V tržaški javnosti je včeraj boleče odjeknila vest, da je v četrtek zvečer podlegel hudim poškodbam komaj dvajsetletni Stefano Furlan, ki je bil ranjen v neredih pred pričetkom nogometne tekme med Triestino in Udine- » ---- sejem. Furlana, ki J.e Ml vpleten v nerede med navi-j ' °beh ekip, je policija zaslišala n zdržala 24 ur na kvesturi ter ga ,al« izi>iisti|a. Dan kasneje se je mla-cnič v spremstvu matere zaradi hu-v*, bolečin v glavi javil v tržaški “lici, kjer so ga takoj sprejeli na ** cRled- Njegovo zdravstveno stanje 86 je kmalu poslabšalo in so ga ni? .I^aj dni premestili v oddelek za l . Janje, kjer je po dvajsetih dneh Ha 8 smrtjo v četrtek umrl. biwiv *vo “1 8e osvetlilo poteka do-iiii°v Pred stadionom pri Sv. Ani n; peščin, v katerih je bil nesreč-t ... ur*an ranjen. Nekateri očividci j, Jo, da je bil fant ranjen v spopa-n 8 Policisti, ki so prihiteli na kraj neredov. šan™1^ Stefana Furlana odpira vpra-t(1 .Je aasilja na nogometnih tekmah I * v našem mestu, v katerem ni bili,, .lej še zabeležiti hujših inciden-°v ‘ega tipa. Dri kjiidska glasbena šola v Trstu dn, a Jeraje za kitaro, klavir in s, glasbila. Vpisovanje na tajni-Ura\y.UL Valdirivo 30 od 17. do 19. (telefon 64459) razen ob sobotah. Natečaj za učence in dijake Obvestilo SSS Društvo Slovencev miljske občine za valorizacijo starih običajev Društvo Slovencev miljske občine razpisuje natečaj med učenci in dici iz miljske občine na temo: . »NAVADE IN OBIČAJI NAŠIH LJUDI V BLIŽNJI IN DALJNI PRETE-,OSTI« kjer pridejo v poštev navade in običaji ob raznih priložnostih kot prazniki (velika noč, kres, božič, Novo leto, trije kralji, pust, godovni evi), dogodki (rojstvo, odhod k vojakom, poroka, Sagra, obletnice, smrt pogrebi), razna opravila (oranje in setev, na paši, košnja, v kamnolo-j, ob trgatvi in drugo). , Natečaj je primeren za vse učence m dijake od 3. razreda osnovne so-naprej kot pismeni izdelek, z risbico pa lahko sodelujejo tudi učenci 1. 2. razreda osnovne Scie. PRAVILA : 1. Nalogo in risbo lahko izdela posameznik ali pa skupina istega raz- 2. Pismeni izdelek naj opiše enega, največ dva, taka stara običaja s čim večjo natančnostjo tudi glede pripomočkov, orodja, obleke, hrane, besedila ali pesmic. 3. Risba aa 1. in 2. razred naj ponazori najvažnejši del navade z enako natančnostjo. 4 izdelke naj izročijo učenci svojemu razredniku ali zastopniku Društva, dijaki pa zastopniku Društva na šoli, če tega ni, pa na sedežu Društva v Miljah ali v vrtcu. 5. Zadnji rok za izročitev izdelkov zapade v torek, 8. maja, ob 20. uri na sedežu Društva. 6. Komisija za ocenjevanje izdelkov se bo sestala od 12. do 15. maja in jo bodo sestavljali zastopniki: Društva, učiteljev, staršev, mladinskih listov in, po možnosti, znana oseba domačega mladinskega slovstva, pod predsedstvom zastopnika Društva. 7. Razglasitev in nagrajevanje treh najboljših izdelkov vsake kategorije z razstavo istih, bo na vsakoletni VESELICI predvideni za 26. maj ali 2. junij t.l. 8. Izbrane in nagrajene izdelke bo Društvo poslalo v objavo mladinskim listom in ostalemu slovenskemu tisku v zamejstvu in matični domovini. 9. Pritožbe zoper sklepe komisije naj se izročijo zastopniku Društva, ki jih bo pismeno prenesel na odbor Društva, da bodo vpoštevane pri naslednjih natečajih. 10. Morebitne nasvete, pripombe in predloge bo Društvo s hvaležnostjo sprejelo in vpoštevalo, z namenom da izboljša in okrepi svoje delovanje med tukajšnjimi Slovenci. Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča vse zainteresirano učno osebje, da je na sedežu sindikata na og’ed ministrska okrožnica št. 46 z dne 8. 2. 1984, ki obravnava premestitve učnega osebja šol vseh vrst in stopenj za šolsko leto 1984/85. Rok za vlaganje prošenj zapade za otroške vrtce 15. marca, za osnovne šole 29. marca, za nižje srednje šole 15. marca in za višje srednje šole 15. aprila. Zainteresirano učno osebje lahko dobi obrazce prošenj (za otroške vrtce in osnovne šole) na sedežu sindikata v Ulici F. Fizi 8, vsak torek in petek od 16. do 18. ure. • Krajevna zdravstvena enota sporoča, da bo začasno zaposlila za šestmesečno dobo šest radioloških tehnikov. Rok za prijavo zapade 8. marca. Vse informacije so na razpolago v uradu za osebje — Ul. Fameto 3, IV. nadstropje, in sicer vsak dan, razen ob sobotah, od 8.30 do 12. ure. Pridržana prognoza za upokojenko Na nevrokirurškem oddelku glavne bolnice so včeraj popoldne sprejeli s pridržano prognozo okrevanja 74-letno upokojenko Maddalene Jeretino vd. Milocco, doma s Trga Martiri della libertà 18. Priletno žensko je na prehodu za pešce v Ul. Commerciale zbil moped, ki ga je vozila 17-letna Daniela Pregara iz Ul. Cam-ber 17. Zdravstveno stanje Milocco- ve, ki je zadobila zelo hude udarce v glavo, je zelo težko. Sporočilo kriških organizacij Kriške vaške organizacije: KD Vesna, ŠD Mladina, VZPT - ANPI, ŠD Vesna, KPI, ZŽI in Slovenska skupnost obveščajo vse vaščane, da bo samoupravni referendum za mir in razorožitev v nedeljo, 18. marca, in ne jutri, kot je bilo javljeno v prejšnjih dneh. • Tržaški pomorski oddelek finančnih stražnikov je v sredo, 29. februarja, v večernih urah prestregel športni motorni čo’n, ki je skušal pretihotapiti v Jugoslavijo 210 parov kavbojk, čoln vrste »abate« in z evidenčno tablico NOO — 153TO, ki ga je u: pravljal neki Tržačan, so finančniki pospremili do svojega pomola in ga skupno s kavbojkami zaplenili. V svojem tiskovnem poročilu o tem dogodku so finančni stražniki med drugim poudarili, da so v zadnjem času vsled znanih incidentov v jugoslovanskih vociati ojačil svoje nadzorstvo nad plovbo ob meji. T Naznanjamo žafostno vest, • da je po dolgi bolezni premi-mìa naša draga mama, sestra in nona Ana Urdih por. Okretič Pogreb bo danes, 3. marca, ob 13. uri iz hiše žalosti v Mavhinjah št. 30 v domačo cerkev. Žalostno vest sporočajo družine O-kretič, Urdih in Legiša ter drugo sorodstvo. Mavhinje, Štarancan, Niimberg, Reka, 3. marca 1984 Uprava in delovni kolegi Založništva tržaškega tiska izražajo Dorče-tu Okretiču in družini iskreno sožalje ob težki izgubi mame Ane. Glavni odbor in košarkarski odsek športnega združenja Bor izrekata svojemu članu in odborniku Dorčiju O-kretiču iskreno sožalje ob smrti drage mame. Sekcija KPI Nabrežina izreka iskreno sožalje Normi, Dorčiju, Alfonzu in Jožkotu Okretiču ob izgubi drage mame. Ob prerani izgubi drage Anite sočustvuje z družino tašča Zora. VZPI od Domja izreka svojcem globoko sožalje ob prerani izgubi drage Anite. stran 6 □ tržaški dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK — 3. mana 1984 KD F. PREŠEREN in PUSTNI ODBOR iz BOLJUNCA vabita v gledališče «F. Prešeren« na PUSTOVANJE DANES, 3. marca, od 21. do 4. ure JUTRI, 4. marca, od 20.30 do 1. ure ponedeljek. 5. marca, od 20. do 24. ure torek, 6. n urea, od 21. do 4. ure VESELO OTROŠKO RAJANJE JUTRI, 4. marca, od 14.30 do 18. ure Vse večere nas bo zabaval ansambel POMLAD, v ponedeljek pa VESELI GODCI. Deloval bo dobro založeni bife. SKD BARKOVLJE Ul. Cerreto 12 priredi danes, 3. marca MLADINSKI PUSTNI PLES s pričetkom ob 20.30. V Borovem športnem centru na stadionu »1. maj« v Trstu bosta priredili veliko otroško PUSTNO RAJANJE JUTRI, 4. marca. Športna šola Trst (igral bo orkester Zvezda) in v torek, 6. marca, Gimnastični odsek ŠZ Bor. Začetek obakrat ob 15. uri. Poskrbljeno bo za jedačo, pijačo in dobro razpoloženje MLADINSKI ODSEK S P D T vabi vse svoje člane, simpatizerje, prijatelje itd. itd. itd. v ponedeljek, 5. marca, na tradicionalni in priljubljeni PUSTNI PONEDELJEK s pričetkom ob 20. uri v Dijaškem domu v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Na sporedu bo ples, igrice za mlade in mlajše in drugo. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Vabljeni! Vabljeni! Vabljeni! Razna obvestila ŠD Mladina prireja jutri, 4. marca, ob 16. uri v Domu A. Sirk v Križu otroško pustno rajanje ob prijetni glasbi in z lepimi darili. ŠD Kontovel in SKD Prosek - Kontovel prirejata v torek, 6. t.m., ob 15.30 v dvorani na Kontovelu otroško pustno rajanje. Marijin dom pri Sv. Ivanu v Ul. Bran-desia 27/2 - Trst priredi jutri, 4. marca, ob 17. uri gostovanje dramskega odseka PD štandrež z Molierovo veseloigro NAMIŠLJENI BOLNIK. Pridite, se boste nasmejali ! Slovenska zamejska skavtska organizacija Trst - vodstvo veje VOLVE V vabi jutri, 4. marca, svoje najmlajše člane in članice na PUSTOVANJE v Slomškovem domu v Bazovici z začetkom ob 15. uri. Krožek pristaniških delavcev prireja v ponedeljek, 5. marca, od 16. do 19. ure na sedežu krožka na Trgu Duca degli Abruzzi 3 otroško pustno rajanje. Informacije med 8. in 12. uro na sedežu krožka, tel. 630-015. V Društvu slovenskih izobražencev v Donizettijevi ulici v Trstu bo v ponedeljek, 5. t.m., ob 20.30 večer s Stanetom Raztresenem na temo »Ej, vinček ti moj, bod’ dober z menoj«. (^Čestitke [ Jutri se sreča z Abrahamom naš dragi sosed TINO ŽERJAL iz Žavclj. Še na mnoga leta mu iz srca želita soseda Jožica in Peter. Danes praznuje ZORA ŠTOLFA iz Stivami rojstni dan. še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu ji kliče sestra Marija z družino. Gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU J. in W. Grimm: RDEČA KAPICA. Danes, 3. marca, ob 9. uri v osnovni šoli pri Sv. Ivanu; ob 11. uri v osnovni šoli v Trebčah. V ponedeljek, 5. t.m., ob 9.30 v otroškem vrtcu na Opčinah ; ob 11. uri v osnovni šoli na Opčinah. ROSSETTI Danes, 3. marca, ob 20.30, red 1. sobota, bo v gledališču Rossetti gostovalo Stalno gledališče iz Bočna z delom »Provaci ancora Sam« W. Allenarežija A. Salines. V abonmaju odrezek št. 7. VERDI Jutri, 4. marca, ob 16. uri tretja predstava opere M. Musorgskega : »Kovan ščina«. Dirigent B. Podic, režiser M. Sablič; red G. CANKARJEV DOM • Ljubljana Mala dvorana Od 1. do 26. marca vsak ponedeljek in četrtek ob 18. in 20. uri: Retrospektiva filmov Franceta Štiglica. Velika dvorana Slovenske filharmonije V ponedeljek, 5. t.m., ob 19.30: Mednarodni mojstrski ciklus. Gyla Kiss - klavir, Madžarska. Velika sprejemna dvorana Danes, 3. marca, od 20. do 3. ure: Tradicionalni 8. veliki ples Big Band. 14., 15. in 17. marca - Modni bazar. Koncerti VERDI Danes, 3. marca, ob 11. uri bo v gledališču Verdi napovedani vokalno simfonični koncert orkestra in zbora Verdi, ki ju vodi Aldo Tarchetti. Ponovitev v torek, 6. t.m. Koncert je namenjen srednješolski mladini. Jutri, 4. marca, bo na sporedu ob 11. uri v mali dvorani gledališča Verdi tretji koncert. Nastopal bo ansambel gledališča Verdi »Insieme vocale«. Kino La Cappella Underground 18.00, 20.00 in 22.00 »Cinque giorni di un’estate«. Režija Fred Zimmermann. S. Connery. Maxivideo 18.30 — 21.00 »Hercules in New York«. A. Schwarzenegger. Ariston 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Ham-met - Indagine a Chinatown«. Režija Wim Wenders. Eden 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Un ragazzo, una ragazza«. J. Calè in M. Suma. Fenice 15.30 — 22.15 »II giorno dopo -The day after«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Estate viziosa a Ibiza«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Furyo«. D. Bowie. Dvorana št. 3 16.30 — 21.30 »La scarpetta e la rosa«. R. Chamberlain. Grattacielo 15.30, 17/05, 18.40, 20.20, 22.15 »Lo squalo 3«. Mignon 16.00 — 22.15 »Una poltrona per due«. Režija J. Landis. D. Aykroyd, E. Murphy. Capimi 16.30 — 22.00 »Ai confini della realtà« Aurora 16.30 — 22.00 »Acqua e sapone«. C Verdone. Moderno 17.30 — 22.00 »Segni particolari: bellissimo«. A. Celentano in F. Moro. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »La casa delle ombre lunghe«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Toot-sie«. D. Hoffman. Radio 15.30 — 21.30 »La nipote«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 15.30, 18.30, 21.30 »Gandhi«. Izleti SPDT vabi članice na praznovanje mednarodnega dneva žena. ki bo v soboto zvečer in v nedeljo, 10. in 11. t.m., v Domu Mangart v Žabnicah. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno torka, 6. marca. NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984 CELOLETNA.................... 75.500 lir POLLETNA .................... 54.500 lir MESEČNA...................... 10.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75,000 lir + 500 lir kol- ka velia za tlele, ki |o poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo Se naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE ^!WK0 ^GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Dušan Kovačevič RADOVAN TRETJI v sredo, 7. marca, ob 19. uri Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij PD Slovenec - Boršt vabi vse otroke na VESELO PUSTNO RAJANJE, ki bo jutri, 4. marca, od 15. ure dalje v prosvetni dvorani. KD Venturini obvešča, da odpade današnja vaja otroškega pevskega zbora. KD Lonjer - Kutinam priredi v torek, 6. t.m., od 15.30 do 18.30 v društvenih prostorih v Lonjerju OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. V društvenih prostorih KD Lonjer - Ka-tinara v I-onjerju se bodo v četrtek, 8. t.m., ob 20. uri zbrale ženske iz Lo-njerja in s Ratinare, da proslavijo mednarodni dan žena. SKD I. Gruden - Nabrežina priredi v torek, 6. marca, ob 16. uri OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v društvenih prostorih. SKD Barkovlje prireja na sedežu v torek, 6. marca, ob 15. uri PUSTOVANJE za otroke, zvečer ob 20. uri pa TRADICIONALNO PUSTNO PRIREDITEV za odrasle. Deloval bo dobro založen kiosk. Nagrajevanje najlepših mask. Vabljeni! KD F. Venturini priredi PUSTOVANJE: danes, 3. marca, odpade pustovanje; jutri, 4. t.m., od 14. do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z ansamblom Pomlad in od 20. do 1. ure ples z ansamblom Aries; v torek, 6. marca, od 20. do 1. ure ples z ansamblom Aries. ŠK Kras in KD Rdeča zvezda organizirata danes, 3. marca, od 16.30 do 18.30 tradicionalno pustno rajanje za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo v prostorih OŠ »1. maj 1945« v Zgoniku. KI) I. Grbec - Skedenj priredi v ponedeljek, 5. t.m., od 15. do 18. ure OTROŠKO PUSTOVANJE in od 20.30 dalje PUSTNO NOČ ZA ODRASLE. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo ter veselo vzdušje. Zaželene so maske. Vabljeni ! MENJALNICA vseh tujih valut 2. 3. 84 Ameriški dolar . . 1.600,— Kanadski dolar . . 1.280,— švicarski frank . . 742,— i lanska krona . . . 168 — Norveška krona. . . 213.— Švedska krona . . . 205.— Holandski florint . . 550.— Francoski frank . . 200.— Belgijski frank . . 27,- Funt šterting . . . 2.380,— Irski šterting . . . 1.900.— Nemška marka . . 620.— Avstrijski šiling . . 87.25 Portugalski eskudo . 11.50 Japonski jen . . . 6,- španska pezeta . . 10,- Avstralski dolar . . 1.450,- Grška drahma . . 14,- Debeti dinar . . . 11.50 Mati dinar . . . . 11.— BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F FlLZI 13 - 61* ««G Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 3. marca MILENA Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 17.54 — Dolžina dneva 11.15 — Luna vzide ob 7.23 in zatone ob 18.34. Jutri, NEDELJA, 4. marca KAZIMIR Vreme včeraj : temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1003,7 mb raste, veter 5 km na uro zahodnik, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lorenzo Bongiomi, Jasmina Kralj, Paola Sponza, Martina Della Gatta, Olympia Papas, Micaela Mineo. UMRLI SO: 75-letna Giuseppina Corda, 66-letni Giovanni Stumbi, 74-letna Giuseppina Giacomini vd. Menetto, 66-letna Norma Lupieri vd. Paoli, 20-letni Stefano Furlan, 80-letni Romeo Minut-ti, 92-letni Bruno S tocca, 34-letna Gabriele Reiche por. Esposito, 70-letna Ana Urdich vd. Okretič, 45-letna Anna Maria Kral por. Blokar. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored .11. Razstave Danes, 3. marca, ob 18. uri bodo v galeriji Rettori - Tribbio 2 odprli razstavo slikarja Sergia Arrigonija. Razstava bo odprta do 16. marca, ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure. V galeriji Rossoni - Korzo Italia 9: razstavlja do 10. marca svoja dela slikar Dimitri Cah. V TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta samostojna razstava Božidarja Jakca. A . Danes praznuje življenjski jubilej naša draga žena, mama, tašča in babica PEPCA GRGIČ Vse najboljše, posebno pa zdravja in zadovoljstva v družinskem krogu, ji želijo mož Edvard, sin Janko ter hčeri Duška in Neva z družinami. Posebno ji čestitajo vnuki Vasilij, Matija, Maksi in Katerim. Mali oglasi tel. (040) 775275 od 8. do 13. ure PRODAM Ford Fiesta 1100, letnik 1978, 60.000 km, rdeče barve, v dobrem stanju, 3.400.000 lir. Telefonirati na št. 824-064. V SOBOTO na plesu v Domu J. Ukmar v Skednju so mi pomotoma odnesli temno modro puhovko. Prosim najditelja, da telefonira na št. 231-865. IŠČEM DELO kot kamionist z vozniškim dovoljenjem D c.a.p. ali kot inštalater. Telefonirati na št. 793-295. OSMICO v Zagradcu št. 1 ima Ostrou-ška. Toči belo in črno vino. OSMICO ima Lupine v Praprotu. Postreže. vam z domačo hrano in domačim vinom. V NABREŽINI prodam skoraj novo trisobno stanovanje. Telefonirati ob delavnikih med 8.30 in 9.30 na št. 213-306. V DOLINSKI OBČINI prodam samo privatniku dvostanovanjsko hišo z dvoriščem. Tel. 040/826-303 samo popoldne. OSMICO je odprl v Zgoniku št. 58 Khrlo Pegan. Toči belo vino in kraško črnino. PO UGODNI ceni prodam Fiat Ritmo 60 CL, zelene barve, nov model, prevoženih 500 km, star 3 mesece. TeL 0481/70-104. PRODAM Fiat 127, letnik '72. Tel. na št. 040/228-589 v večernih urah. PRODAM Dyane 6, letnik '76. Tel. na št. 040/228-589 v večernih urah. TRISOBNO stanovanje v Ronkah prodam, 70 kv. m, dvojni servisi, avtonomno ogrevanje na metan. Tel. 040/ 228-375 od 18. do 21. ure. OSMICO je odprl Felice Kraševec. Ric-manje 53. Toči belo in črno vino. OSMICO ima Josip Lovriha, Dolina 45 Pri studencu. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Bruno Zahar. Boršt 58. PRODAM FIAT 128, letnik 1974. Telefonirati na št. 040/226-275 v večernih urah. Za zaščito vaših zgradb podjetje ZANUSS0 SILVANO Castelfranco Veneto izvaja termo, hidro in akustične izolacije. Garancija 15 let. Brezplačni predračuni. Telefonirajte ob večernih urah na 0423/492-386. RESTAVRACIJA »LA POSTA« BAZOVICA ENOGASTRONOMSKI ISTRSKI TEDEN od 29. 2, do 4. 3. Glasba — igre prenesečenja — običajne cene. INFORMACIJE telefon 226-125 LILI BONTEMPO IŠČETE TRGOVINO KJER SE IZPLAČA? POIŠČITE JO V TRSTU! IZBIRAJTE SMOTRNO PRI DOMJO 137 — TRST — Tel. 820862 duravi in prispevki V spomin na Tatjanino mamo daruje hvaležna učiteljica Lidija Strnad 20.000 lir za nakup novega klavirja pri KD F. Venturini. Namesto cvetja na grob Josipa Škabarja daruje Lojzka Guštin (Kontovel 163) 10.000 lir za popravilo repentabrske cerkve. Namesto cvetja na grob Ivanke Purič daruje Lojzka Guštin (Kontovel 163) 5.000 lir v isti namen. Namesto cvetja na grob Ivanke Puntar vd. Danieli darujeta Jolanda in Franc Komar 15.000 lir za popravilo cerkve na Repentabru. Namesto cvetja na grobova Ivana Guština in Josipa Škabarja daruje družina Brajnik (Repen 81) 30.000 lir v isti namen. V spomin na Ivana Lakoviča daruje Eda Indri (Križ) 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Ob poravnavi članarine je daroval Vilko Smotlak 7.000 lir za KD Primorsko -Mačkolje. Ob 1. obletnici smrti nepozabnega Žil-kota daruje Alojzija Olenik 10.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje. Namesto cvetja na grob Slavice Bidovec daruje družina Marchi 5.000 lir za Slovenski dijaški dom v Trstu. V spomin na Ivanko Puntar daruje Angela Cijak 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Marijo Ban darujeta Elda In Cveto Ukmar 20.000 lir za ŠD Jadran. V spomin na Klementino Bamafi daruje Modra Godina Rinzner 5.000 lir za KD I. Grbec iz Skednja in 5.000 lir za Dom J. Ukmar: V spomin na Justino Stranj vd. Pangerc daruje družina Zaža in Pepi Božič 10.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednju, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Namesto cvetja na grob Doriana Kralja daruje Marija Kralj (Trebče 44) 10.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah. Namesto cvetja na grob Doriana Kralja daruje Rosa Kralj 10.000 lir v isti namen. Namesto cvetja na grob Marije Bizjak darujejo Julka, Alojz in Marija (Repen-tabor) 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Klementine Bamafi darujeta Ana in Albina Suman 20.000 lir za KD I. Grbec iz Skednja. V spomin na Klementino Bamafi darujeta Mira in Darinka šuman 20.000 lir za KD I. Grbec. Namesto cvetja na grob Marije Košuta vd. Sedmak darujejo Sedmakovi (Križ 306) 25.000 lir za moški pevski zbor Vesna in 25.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirk v Križu, Gaby in Mirko Antoni (Gabrovec) 20.000 lir za ženski pevski zbor Vesna ter Drago Sedmak 20.000 lir za Dom A. Sirk. V spomin na Enija Didacha darujeta Slavko in Marica Emili 10.000 lir za ženski pevski zbor Prosek - Kontovel. Ob 2. obletnici smrti Jureta Stavarja daruje družina 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. ( spomin na Klementino Bamafi da-e Mira Fonda 10.000 lir za Dom mar v Skednju. ! spomin na starše Justo in Nt\ča^f ruje Dora Gombač 20.000 lir za sp° :nik padlim v NOV v Lonjerju. 1 počastitev spomina tete Marije Ko e vd. Sedmak daruje Vlasta z ipože 000 lir za Dijaško matico. 1 spomin na Marijo Ban por. Ukmar rujeta Mira in Ivan Čuk 20.000 lir imenik padlim v NOB na Kontove ■ / spomin na sestro Pavlo in kra ruje Antonija Čandek 20.000 lir D S. Škamperle. . *» / spomin na dragega moža m o ruje družina Lakovič 50.000 lir idbeno društvo Nabrežina. :e V spomin na Ivana Lakoviča da ciano Mervi 50.000 lir za Godbeno ro Nabrežina. i»ko- Namesto cvetja na grob Ivana ,*/fr(]a !a da m je družina Mario m J';d r dmak iz Križa 20.000 lir za Godoei uštvo iz Nabrežine. , v0. Namesto cvetja na grob Iyana„.„i -Sa daruje družina Gruden (Sempo _ stilna) 20.000 lir za Godbeno drusi ibrežina). „ v«.ntu- Za nakup klavirja pri KD F. c ti so darovati: Darjo Kraljič 5.uw . •turo Calabria 10.000 lir, Bons nčič 10.000 tir, Mario Cosma 1 v-, Marino Barut 10.000 tir. Ang« jjr> n 10.000 lir, Zoran Farovci 10 °^iUak Irko žerjul 50.000 tir, Angel veu .000 tir in vesela družba 5.UUV m- lili! FILM FILM FILM Ureja Kinoatelje Pustne pasje dneve praznuje vsakdo po svoje. Tako tudi televizijske hiše. S čudnim smislom aa humor in izvirnost nam ponujata RAI in ITALIA 1 najresnejšega Olmdja. V ponedeljek, 5. marca, ob 20.30 bo na sporedu RAI3 najnovejša režiserjeva produkcija Milano ’83, ki se nam predstavlja kot zaporedje srečanj z anonimnimi, delavnimi ljudmi, s starejšimi in mlajšimi, pa tudi s kakšnim čudakom. . . Olmi sam pripoveduje: »Sem hotel biti kot Milančan, ki je ves dan prost in izkoristi to priliko za Pohajkovanje in odkrivanje mesta«. Delo je v slogu najboljše Olmijeve dokumentaristične tradicije, a je nerazumljivo naletelo na kritike levičarskih upraviteljev mesta, čes da Potvarja in kvari podobo in prestiž Milana, »moralne prestolnice Italije, ki dela«. ITALIJA 1 pa, istega dne, ob 0.30 kaže Olmi jev II posto, podrobno psi hološko analizo žaostne resničnosti vsakdanjega življenja, dela, povprečnosti čustev. Z neprofesionalnimi igralci. Vaša dnevna soba, vaš fotelj, vaše copate, vaša pijača in keksi se bodo najbolj poživeli ob gledanju pobesnelih in ekstravagantnih norčij Landisa in Belushija! Kdo ni videl Bratov bluz ali Ameriškega volkodlaka v Londonu? Prav ob pustu, lahko obhajajo najbolj primemo spomin na tega. Prezgodaj umrlega, junaka demen-cialnega humorja vsi njegovi obože-yalci, v tej slani in popoprani burki in orgiji nesmisla. Instinktivno se nam vsiljuje asociacija z Lucasovim American Graffiti in Germi jevim Amici miei. * * » FAHRENHEIT 451, 1966 Režija: Francois Truffaut. Igrajo: Oskar Werner, Julie Chri-. stie, Cyril Cusack. ATR-TELEFRIULI, v ponedeljek, 5. marca, ob 23.30. Fahrenheit 451. S to temperaturo ■j® papir samodejno vžge. To kleno definicijo je iztiral Truffaut za svoj apolog Kulture (z veliko začetnico) zoper vsako manipuliranje človeka s Stranj konstituirane oblasti. Po Brad-nnryju nam pripoveduje to čudno zgodbo o gasilcih, ki sežigajo vse knjige, ker je v futuristični dobi vsesplošnega televizijskega sporočanja vsako branje prepovedano. O hladnih ljudeh, ki so se naučili (so prisiljeni) živeti brez čustev. O upornikih, rokovnjačih, ki živijo v gozdovih ob robovih mest in so se naučili na pamet vse knjige svetovne književnosti ; vendarle ti živi literarni spomeniki so o-samljeni, v babilonu vseh jezikov orbljajo in se križajo, ne da bi se srečali. Fahrenheit 451 je »svet osamijeno-?“• poraženosti, strahu«. Njegov konec m lahko bil pravzaprav začetek, tam kJer Montag (protagonist filma: iz »gasVca«, hladnega izvrševalca obla-se spremeni v strastnega upornega »bralca«, novega človeka brez nobene gotovosti) bere odlomek Poejih Nenavadnih pripovedi, ki se J'n bo naučil na pamet: »Moram vam Pripovedovati zgodbo, katere bistvo je Polno groze. Prav rad bi jo odpisal, če štev ^k* bolj kronika občutij ko dej- NOč SV. LOVRENCA »La notte di San Lorenza« 1982. Rožija: Paolo in Vittorio Taviani. jgrajo: Omero Antonutti, Margarita rozano in drugi neprofesionalni pralci. RAI 1, v nedeljo, 4. marca, ob 20.30. “raba Taviani začneta svojo filmsko kariero 1954 z dokumentarcem San Miniato juti ja 1944. Ta predstavlja natančno in prizadeto kroniko (z njima sodeluje tudi Zavattini) dogodka, ki ga z drugim izraznim pristopom o-b.uvnavata v svojem najnovejšem delu. Po izrazito angažiranih političnih filmih 60. in 70. let I sovversivi in Al-lonsanfan, v katerih se izvirno spajata v bistvu preveč eksplicitna ideološka in splošno družbena kritika in izrazno eksperimentiranje skrajnega realizma in nenaturalističnih aegorij. In po veliki cannski uspešnici Padre padrone in sodobno-srednjeveški pravljici Il prato, ki dajeta bolj dovršeno, vsaj prvi, »podobo Utopiji«. Noč sv. Lovrenca je legla nad od Nemcev zasedeno vasjo, ki jo bodo raztreščili ob svojem umiku pred A merikanci. Realizem stvarnost pravljica mit groza fantazija čudo sladkost. Z Grazzinijem: »Vsak delček zgodbe je namreč tako nabit z žalostjo, z začudenjem, z dobrim in zlim, da vsebuje seme kozmosa«. * * » ANIMAL HOUSE, 1978 Režija: John Landis. Igrajo: John Belushi in še drugi. RETE 4, v ponedeljek, 5. marca, ob 20.25. BLAZNOST - »Frenzy«, 1972 Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo: John Finch, Barry Fister, Barbara Leigh, Anna Mossey. TV LJUBLJANA, v petek, 9. marca, ob 22.10. Filmi v kinodvoranah V BELEM MESTU »Dans la ville bianche«, 1983 Režija: Alain Tanner. Igrajo: Bruno Ganz, Teresa Ma-druga in drugi. Skok v kino, v goriškem Verdiju, v četrtek, 8. marca, ob 18., 20. in 22. uri. Zamisel za film je nastala po režiserjevih spominih iz Portugalske in po gledanju filma po TV z nemškim igralcem B. Ganzem. Tako pravi sam Tanner: »Bruno Ganz je švicarski mornar, kakor sem bil tudi jaz pred tolikim časom, in nemara kdo ni hotel, prej ali slej, se zapreti kot on v hotelsko sobo na tujem in ne odda jati več nobenega sporočila. Potegniti belo za sabo«. V Lizboni — belem mestu se odigra bivanjski in čustveni »brodolom« tega mornarja svetovljana, ki misli in piše oddaljeni ženi v nemškem jeziku; v francoščini se razgovarja in zaljubi s portugalskim dekletom; posluša ameriški bluz in govori mornarski jezik (angleški) po lizbonskih kasbah; in končno preklinja Paola Rossija po italijansko, ker donkihotsko navija za poraženega Žica. Avtorja Jonasa, ki bo imel 20 let v letu 2.000 je postal švicarski prostor pretesen, zato Irska filma Svetlobna leta in sedaj ta portugalski kalejdoskop jezikov, ki omogoča globlji razmislek o človeku in o filmu. O film-skosti kot osnovi kakovosti in jamstvu univerza nost sporočil tega medija. Vznemirljiv ritem podob je kar daje življenje vsaki filmski ideji, tudi Tanner - Ganzovi, da »je morje edina dežela, ki jo ljubim« .Posebno opozarjamo tržaške bralce, ki navadno ne berejo goriške strani dnevnika, da bo v petek, 9. marca, v goriškem Kulturnem domu zamejska premiera slovenskega filma Dih, v režiji Boža Špraj-ca. Kaj več o tem v naslednjih številkah Primorskega dnevnika. ITALIJANSKA TELEVIZIJA 10.00 10.50 11.45 12.00 12.05 12.35 12.55 14.45 15.15 17.00 18.30 18.35 18.45 19.00 19.40 20.00 20.30 21.55 22.05 22.55 23.40 23.50 10.00 10.30 10.45 12.30 13.30 14.00 14.30 14.35 Prvi kanal Vado a vedere il mondo, capisco tutto e tomo - 1. del Il tenente Sheridan - TV film Michele Cascella - življenje se začne pri 90 letih Dnevnik 1 - Vesti La signora del castello Grant-leigh - 2. epizoda Richie Rich - risanke Nogomet: Turčija - Italija vmes Dnevnik Prisma Atletika Dnevnik - Vesti Izžrebanje loterije Nabožna oddaja Napoved programov za prihodnje dni Forte fortissimo TV top Almanah in Vremenska napoved Dnevnik Al Paradise - glasbeni program Dnevnik Tam Tam - Aktualnosti Košarka Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenska napoved Tenis Drugi kanal Dnevi Evrope Napoved programov za prihodnje dni Il sabato Dnevnik 2 - Start Dnevnik 2 - Lepa Italija Šola in vzgoja: Odprta šola Dnevnik 2 - Vesti Sobota in šport 15.20 Cavalca e spara - film Igrajo: John Wayne, Ray Corri gan in Lorena Cray 16.15 Sereno variabile 17.30 Dnevnik 2 - Vesti 17.35 Izžrebanje loterije 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Cuore e batticuore - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 La donna della domenica -film Igrajo: Marcello Mastroianni, Jacqueline Bisset, Jean Louis Trintignant 22.15 Dnevnik 2 Večerne vesti 22.25 II cappello sulle ventitré: Varietejski spored 23.05 Un cinese a Scotland Yard -TV film 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 12.30 A luce rock: Uragano Who 13.40 La chirurgia maxillo - facciale 14.25 Šola in vzgoja: Il tono della convivenza - 4. del 14.55 Rugby : Francija - Velika Britanija 16.30 Šola in vzgoja: Pisa 17.00 H pozzo e il pendolo - film 18.25 H pollice 19.00 Dnevnik 3 19.35 Geo: dogodivščine in odkritja 20.15 Napoved programov za prihodnje dni 20.30 Tutto Musco - 6. del 21.45 Moda in Italy - 1. del 22.35 Dnevnik 3 23.10 Di Gei musica: The Band of Jocks - 3. del JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Slovenske ljudske pravljice: Goslač 8.20 Ciciban dober dan: Modna revija 8.35 Meseček - otroška serija 9.05 Glasba za kitaro 9.30 Pred izbiro poklica : Poklici v vrtnarstvu 9.55 Človek in zemlja : Medved v gojitvenem lovišču 10.20 Poročila 16.10 V puščavi in goščavi - TV nadaljevanka 17.00 PJ v košarki 18.30 Skrivnostni svet Arturja Clarka: Opičji človek - dokumentarec 19.00 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Naše 30. srečanje 21.30 Zrcalo tedna 21.50 Vroči milijoni - film 23.30 Poročila Koper 16.55 TVD novice 17.00 Košarka 18.30 Človek in zemlja 19.30 TVD vse danes 19.50 V kuhinji z nami 20.00 Glasbena oddaja 20.30 Lucy in njeni - TV film 21.00 Dolgo iskanje - dokumentarna oddaja 22.00 TVD nocoj 22.10 Nočni film Zagreb 8.50 TV v šoli 18.30 Naša večna mladost - dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Reka brez povratka - film ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Phyllis - TV film 9.00 Maude TV film 9.30 Arcibaldo - TV film 10.00 Giorno per giorno - TV film 10.30 Alice - TV film 11.00 Lou Grant - TV film 12.00 Simon Templar - TV film 13.00 II pranzo è servito - nagradno tekmovanje 12.30 Una famiglia americana TV film 14.30 Dietro lo specchio - film 16.30 T. J. Hooker - TV film 17.30 Record - teniške športne vesti 19.00 Giorno per giorno - TV film 19.30 Zig Zag - nagradno tekmovanje 20.25 Risatissima - varietejski programi 22.25 Super Record - teniške športne vesti 23.25 Aquile nell’infinito - film RETEQUATTRO 8.30 Ciao, Ciao - program za o-troke 9.30 Casa dolce casa - TV film 10.00 La famiglia Fitzpatrick - TV film 11.00 Film 12.20 Fantasilandia - TV film 13.20 Maria Maria - TV film 14.00 Magia - TV film 15.45 Šport 16.20 Šport 16.40 Sport 17.20 Goldie Gold - risanke 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 II mistero di Jillian - TV film 20.25 A Team - TV film 22.20 Dynasty - TV film 23.30 Sport 00.20 Film ITALIA 1 8.30 Hello Špank - risanke 8.50 Carovane verso il West - TV film 10.15 Torna - film 12.00 Angeli volanti - TV film 13.00 Bim, bum, barn 14.00 16.00 17.40 18.40 19.50 20.25 21.30 22.30 00.30 RABIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 Javni koncert simfonikov RTV Ljubljana; 11.40- 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka ; 12.00 »Bom naredu st’zdice, čjer so včas’ b’le« - glasnik Kanaiske doline; Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček : »Za-kajček in Vseved«; 14.30 Naš dobri stari radio; 17.10 in glasba : 18.00 I-grali so jih v Narodnem domu: Fran Šaleški Finžgar : »Divji lovec«, radijska priredba in režija : Adrijan Rusija, izvedba : Slovensko stalno gledališče v Trstu. RADIO KOPER (Slovenski program) Srednji val 546,4 549 kilohertzov UKW - Beli križ UKW - Koper UKW - Nanos metra ali 102,0 MHz 98,1 MHz 88,6 MHz 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper; glasba, reportaže, napoved oddaj; 13.35 Objave, kinospored ; 13.40 Zamejska reportaža; 15.30 ogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik ; 16.45 Objave; 17.00 Glasba; 17.33 Glasba; 18.00 Zaključek; 24.00 -4.30 Nočni program Radia Koper. RADIO KOPER (Italijanski program) Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 256,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW — Beli križ 97,7 MHz UKW — Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz Šport Bim, bum, barn - oddaja za otroke Huckleberry Finn - risanke Vita da strega - TV film Musica è Simon & Simon - TV film n mio amico Arnold - TV film Supercar - TV film Magnum P. I. - TV film Drive in - varietejski program Dee Jay Television TELEPADOVA 12.00 Agente Popper - TV film 13.00 Catch - šport 14.00 Voltùs 5 - risanka 14.30 Tigerman - risanka 15.00 Lupin HI. risanka 16.00 Toma - TV film 17.00 Monjiro - TV film 18.00 Lamu - risanka 18.30 Tigerman - risanka 19.00 L’incredibile Hulk TV film. 20.00 Lupin HI. risanka 20.20 Pioggia - film 22.20 Šport 24.00 Film TRIVENETA 7.30 Risanke 8.30 Sidestreet - TV film 9.30 n piccolo Indi - risanka 10.00 Risanke 10.30 Tre Bold Ones - TV film 11.30 Sherlock Holmes - TV film 12.30 Horoskop 15.30 TV film 16.00 Dražba 20.30 Von Buttigliene Sturmtruppen-fiihrer - film 22.00 Dražba 1.10 I peccati di Madame Bovary -film TELEFRIULI 14.15 Šolske vesti 15.00 Ho sposato un demonio - film 17.00 Space Games - kviz oddaja 18.00 Risanke 19.00 Dnevnik 19.30 Srce in zdravje 20.00 TV film 20.30 Film 99 15 rwert.iv» anni 30 - TV film 6.15 , 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijske vesti; 6.00 Jutranji program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.15 Casa-dei Sonora; 9.32 Pisma Lucianu ; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Popoldanski program; 14.32 Siamo tutti nel pallone; 15.45 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz; 18.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.02 do 9.00 Zeleni val; 10.15 Black-out; 11.10 Glasbena srečanja; 11.44 Čudežna sveti ka; 12.26 »Un arrabbiato dell’Ottocento« -radijska priredba; 15.03 Varietejski program; 16.30 Doppiogioco; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Musicalmente volley; 19.15 Start; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Glasbeni mozaik; 20.00 Black out; 20.40 Ci siamo anche noi; 21.03 Oddaja o zdravju; 21.30 Detektivka; 22.00 Pustovanje v Viareggiu; 22.28 II calcio sui maccheroni, radij ska priredba; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Labirint; 8.05 Šola in vzgoja; 8.10 Radio-due predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.06 Programi pristopanja ; 9.32 He’zapoppin - Radiodue 84; 11.00 Plošče; 12.45 Hit parade; 15.00 Un cuore nel pianoforte; 15.45 Najnovejše plošče; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 Soggiorno di cura a Bad Wiessée - radijska priredba; 19.10 Glasbeni program ; 19.50 Od sobote do sobote; 21.00 Simfonični koncert; 22.50 Od sobote do sobote - 2. del. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, o-troci!; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.00 Pojte z marni; 9.20 Matinejski koncert; 10.05 Po republikah in pokrajinah; 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav'jajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13. ure; Iz naših sporedov - Iz naših krajev, osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri ; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba in obvestila; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.25 Zabavna glasba in obvestite; 19.55 Za naše najmlajše; 19.45 Minute zv ansamblom Bojana A-damiča; 20.00 - 23.00 Oddaja za Slovence po svetu; Mladi mostovi; Domovina je ena; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba. Prihodnji teden v rajonskih svetih posvetovanja o finančnem načrtu Doberdobci vadijo spevoigro V nekaterih manjših občinah so te dni že razpravljali in ponekod tudi že odobrili finančne načrte za 1984. Bolj zapleten je postopek v večjih krajevnih ustanovah, kjer so finančni načrti zajetnejši, velikokrat pa zajemajo tudi načrte občinskih podjetij, oziroma dejavnosti, ki so tako ali drugače vključene v delovanje javne uprave. V večjih občinah, v tistih, kjer je bila z ustanovitvijo rajonskih svetov izvedena decentralizacija, pa je predvideno tudi posvetovanje z rajonskimi sveti. Postopek je torej bolj zapleten, predvsem pa dolgotrajen. Proračun goriške občine bodo tako predvidoma odobrili šele proti sredini, ali pa proci koncu meseca marca, pač pa so se že pričela posvetovanja. Tako so letošnji finančni načrt, kakor tudi triletni načrt posegov za obdobje 1984/86 že predstavili v četrtek zvečer na skupni seji svetovalcev desetih rajonskih svetov, v prihodnjih dneh pa se bodo srečanja nadaljevala po posameznih rajonih. Na četrtkovi seji sta finančni načrt predstavila odbornika Ciuffarin in Zucalli, njuno izvajanje pa so dopolnili še posegi odbornikov Del Bena. Jakončič” Rusija in Gentileja. Razprava je zadevala nekatere splošne aspekte, medtem ko bo o podrobnostih, zlasti kar zadeva javna dela na območju posameznih rajonskih svetov govor na prihodnjih srečanjih. Goriška občinska uprava bo za redno upravljanje v letu 1984 razpolagala s 24,7 milijarde lir, lani je imela na razpolago 22,6 milijarde lir. V bistvu je torej povečanje v mejah (10 odstotkov), ki jih določa finančni zakon. Nekoliko nedodelano ostaja področje investicij in prav glede tega bo koristno posvetovanje z rajonskimi sveti v prihodnjem in naslednjem tednu. V ponedeljek bo govor o proračunu v Ločniku in Stražicah, v sredo v Revmi in Podturnu, v četrtek v Podgori in na Rojcah, v petek v Štandrežu in pri Madonnini, v ponedeljek, 12. t.m., pa v rajonskem svetu za sveto-gorski okraj in mestno središče. Zaprta Ulica Udine v Ločniku Zaradi nujnih del bodo od onedelj-ka dalje zaprli za ves pron t odsek Ul. Udine v Ločniku in si er med glavnim trgom in Ul. Nuova. Cesta bo zaprta do dokončanja del. Zaostritev odnosov na občini v 1 rzicu Po republikancih, ki so pred dnevi postavili zahtevo po preverjanju v koaliciji, ki upravlja tržiško občino, so se na zadnje v razpravi o proračunu oglasili socialdemokrati. Na četrtkovi seji občinskega sveta je načelnik te skupine Francesco Esposito dejal, da bo njihov glas odvisen od take ali drugačne odločitve odbora glede dveh pomembnih vprašanj. Prvo zadeva ustanovitev svetovalske komisije za u-pravo občinskega gledališča, drugo pa stališče uprave do energetske problematike, gospodarskih dejavnosti in zlasti pristanišča. Gre za zaostrovanje odnosov v koaliciji, ali pa so socialdemokrati s takimi pogojevanji hoteli le pridobiti na pomenu? Bolj verjetna se zdi druga domneva, rezultat pa bo znan predvidoma danes v prvih jutranjih urah, ko naj bi v občinskem svetu glasovali o proračunu. Poleg kritik na račun kulturne politike (čeprav se zdi, da gre zgolj za osebno oporekanje pristojnemu odborniku De Marchiju), zlasti kar zadeva upravljanje občinskega gledališča in energetske politike, socialdemokrati postavljajo zahtevo po opredelitvi tudi nekaterih vprašanj s področja zdravstva in gospodarstva. Se bodo polemike po odobritvi proračuna polegle, ali bo res potrebno temeljito preverjanje? Doberdobsko kulturno društvo Jezero tudi letos pripravlja kulturno prireditev, s katero bodo bržkone presenetili marsikaterega gledalca. Že ves februar pridno vadijo spevoigro Kovačev študent, v kateri sodelujejo domači pevci in pevke, ob glasbeni spremljavi mlajših članov društva. Obljubljajo, da bo predstava nared sredi marca, seveda, če bo vse gladko steklo. Da se ne bi izneverili svojim sodobnim in nekonformističnim nače- lom, obljubljajo, da bo tudi spevoigra v satiričnem tonu, tako, da bo sprožila smeh, zraven pa še razmislek. Prireditve Kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža priredi v Domu Andrej Budal drevi družabnost ob mednarodnem prazniku žena. Prijave za zamudnice sprejema Marta Zorn v Klancu. Pustni sprevodi, plesi in še marsikaj... 15. in 16. marca v Gorici POSVET O VALORIZACIJI DEŽELNEGA LETALIŠČA Iz prvih podatkov, ki prihajajo iz Brazilije, bodo Italijani najštevilnejši turisti, ki si bodo ogledali tradicionalno in rekli bi zgodovinsko pustovanje po ulicah Rio de Janeira. Toda, kljub množičnemu odhodu v deželo sambe, bo tudi pri nas pustnih prireditev na pretek in težko je zapisati vse, kar se bo v teh dneh odvijalo v naših krajih. Pa poskusimo. V slovenskih vaseh je pustovanje bilo vedno prisotno, oziroma veča se zanimanje za razne pobude. Na Goriškem prav gotovo prvo mesto zasluži Lovretov pogreb, ki bo v sredo popoldan v Doberdobu. Pred tem pa bodo v ponedeljek in torek pustni sprevodi neporočenih in onih, ki so se odločili za »usoden korak«. Srž manifestacije pa bo ob odhodu strica Lovre ta, ko mu za to priložnost pripravijo slavnostni pogreb. Tokrat pa bo vse še imenitneje, saj ga bo na zadnji poti pospremil sam kardinal Košič (prejšnja leta le vikar) pred svojim odhodom v pokoj. Novost pa bo tudi v prodaji domačih pustnih slaščic, ki so jih pripravile doberdobske gospodinje na povabilo občinske uprave. Nič manj veselo pa ne bo v drugih vaseh. Tako napovedujejo v Štandrežu in Gabrjah, kjer pripravljajo tudi voz za nedeljski sprevod po go-riških ulicah. Pustovanje bodo pripravili tudi na Vrhu. V mestu bodo naše organizacije pripravile niz prireditev. Tako bo danes zvečer v Kulturnem domu, kjer bo Mladinski krožek pripravil pustno družabnost. Pustovanje bodo pripravili tudi člani Društva slovenskih upokojencev, ki se bodo jutri, v nedeljo, zbrali v prostorih Kulturnega doma. Več kot enotedenski obisk kitajskih gospodarstvenikov in vladnih predstavnikov v Furlaniji in njenih industrijskih podjetjih, je rodil kar precejšen uspeh. To je bilo povedano tako s strani kitajskih predstavnikov kot predsednika videmske trgovinske zbornice Brava na včerajšnji tiskovni konferenci. Kitajci, v njih delegaciji so bili opolnomočeni gospodarski zastopniki vseh kitajskih dežel, ki imajo v gospodarskem načrtovanju še kar precejšnjo avtonomijo, so po obisku nekaterih furlanskih tovarn (nekoliko so si odpočili tudi z obiskom turističnih krajev in Benetk) podpisali kar 8 pogodb. V vseh primerih gre za nabavo kompletnih oprem za postavitev in opremo tovarn. Tako sodelovanje ni novo. Tovarna Danieli v Butriu je že znana na Kitajskem, prav tako tovarna Solari, kot tudi marsikatero drugo podobno industrijsko podjetje. S sedanjimi pogodbami pa se je obzorje razširilo. Furlanom gre predvsem za to, da bi zelo visoko tehnološko opremo, ki jo izdelujejo v svojih sodobnih tovarnah, prodali v najrazličnejše države. Prodajajo ne le v Evropo, marveč tudi v Sovjetsko zvezo. Južno Afriko, precej veliko tržišče pa so našli v državah Južne Amerike, kjer jim priskočijo na pomoč tamkajšnji furlanski izseljenci. V isti stavbi pa bo že tradicionalno veselo pustovanje v torek. Od 15. ure dalje bodo ZSKD, MK in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ pripravili otroško maškarado s plesom, družabnostjo in srečolovom. V večernih urah pa bo ples za mlade in starejše. Društvo- za vrednotenje starih običajev v Podturnu, ob sodelovanju z občinsko upravo, bo tudi letos pripravilo v nedeljo veliko pustno parado, z mimohodom vozov in mask. Prireditev se bo pričela ob 14. uri iz pod-turnske četrti in se bo odvila po glavnih goriških ulicah. Vzporedno s to prireditvijo pa bo v teh dneh več obrobnih manifestacij. Tako velja o-meniti drevišnji ples, ki ga organizira UGG ter nori ples v torek zvečer. Vedno v torek pa bodo glavne mestne ulice zaprte zaradi tradicionalnega mimohoda mask. V Tržiču se pripravljajo na pustni torek, ki se bo pričel ob 10.15 s sprevodom mask. Ob 12. uri pa bo na glavnem trgu znana Anzolettova oporoka, popoldne pa bo mimohod vozov ob spremstvu treh godb na pihala. Večje pustne prireditve so najavljene tudi v Romansu, Krminu, Gradišču in Gradežu. Prav tako bodo podobne prireditve pripravili tudi v Novi Gorici in Cerknem. V sredo občinski svet v Sovodnjah Občinski svet v Sovodnjah se bo sestal v sredo, 7. t.m., ob 19.30 za nadaljevanje razprave o letošnjem proračunu. Na dnevnem redu bo tudi raz- ki so se v gospodarstvu znali krepko uveljaviti. Sedaj je Bravu uspelo obrniti na Furlanijo pozornost kitajskega tržišča, ki je lačno vsega. Morda se bo v bodoče uspelo vključiti v ta pozitivni trend tudi nekaterim goriškim industrijskim podjetjem, ki so kljub splošni krizi zelo solidna in za katere delajo tudi naši slovenski delavci. (M.W.) Obsodba zaradi vdora v lekarno Sedem mesecev zapora, 300 tisoč lir globe: tako je prvostopenjsko sodišče obsodilo včeraj po hitrem postopku 30-letnega Rina Condola iz Tricesima, ker je 26. februarja vdrl v lekarno D’Udine, z namenom, da bi se polastil zdravil in mamil. Krajo so preprečili očividci, ki so ga opazili, kako si utira pot v lekarno. Condolo je včeraj izjavil, da se ničesar ne spominja, češ, da je bil pod vplivom psihofarmakov. Njegov žago vomik je predlagal najnižjo kazen medtem ko je javni tožilec Giulia Pavese zahtevala 6 mesecev zapora in 150 tisoč lir globe. Condolo bo moral kazen presedeti, ker ni to prvič, ko je kršil zakon. prava in odobritev računa poslovanja za leto 1982 ter izglasovanje resolucije o zaščitnem zakonu za slovensko narodnostno skupnost. Glasovanje o proračunu bo predvidoma odgodeno na naslednjo sejo. Telegram sindikata SIULP Craxiju Člani sindikata SIULP, ki združuje pripadnike državne policije, bodo danes sodelovali na manifestaciji deželnega značaja, ki bo v Trstu, v torek pa na vsedržavni manifestaciji v Rimu. Tako so sklenili na skupščini v . sredo, 29. februarja, kjer so obenem od’očili, da se ministrskemu predsedniku Craxiju ter predsedniku komisije za ustavna vprašanja poslancu Boni-faciu pošlje protestni telegram z zahtevo po izvajanju lani decembra podpisanega dogovora. • Na društvenem sedežu v Drevoredu XX. septembra bo v torek, 6. t.m. ob 20. uri skupščina članov društva G MG, na kateri se bodo dogovorili o pripravi 7. minimaratona po goriških ulicah. Prireditev bo, kakor znano, 18. marca. • Nezaposlenim vojnim invalidom, upokojencem, ki imajo tak status vsled specifične ali umske prizadetosti, oziroma kroničnega obolenja ledvic, KZE sporoča, da lahko vložijo do 21. aprila prošnjo za pomoč pri prehrani. Obrazce in informacije v Uradu za invalide, Ul. Mazzini 7. Po šestih preložitvah (proces je bil prvič pred sodniki 4. februarja lani), se je včeraj na okrožnem sodišču končno začela obravnava proti šestnajstim osebam, ki so obtožene, da so se med majem in julijem leta 1981 ukvarjale s tihotapstvom cigaret, katerih vrednost naj bi znašala okrog 2 milijardi lir. Sodišče (predsednik Succi, stranska sodnika Marinelli in Castro, javni tožilec Pavese) je včeraj prebralo izredno dolgo obtožnico, v kateri so finančni stražniki Francesco di Toma, Ciro Sergio, Francesco Arabia, Salvatore Rinaldi, Goričani Sal vatore Tedesco (bil je lastnik lokala Al castello v Sesljanu), Sergiova žena Maria Rosaria Longobardo, Mario Zotti ter avtoprevoznik iz Coma Lorenzo Critica Colonel, Augusto Cardini, Franco Selva, Alessandro Parazzuoli in Giorgio Mo teni z različnimi odgovornostmi obtoženi — poleg tihotapstva — še drugih kaznivih dejanj, kot utaje davka IVA, neizpolnjevanja službenih zadolžitev, podkupovanja itd. Preiskava je stekla, ko je neki finančni stražnik, potem ko so ga skušali podkupiti, prijavil svoje kolege. Kaže, da so prazni tovornjaki potovali skozi mejni prehod pri Fernetičih v Jugoslavijo, s tvorom cigaret pa so vstopali v Italijio skozi mejni prehod pri Šempetru. Tu so jih skorupirani finančni stražniki odslovili, ne da bi jih pospremili na carinsko parkirišče pri O ovrednotenju deželnega letališča v» Ronkah, tako v državnem, kakor v mednarodnem okviru bodo razpravljali na strokovnem posvetu, ki bo 15. in 16. t.m. v Gorici, na pobudo deželne uprave, konzorcija za letališče v Ronkah ter pod pokroviteljstvom vsedržavnega sveta za raziskave. Napovedana je udeležba strokovnjakov s področja letalskega prometa, vojaških izvedencev, predstavnikov letalskih družb, turističnih agencij in drugih ustanov iz naše ter iz dežel območja Alpe-Adria, parlamentarcev itd. Razpravljali bodo med drugim o liberalizaciji zračnega prometa v naši deželi, zlasti kar zadeva koridor proti Avstriji ter o možnosti uvajanja novih letalskih povezav. Elda Gravner-Nanut predsednica KD 0. Zupančič štandreški kulturni delavci, člani društva Oton Župančič, so se na prvi seji po občnem zboru sešli, da bi si porazdelili odgovornosti in sestavili kratkoročni delovni program. Za predsednico društva je bila imenovana Elda Gravner Nanut, tajnica pa je Marta Bizjak Zorn. Ostale odgovornosti pa so tako porazdeljene: podpredsednik Aleš Hoban, blagajničarka Neva Budal, odgovoren za stike z društvi Milovan Lutman, referent Rdeči hiši. Ko so osebno sodelovali pri tihotapstvu, naj bi finančni stražniki zaslužili po 16 milijonov lir, v indirektnem sodelovanju pa po 4 milijone aa tovornjak. Včeraj so zasliša’i prisotne obtožence (bili so to le finančni stražniki in trije obtoženci iz Gorice), ki so potrdili prvotne izjave. Edini, ki je priznal korupcijo, je stražnik Salvatore Rinaldi. Pred sodniki so se nato naglo zvrstile številne priče. V sodni dvorani je ozračje postalo precej vroče, ko je bilo na vrsti pričevanje Luigija Mormà’eja, finančnega stražnika, ki je sprožil sodni postopek. Na plaz vprašanj s strani številnih branilcev je odgovarjal z molkom in nejasno, tako da ga je javni tožilec celo opozoril na možnost, dia ga obtožijo krivega pričevanja. Sodno obravnavo so proti večeru preložili na 8. a-pri'. Proces proti drugi skupini domnevnih tihotapcev, ki so sicer obtoženi združevanja v kriminalne namene (med njimi so trije Goričani in dva Tržačana), je okrožno sodišče včeraj preložilo na 4. maj, ker je bilo eno sodno obvestilo nepravilno odposlano. • Začela se je kongresna dejavnost v sekcijah raznih strank. Danes ob 15. uri se bodo na 7. kongresu zbrali iz sekcije KPI »Spazzapan« v Gabrielovi ulici. za zbore Marta Bizjak Zorn, odgovorni za stike z mladino Karli Nanut, Aleš Hoban, Janko Lutman in Mario Mučič, odgovorni za družabnost in izlete Livio Antonič, Stano Pavlin, Nela Brajnik in Milovan Lutman, gospodarji pa so Franjo Devetak, Janko Lutman, Ivo Makuc, Mario Mučič in Bruna Marušič. Mladinski odsek pa bo v teh dneh določil svoje predstavnike. • KZE obvešča invalide, da poteče rok za vlaganje prošenj v zvezi s termalnimi počitnicami 21. aprila. O-brazce in informacije nudijo v Uradu za invalide v Ul. Mazzini 7. • Pokrajinski konzorcij za skrbstvo in rehabilitacijo je razpisal natečaj za eno začasno mesto pedagoga. U-deležijo se ga lahko italijanski državljani med 18. in 35. letom starosti, ki so diplomirali iz pedagogije. Rok za izročitev prošenj poteče 14. marca. Vse informacije na sedežu konzorcija v Gradišču, Trg Unità 3. Iz krminske bolnišnice Za mesec dni so obdržali na zdravljenju v krminski bolnišnici 43-letne-ga Giorgia Quaizzo iz Premiriacca. Qualizza se je ranil v prometni nesreči v četrtek zvečer, ko je blizu Krmina z avtom trčil v tovornjak. Razna obvestila Pustno družabnost prireja danes od 20.30 dalje mladinski krožek v Kulturnem domu v Gorici. Vabljeni. Zaradi tehničnih ovir jutri ne bp napovedanih društvenih smučarskih tekem ŠZ Olimpije v Rablju. Kino Gorica VERDI 18.00—20.00 »Lo squalo 3«. VITTORIA 17.30—22.00 »Pomo sesso perverso«. Prepovedan mladini P°u 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »I Paladini«. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Mai dire mai«. PRINCIPE 18.00-22.00 »Sapore di mare n. 2 — Un anno dopo«. COMUNALE 18.00-22.00 »Monty IT thon, il senso della vita«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 Eni in drugi«, ob 22.00 »Šest Švedinj v internatu«. SVOBODA Ni predstave. DESKLE 19.30 »Topli obrok«. DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 Pontoni & Bassi, Raštel 52, telefo"1 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tele fon 40-497. Prisbevki Ob drugi obletnici smrti Kristine J ren darujejo sinovi in hčerke 70.W£ lir v sklad za gradnjo športno - K turnega središča na Vrhu. Proces o tihotapstvu cigaret zabredel v nejasne vode Osnutek so predstavili v četrtek zvečer Obisk Kitajcev je prinesel ugodno kupčijo za Furlane Preureditev zdravstvene službe eno ključnih vprašanj goriške KZE Dilema šest ali osem zdravstvenih okrajev Pobuda za izdajo znamke ob otvoritvi sabotinske ceste Teritorializacija zdravstvenih služb in storitev je med najpomembnejšimi cilji reforme javnega zdravstva, saj Vodi k novemu pojmovanju zdravja tako s strani prebivalstva kot zdravstvenih delavcev in upraviteljev. Zdravje ne le kot pomanjkanje bolezni, ampak vsestransko dobro počutje, v fizičnem, psihičnem in socialnem smislu. Reforma zato narekuje, naj javne zdravstvene službe težijo predvsem k preprečevanju bolezni in čuvanju zdravja ter naj pri tem poenotijo posege po meri človekovih potreb. Preokret ni enostaven, težko bo izkoreniniti že dolgo ustaljene navade in Prepričanja. Predvsem pa je potrebno preusmeriti službe in osebje, sedaj koncentrirano v bolnišnicah, med ljudi — v teritorij. Prvi konkretni korak k temu je ustanovitev zdravstvenih okrajev. Tu pa zdravstveni voz zaorje v pra-riio. Krajevne zdravstvene, enote in njihovi upravitelji imajo težko življe-nje: od neizkušenosti do birokratskih Zapletov in političnih zank, vse je v oviro. Goriška KZE je v tem smislu cnablematična, saj je njena upravitelj- ska moč stalno pod pritiskom političnih zapletov in zadnje čase tudi sodnih preganjanj. Po štirih letih od sprejetja odgovarjajočega deželnega zakona je namreč šele v tem mesecu poslala vsem občinam dokumentacijo o nameravani teritortalizaciji zdravstvenih služb. Načrt predvideva šest zdravstvenih okrajev, takole porazdeljenih : prvi naj bi povezoval Gorico, Števerjan in So-vodnje, drugi Mošo, Šlovrenc, Koprivno, Moraro, Mariano, Medejo, Krmin in Dolenje, tretji Faro, Gradišče, Za-graj, Vileš in Romans, četrti Doberdob, Foljan - Redipuglio, Špeter, Ron-ke in Turjak, peti Tržič, Štaranican in Škocjan, šesti pa Gradež. V pristojni komisiji, ki se je morala izreči o tem predlogu predsednika KZE Martina, so stranke koalicije drugače razčlenile četrti in peti okraj. Občine Doberdob, Foljan, Redipuglia in Ronke naj bi imele en okraj, občine Špeter, Turjak in Škocjan drugega, Štarancan in Tržič pa tretjega. Za Gorico pa so predlagale, naj se list anovi še enega. Osem zdravstvenih okrajev koalicija utemeljuje, s pojas- nilom, da bi bolje ustrezali pričakovanjem in navadam prebivalstva. Podobnega mnenja pa niso komunisti, ki trdijo, da je prevelika razdrobljenost v škodo učinkovitosti in gospodarnosti so zato osvojili predlog šestih okrajev. 0 dokumentu se morajo v naslednjih tednih izreči vse zainteresirane občinske uprave. Kolikor je znano, se je do sedaj opredelila le občina Mariano, kateri ustreza šest okrajev. Nad to razpravo pa visi kot Damoklejev meč še nerazčiščeno vprašanje, če bo goriška KZE sploh ostala v današnji teritorialni obliki. Določene politične sile znotraj nje so namreč sprožile zahtevo, naj se razdeli na goriško in tržiško. Definitivni sklep o tem pa bo znan verjetno šele junija, po preverjanjih med KZE, deželnimi organi in političnimi silami. PRISPEVAJTE • ZA DIJAŠKO MATICO V Novi Gorici so na občinski ravni sprejeli pobudo tukajšnjega Filatelističnega društva »Dr. Franc Marušič«, naj bi ob otvoritvi ceste iz Nove Gorice in čez italijansko ozemlje na Sabotinu v Goriška Brda izdali posebno pisemsko poštno znamko. Natis znamke naj bi odobrila Skupnost PTT podjetij Jugoslavije, Filatelistično društvo pa bo izdalo spominsko ovojnico s priložnostnim poštnim žigom in mak-sim karto (to je povečano znamko). Pobudo društva so sprejeli Izvršni svet občine, predsedstvo občinske organizacije Zveze komunistov in vodstvo občinske organizacije Socialistične zveze. S posebno pisemsko poštno znamko želijo počastiti tako pomemben dogodek, kot bo otvoritev znane Osimske ceste. Filatelistično društvo je v utemeljitvi predloga poudarilo, da je gradnja ceste tudi velika zasluga pokojnega predsednika Tita. Ob njegovem obisku v Rimu leta 1971 je bilo namreč z njegovo osebno zavzetostjo, tudi z italijanske strani dano načelno soglasje, da se cesta zgradi kot most prijateljskega in dobrososedskega sodelovanja med državama. Konkretno določilo o gradnji ceste pa je, kot znamo, vsebovano v osimskih sporazumih med Jugoslavijo in Italijo. Otvoritev ceste z novim mostom čez Sočo v Solkanu je predvidena za 29. november letos in slovesnosti naj bi se udeležili tudi najvišji predstavniki obeh držav. V Tržiču 25. marca praznik krvodajalcev Tradicionalni praznik, letos že 28. krvodajalcev tržaškega območja bo letos v Tržiču, v nedeljo, 25. marca. Spored manifestacije, na kateri bodo sodelovli tudi predstavniki krvodajalskih skupin iz raznih krajev Slovenije in Jugoslavije, se bo odvijal v dopoldanskem času. Tako bo ob 8.30 promenadni koncert tržiške godbe na pihala, zatem bodo udeleženci manifestacije položili venec pred spomenik padlim v vseh vojnah. Ob 9. uri bo maša, zatem pa ob 10. uri v občinskem gledališču osrednja slovesnost z govori, pozdravi, podelitvijo priznanj. Nastopil bo ob tej priložnosti tudi zbor »Ermes Grion«. Naj omenimo še, da bodo v soboto, 24. marca, v dvorani Roma odprli razstavo izdelkov natečaja na temo »Darujmo kri«. V zborniku Studi Goriziani Zanimiva razprava o časopisih in revijah na Goriškem (1774-1918) .Te dni je izšel zbornik Studi Goričani za obdobje januar - december 1982, ki ga izdaja Državna knjižnica 'j Gorici. Zvezek prinaša tokrat se-tematsko različnih člankov, ob Roncu pa še, tako kakor običajno, recenzije nekaterih zanimivih publikacij- ki so izšle v zadnjih letih in ki obravnavajo kulturno, socialno, gospodarsko in politično problematiko naših krajev. Čisto na koncu pa je v zborniku zapopaden tudi seznam Pomembnejših novosti, ki so jih v knjižnici nabavili v letu 1980. Od glavnih člankov velja posebej opozoriti na prispevek profesorja Marina De Grassija, ki posreduje kronološki pregled časopisov in revij, ki 80 se tiskali ali izdajali na območju ^ekdanje Goriško - Gradiščanske de-fde v obdobju od leta 1774 do 1918 ‘n ki so v celoti ali deloma shranjeni v tukajšnjih javnih knjižnicah. Gre ?a Precej zahtevno in tudi podrobno s tudi jo, ki odkriva (tudi širši italijan-Sai javnosti) bogato kulturno udejstvovanje na področju založništva in Y®ebej časopisov in revialnega tiska slovenskega dela tedanje Goriško -Gradiščanske. Avtor članka je ugotovi - tudi ob uporabi arhivskega gra-!Va oziroma raziskav drugih avto-u (Šalamun), da je v približno 150 utih v Goriško - Gradiščanski deželi sl° najmanj 116 časopisov, revij, zbornikov in drugih periodičnih publikacij. Pri tem smo bili Slovenci zelo krepko soudeleženi. Od omenjenega števila naslovov, je bilo italijanskih, ali pretežno italijanskih 63, 41 je bilo slovenskih, 7 nemških, štirje v furlan-ščini in en naslov v latinščini. Ko govorimo o analitičnem prikazu moramo pojasniti tudi, da avtor za vsak naslov, za vsako revijo, časopis, ali zbornik navaja vrsto podatkov o izdajatelju, o kraju tiskanja in tiskarni, odgovornem uredniku, letih izdajanja ter tudi informacijo o obsegu zbirke v goriških javnih knjižnicah ter v drugih podobnih inštitucijah v Trstu in Sloveniji (velja zlasti za slo venske časopise). Zanimiv je tudi članek profesorja Fulvia Salimbenija o kmečkih posojilnicah v Furlaniji-Julijski krajini, ki precej podrobno opisuje zlasti obdobje njihovega nastajanja. Avtor obravnava tudi posojilnice v slovenskem delu Goriško - Gradiščanske in prinaša ob koncu pripombo, da je sko-raj istočasno izšla zajetna študija o slovenskih posojilnicah in bankah izpod peresa Marka Waltritscha, ki prav ta del v mnog očem dopolnjuje. Zbornik prinaša še članke pokojnega prevajalca Ervina Pocarja, C. A. Boriolija in B. Russi ja, G. Braineseja in F. Momaia. Za razvoj kulture na Tržiškem Splošno koristno -delovanje medobčinskega centra v Ronkah Že nekaj let vrši Javni večnamenski kulturni center v Ronkah pomembno poslanstvo kulturnega posredovalca v vseh občinah tržiškega ■ območja. Ustanovile so ga pred leti občinske uprave tega območja, tudi zato ker ni bilo v italijanskih občinah tako razširjenega kulturnega ter ljudsko-prosvetnega delovanja kot v slovenskih vaseh na Goriškem. Ni bilo in ni v teh krajih tradicije kulturnih društev kakršno poznamo Slovenci. Nekaj kulturnega se je odvijalo okrog župnišč, vendar je bilo tega zelo malo in vezano na cerkveno motiviko. Delavsko gibanje je imelo opravka predvsem s sindikalno aktivnostjo in ni našlo časa za kulturno izživljanje. Tu pa tam so delovali na kulturnem področju posamezniki, predvsem prizadevni šolniki. Njihove pobude pa niso bile povezane med seboj. V občinskih knjižnicah je prišlo do zanimivih pobud. V Zagraju so pričeli z raziskavami etnografskega značaja. V Foljanu se je ustanovila fotografska galerija. V Šempetru ob Soči so odprli slikarsko galerijo in prirejali občasne razstave. Še bi lahko naštevali. Prišel pa je trenutek, ko je dozorela misel za ustanovitev medobčinskega centra. Pobudo zanj so dali levičarski intelektualci v Ronkah in v Tržiču. Pri nekaterih je prevladovala želja po kulturi. Pri nekaterih drugih pa želja, da bi dobil tak konzorcij, s pomočjo občin, nekako politično nadzorstvo nad kulturnim dogajanjem v teh krajih. Konzorcij je bil ustanovljen, občine so mu obljubile letne dotacije iz svojih proračunov. V vodstvo konzorcija so prišli prizadevni in sposobni ljudje, polni idej. Dobili so v dotacijo staro kmečko hišo v Ronkah, ki so jo pričeli preurejati. V njej je dovolj prostora za muzej. Pripravljajo namreč zbirke o nekdanjem življenju na kmečkem območju v Biziaka-riji. Pripravljajo zbirko o tržiški industriji in delavskem gibanju. Uredili so knjižnico s približno dva tisoč zvezki, ki, so v glavnem vezani na krajevno tematiko. Prav pred kratkim so vse občine tržiškega območja sklenile, da bo knjižnica Centra matična knjižnica za vse te občinske knjižnice. Odcepile so se torej od goriške državne biblioteke, na katero so bile navezane od svoje ustanovitve. V centru deluje tudi Komisija za vprašanja slovenske manjšine, saj sega območje centra tudi na dober-dobsko občino. Sicer pa skrbi ta komisija tudi za Slovence živeče v Laškem, v Tržiču, v Ronkah, v Foljanu in v štarancanu in drugih krajih. Ta komisija je poskrbela za Prešernove proslave in druge kulturne prireditve v Tržiču ter v Ronkah, in tudi za zaključne šolske prireditve slovenske osnovne šole in vrtca v Ronkah. Dala je tudi pobudo za nekatere razstave in tudi za prevod italijanske ustave v slovenščino. Center deluje torej na širšem tržiškem območju ter pomaga številnim kulturnim pobudam, jih povezuje in jim je tudi pobudnik. V zadnjih letih je prišlo tudi do občasnih trenj med občinami in centrom. Odkar so deželni zakoni dali tudi občinam finančno možnost, da prirejajo kulturne prireditve, se je marsikatera občina v tem osamosvojila. Kak prizadevni odbornik za kulturo je dal pobudo za večje prireditve, ki so bile marsikdaj v navzkrižju z delom ronskega medobčinskega centra. Odtod nesoglasja in nesporazumi, ki so se jim pridružili tudi napadi nekaterih demokristjanov, ki so v Vseh občinah tržiškega okoliša v opoziciji, in ki oporekajo centru njegovo delo in poslanstvo. Vsekakor, kljub vsem očitkom, pa je delo Centra zelo koristno in na Tržiškem tisti, ki jim je kultura zares pri srcu, upajo da bo Center tako kot doslej vršil svoje kulturno poslanstvo. TONE SVETINA Med nebom in peMom -----80. ____ . Bil je spovednik. V mraku cerkve je za zamreže-.lni okencem prisluškoval globinam sočloveka. Nena-Oftia so se mu svetniški obrazi in sklonjene glave jPreminjale v nemočne spake. O, gorje, kakšno gorje bi k j°' če bi spoznali vse misli in težnje, ki se kadar-v011 Porode v človeku! Gorje, če bi dobesedno vzeli 0 6 izgovorjene besede! Toda misli in besede lahko n. avičimo. Težje pa je z dejanji, ki jih vidimo z last- očmi. p Birk je razločno videl razdejanje v dušah, ki ga je 1 V2ročila, soška fronta. Videl je nezaceljene rane , J\0y° kri v oblakih in smrt s črnim ogrinjalom na Jez i' Strah ga je bilo zlih dejanj, ki jih je slutil. Kot je k ???s molil na Oljski gori in prosil: »Daj oče, da gre ta Pel' mimo mene«, je sedaj on molil, naj gre ta kelih čiclria ™imo naroda, ki je že dve desetletji pil gren- 0 suženjstva, ponižanja in obupa, jp . ° tem razmišljanju se je odločil, da bo daroval upel? z^Bušnico za rajnko Jugoslavijo, ki jih je, reva, barila za ljubezen, vero in zvestobo. III. p Pomlad je zavila pokrajino v cvetje, kot bi kdo jpttul košate obrše s snegom. Preorana zemlja je pri-letbo dehtela. hov p sinBh jutrih, polnih ptičjega petja, se je Beča-terin rane z*vo spominjal domače hiše. Želel si je mahe besede, njenega toplega pogleda, njenih potic in pršuta, očetove žganice, živžava otrok pa psa, živine in zavetja za kamnitno ograjo. Frane je doživel kapitulacijo Jugoslavije drugače kot Osojnik in njegovi prijatelji, ki so preveč pričakovali od države, ki je zatirala delavca in kmeta. Komunisti so bili pripravljeni braniti to državo. Tudi Frane se je bil prijavil k prostovoljcem, pa so ga zavrnili kot mnogo drugih. Živel je na oni strani tik za obrambno linijo, videl je sledove razpada in razkroja. Videl je topove brez prave municije, enote brez oskrbe, sabotažo in demoralizacijo, ki so jo zasejali med vojake nekateri oficirji. Nekaj noči je blodil v sanjah med utrdbami, železobetonom, jarki, žicami... Koliko znoja, krvi in dela je ljudstvo žrtvovalo za svojo obrambo! Koliko milijard dinarjev je bilo vgrajenih vanje! In nazadnje iz teh utrdb ni bil izstreljen niti en sam naboj. Italijani so šli v to deželo kot nož v kruh... Frane je z notranjskimi komunisti pobiral po zapuščenih utrdbah puške, mitraljeze in bombe. Poskrili so jih v kraške jame v mogočnih gozdovih pod Javorniki in Snežnikom, na Račni gori, na Pogači in drugod. »Frane, čas dela za nas! Orožja si nagrabimo. Krvi in volje imamo dovolj, le organizirati se moramo,« ga je prepričeval Matevž Hace, delavski voditelj, ki je rad pripovedoval, kako je delal po Franciji kot gozdni delavec. Bila sta si dobra. Večkrat je Franetu posodil kakšno knjigo z leposlovno in revolucionarno vsebino, ga bodril in učil. »Frane, beri, še in še beri! Knjiga te bo naučila slovenske besede, da boš dobil nazaj, kar so ti vzeli Italijani! Pa zgodovine Slovencev se nauči, da boš vedel, zakaj gremo delavci skupno s kmeti v boj! Pa Manca beri in Lenina! Preden se boš dobro zavedel, bomo že v vrtincih revolucije...« Frane je bil včasih kar pijan od idej in gesel, ki so iz glavnega mesta prodirale v revolucionarni kro- žek. Bil je mlad in močan, na žagi je dobro zaslužil. Delal je za Rdečo pomoč in pel je v pevskem zboru. Poleg vseh teh zahtev, ki jih je prinašal čas, je Frane Maslo živel tudi po svoje. Ljubezen s Katico je lepo vzcvetela. Približeval se ji je počasi. Bila je nežna, krhka. Z ženskim občutkom je kmalu opazila, da njegove oči govore drugače od drugih, da mu iz rok žari poželenje, da se z njo pogovarja drugače kot z drugimi. Ogenj in slama... in kmalu en sam ogenj... Če ne bi bilo te nore vojne, bi se že vzela in imela otroke. Vojna pa je njune načrte postavila na glavo. Vdala se mu je tisto noč, ko so enote Triglavske divizije brez boja zapuščale obrambno linijo in se umikale proti vzhodu. Dež je rosil, zunaj je bilo temno, slišala sta votle odmeve konjskih kopit in detonacij v daljavi. Ležala sta drug ob drugem v njegovi sobi, tesno objeta in žareča od ljubezni, čeprav sta ju navdajala tesnoba in negotovost. »Frane!« »Katica!» Besed je bilo premalo in bile so odveč. Skrb, da ju bo vojna razdvojila, ju je združila... »Rada bi imela otroke s teboj, rada bi bila za vedno tvoja in samo tvoja. Saj nisem bila še od nikogar... prisegam, da te bom ljubila!« »Besede so odveč! Vse mi pomeniš zdaj in vedno. Vzljubil sem te, ko sem te prvič zagledal...« Frane kot dezerter iz italijanske vojske ni maral čakati Italijanov. Karlova usoda in njegovo trpljenje v vojaškem zaporu sta ga izučila. Tudi Katica se je zbala, da ga ne bi izgubila. Odpravila sta se na dolgo pot v njen dom v Belo krajino. Z njima je šel prijatelj Trenta, prav tako begunec, ki se ne bi bil rad srečal z Italijani. Bil je drzen, dober fant Franetovih let, zmeraj dovzeten za šalo, a tudi za boj, če bi bilo potrebno. Pot je bila nevarna. Oba sta bila oborožena s pištolo in ročnimi bombami, »jajčaricami«. Na drevišnjem gostovanju v Bocnu Fiamma - Jadran brez favorita V prijateljski nogometni tekmi Danes Turčija-Italija Tekmo bo neposredno prenašala tudi italijanska TV ISTANBUL — Današnje prijateljsko srečanje proti Turčiji bo Bearzotu v glavnem služilo, da preveri, če je bil napredek, ki so ga »azzurri« pokazali pred mesecem dni proti Mehiki, le muha enodnevnica ali pa se je ekipa resnično ujela in na njej lahko gradi naprej za svetovno prvenstvo 1986. Prav zato bo Bearzot poslal na igrišče moštvo, ki je gladko premagalo Mehiko z izjemo Righetti ja, ki bo zamenjal več kot preizkušenega Scireo. Nič ne bo tvegal niti z zamenjavami Galli naj bi nadomestil Bordona, Battistini enega veznega igralca, Fanna enega napadalca (v Rimu je to bil poškodovani Rossi, tokrat naj bi bil Altobelli). Bearzot vsekakor računa, da bo poleg vratarja zamenjal še tri igralce. Glede na dosedanji obračun s Turčijo (štiri zmage in en remi, devet golov, ne da bi prejeli enega samega), se Italija danes ne bi smela ZA SVETOVNI POKAL Danes moški in ženski smuk ASPEN — Danes bo v tem severnoameriškem zimsko-športnem središču smuk za svetovni pokal. Na poskusnih vožnjah je včeraj najboljši čas dosegel Kanadčan Podborski, zaradi majhnih časovnih zaostankov pa so predvidevanja za današnjo tekmo precej tvegana. V ožji krog favoritov spadajo vsekakor tudi olimpijski zmagovalec iz Sarajeva, Američan Johnson, Avstrijca Hòflehner in Steiner ter Švicarja Raeber in Zurbrig-gen. Italijanski up Mair je na treningu zabeležil osmi najboljši čas. V Kanadi pa bo prav tako danes na vrsti ženski smuk za svetovni pokal, zadnji v letošnji sezoni. V poskusnih spustih je bila sicer najhitrejša Francozinja Waldemaierjeva, favoritinja pa ostaja domačinka Soerense-va. Na startu ne bo olimpijske zmagovalke, Švicarke Figinijeve, ki si je med treningom (a ne na snegu, temveč v dvorani) gomila nogo. # FINALNI BOJI 15. mladinskih zimskih iger bodo od 13. do 17. t.m. v Vipitenu (Bočen). bati. Upoštevati pa je treba, da je pomlajeno turško moštvo že premagalo Avstrijo in Severno Irsko, v težave pa je spravilo tudi Zahodno Nemčijo. Proti »azzurrom« pa nima kaj izgubiti, saj je poraz proti svetovnemu prvaku vedno opravičljiv. Zato znajo biti Turki sila neugoden nasprotnik, ki bi z morebitno zmago Bearzotu v marsičem prekrižal račune, saj bi pri začeti obnovi ekipe moral še marsikaj spremeniti, kar bi gotovo zakasnilo celotni načrt. Za današnjo tekmo je Bearzot javil naslednjo postavo: ITALIJA: Bordon, Bergomi, Cabri-ni, Righetti, Vierchowod, Baresi, Conti, Bagni, Rossi, Dossena, Altobelli, 12 Galli, 13 Scirea, 14 Collovati, 15 Tardelli, 16 Battistini, 17 Sabato, 18 Fanna. Tekmo bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija, in sicer s pričetkom ob 13. uri. Opnes in jutri bo v Goteborgu na Švedskem 15. dvoransko evropsko a-tletsko prvenstvo. Čeprav bo odsotnih precej vrhunskih tekmovalcev, ki dvoranska tekmovanja nekoliko zanemarjajo, bo to vseeno kakovostna a-tletska predstava. Najzanimivejša panoga bi morala biti moški skok v višino, kjer se bo svetovni rekorder Thranhardt (ZRN) pomeril s sovjetskim tekmovalcema Paklinom in Scredo, Poljakom Wszolo in rojakom Mogenburgom, ki vsi spadajo v sam svetovni vrh. Sicer pa bo zanimivo tudi v nekaterih drugih disciplinah, saj se bodo atleti potegovali za prestižni naslov evropskega prvaka, pa čeprav le v dvoranskem tekmovanju. Italija računa, ob skromnejši udeležbi atletskih velesil, na kolajne v številnih disciplinah. Med favorite sodijo predvsem Tilli in Simionato v Jadranovci bodo morali za nekaj ur pozabiti, da smo v pustnem obdobju in se primemo zbrati aa zahtevno gostovanje v Bocnu, kjer jih bo pričakovalo dmgouvrščeno moštvo Fiamma, ki je g ede na slabšo koš razliko s Stefanelom dejansko na tretjem mestu lestvice. No, bocenski košarkarji so bili lep čas na samem vrhu razpredelnice, v zadnjih nastopih pa je nekaj le zaškripalo, pojavila so se prva nihanja v formi in negotovosti v igri, tako da so zdrknili dve mesti nižje. Kljub zadnjim pripetljajem pa je moštvo še vedno med kandidati za napredovanje in jasno je tudi, da i-gra na domačem terenu mnogo bolje kot v gosteh. Prva tekma v Trstu se je našim predstavnikom ponesrečila v končnici, sicer je vse kaza'jo, da bo uspeh pripadal Jadranu. Fiamma se je v dveh sezonah prelevila iz poprečnega v vrhunsko moštvo v panorami tretje italijanske košarkarske lige. Zaslugo pri tem nedvomno nosi vodstvo bocenskega kluba, svoj levji delež pa je prispeval tudi denar, saj so pri Fiammi radikalno sprintu, Sabia v teku na 800 m, Andrei v metu krogle, med ženskami pa Doriova na 1500 m in Possamaie-va v teku na 3000 m. Jugoslovansko zastopstvo bo precej skromno s samo petimi atleti, še največ možnosti za dobro uvrstitev i-mata metalca krogle Lazarevič in I-vančič. V skoku v višino bo nastopil tudi Slovenec Apostolovski, ki je letos že popravil državni rekord na 228 centimetrov. Tekmovanje bo prenašala tudi italijanska televizija. Danes se bo prenos pričel ob 15.15. e ITALIJANSKI PRVAK v peresni kategoriji, Sa vatore Melluzzo, se bo drevi pomeril s Salvatore jem Bottiglieri jem. Srečanje bo veljalo za italijanski naslov. spremenili sestavo ekipe, nakupili več kvalitetnih igralcev na košarkarski borzi in se tako razvili v močan klub, ki (kot pravijo) razpolaga z bajnimi denarnimi vsotami. Drevišnje srečanje bo vsekakor zelo zanimivo in izenačeno. Nasproti si bosta ekipi, ki upravičeno merita na u-vrstitev v nadaljnjo fazo prvenstva. Košarkarji Fiamme so svoj izkupiček točk sproti večali že od samega začetka lige. Jadranovci pa so po začetnem »jecljanju« ubrali pravo pot, tako da so sedaj dejansko v pravi formi, medtem ko je Fiamma, sodeč po zadnjih rezultatih, v rahlih težavah glede tega. Žagarjevi varovanci imajo verjetno tokrat boljšo priložnost, da proti bo-censkim košarkarjem iztržijo točki, kot je to bilo v prvem srečanju v Trstu, ko so se šele privajali na nov koncept igre. Pred drevišnjim spopadom torej lahko ugotovimo le to, da ni izrazitega favorita. Jadran bo skušal presenetiti nasprotnika s hitrim tempom ter z dobro obrambo in skokom pod košema. Na drugi strani Balinarski odsek ŠK Kras, ki šteje 30 balinarjev iz vseh vasi zgoni-ške občine in od katerih so se štirje letos prvič vpisali, je imel v preteklih dneh sestanek, na katerem so izvolili upravni odbor in podrobno določili program za sezono 1984. Poudarjeno je bilo, da mora biti osnovni namen gojitev družabnosti med člani, ki naj kar najpogosteje in v čim večjem številu zahajajo na balinarsko stezo. Za načelnika balinarskega odseka je bil potrjen Boris Simoneta, člana odbora pa sta Marcelo Doljak in Boris Milič. Tekmovalni program je dokaj bogat. Kras bo priredil tradicionalni mednarodni turnir ob občinski razstavi vin, dva članska turnirja za dvojice, člansko prvenstvo za posameznike in tekmovanje v tolčenju. Nastopil bo tudi na balinarskih turnirjih, ki jih bo priredilo 12 društev iz pa bodo domačini izkoristili prednost domačega igrišča ter skušali zaustaviti ritem naših košarkarjev. Srečanje med Fiamme in Jadranom bo drevi v Bocnu s pričetkom ob 20.30. (Cancia) Danes kolesarska dirka Milan - Turin Današnje kolesarske dirke Milan -Turin se bo udeležilo več kot 150 tekmovalcev. To bo prva pomembnejša preizkušnja v novi sezoni, zato bodo nastopili skoraj vsi najboljši italijanski kolesarji z Moserjem in Sa-ronnijem na čelu. Odsoten bo edino državni prvak Argentin, ki si je po zmagi na dirki po Siciliji privoščil krajši oddih. Proga bo merila 226 km in bo v glavnem potekala po ravnini, tako da pričakujejo, da bo o zmagovalcu odločil sprint večje skupine kolesarjev. Favoriti bi v tem primeru bili predvsem Bontempi, Freuler, Gavazzi in Rosola, morda pa tudi Saronni in Moser. zamejstva, Slovenije in Hrvaške, s katerimi že vrsto let vzdržuje trdne prijateljske stike. Poleg tega se bo Kras udeležil zamejskega balinarskega prvenstva in namerava prirediti tudi številne poletne družabne večere. Da bi ta družabnost in povezanost med člani prišla še bolj do izraza, so ustanovili balinarski pevski zbor Krasa, ki bo naštudiral nekaj pesmi. Kulturna referenta za zbor sta Janko Budin in Srečko Živec. Prijavilo pa se je 14 pevcev. (B.S.) • V KOŠARKARSKI TEKMI za italijanski pokal je neapeljski Febal s 116:87 (57:50) premagal Scavolini. Košarkarska sekcija ŠZ Bor izreka svojemu odborniku in trenerju Dorče-tu Okretiču iskreno sožalje ob težki izgubi drage mame. V' Danes in jutri na Švedskem Evropsko dvoransko atletsko prvenstvo nekoliko v zatišju Pester program balinarskega odseka športnega krožka Kras VESTI IZ IVOVE GORICE Vrtojbenkam spodletelo Ni dosti manjkalo, da bi Nova Gorica dobila še drugo prvoligaško e-kipo. Namiznoteniške igralke Vrtojbe so namreč imele priložnost, da se z zmago nad zagrebškim Maratho-nom pridružijo najboljšim jugoslovanskim ekipam. Toda v domači dvorani niso znale zaigrati dovolj zbrano in sproščeno ter so dvoboj z neposrednim tekmecem izgubile s 3:6. Tako so osvojile v drugi zvezni ligi 3. mesto, kar je vseeno lep uspeh, saj so bile novinke v ligi. Novogoriške odbojkarice pa čakajo odločilna srečanja za obstanek v prvi zvezni ligi. Po porazu proti beograjskemu IMT, imajo priložnost za »popravni izpit« danes, ko se bodo ob 18. uri pomerile z zagrebškim Študentom. Sicer pa bodo varovanke trenerja Kovačiča od petih srečanj, ki še ostajajo, kar tri igrale doma. Košarkarji Nove Gorice so bili že dve koli pred koncem tekmovanja v območni (drugi) slovenski ligi — zahod že prvaki. Za uvrstitev v prvo slovensko ligo bodo morali osvojiti e-no od prvih dveh mest na turnirju prvakov štirih območnih lig. Edini zdajšnji predstavnik Primorske v slovenski ligi, tolminski AET, pa je na repu lestvice in mu grozi izpad. Nogometni klubi iz novogoriške občine se pripravljajo na nadaljevanje prvenstev, hkrati pa igrajo pokalne tekme. Mirenska Adria je presenetljivo izločila novogoriška Vozila in se bo jutri ob 15. uri v Biljah pomerila s tamkajšnjim moštvom v polfinalnem srečanju. Novogoriški atleti so sredi zimskih priprav na novo sezono. Konec prejšnjega tedna so uspešno nastopili na dvoranskem prvenstvu Slovenije. Najboljša primorska in jugoslovanska a-tletinja Lidija Lapajne zaradi poškodbe žal ne bo mogla nastopiti na evropskem dvoranskem prvenstvu. Iz a-tletike še vest, da bo v Novi Gorici jutri ob 11. uri atletski miting, na katerem bodo nastopili atleti iz bližnjih krajev Slovenije in Italije. • V ČETRTFINALU ZAKLJUČNEGA DELA italijanskega ženskega košarkarskega prvenstva so dosegli naslednje izide: Ginnastica Comense -GBC Milan 69:83; Pepper Spinea -Gefidi Trst 63:65; Unimoto Cesena -Zo ù Vicenza 73:66; Carisparmio Avellino - Beta Rim 63:67. • MEDNARODNEGA NOGOMETNEGA TURNIRJA v Milanu (6. 8. april) se bodo udeležili Milan, Inter, Udinese in Blizzard Toronto. Na mesečnem šahovskem hrzoturnirju ZSŠDI Filipovič in Pertot si delita prvo mesto Na sinočnjem rednem mesečnem šahovskem brzotumriju ZSŠDI v Trstu sta si prvo mesto razdelia oba najmočnejša zamejska šahista: Božidar Filipovič in Egon Pertot. To je že deseti zaporedni brzoturnir, petkrat je zmagal Pertot, štirikrat Filipovič, tokrat pa sta si igralca prvo mesto pravično razdelila. Tega turnirja se je udeležilo rekordno število 21 šahistov, zato so jih morali prireditelji razdeliti v dve skupini, prvih pet iz vsake skupine pa se je uvrstilo v finani del tekmovanja. Razveseljivo je bilo tudi tokrat dejstvo, da se je turnirja udeležilo lepo število osnovnošolcev, ki so se srčno borili v vsaki partiji. Lestvica prve kvalifikacijske skupi- ne je bila sledeča : 1. Pino Rudež 8 točk; 2. Filibert Benedetič 7,5; 3. Z'atko Jelinčič 7; 4. D. Jelinčič 6; 5. Danilo Ukmar 5,5; 6. Walter Attanasi 5; 7. Sandro Hrovatin 3; 8. Edi Božič 2 9. Aleksander Stefani 1; 10. Marko De-beljuh 0. Lestvica druge kvalifikacijske skupine je bila sledeča:, 1. Egon Pertot 8,5 točke; 2. Drago Bajc 7,5; 3. Hi-larij Sosič 6,5; 4. Bruno Jankovič 5,5; 5. Drago Antončič 4,5; 6. - 7. Cveto Prašelj in Peter Antonič 4; 8. Rihard Sluga 3; 9. Vasja Čuk 1; 10. Tom Hmeljak 0. Presenečenj torej ni bilo. V finalno kolo so se uvrstili vsi najmočnejši. Pertot je že v prvem kolu premagal Filipoviča, vendar pa nato iz- Naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih 1. MOŠKA DIVIZIJA Nak prapor Sošol — Lucinico 3:0 (1540, 15:8, 15:3) NAŠ PRAPOR: F. in N. Sošol, Krauner, Mikluš, Bevčar, Legiša, Bensa, Pahor, Klanjšček, Komel. Najbolje je, da tekmo med Našim proporom iz vznožja Brd in Lucini-com strnemo z mislijo enega izmed zvestih spremljevalcev Našega prapora, Karla Grinover ja : »Tekma je bila pomembna za obe šesterki in to se je tudi izkazalo na samem igrišču. Naši so zasluženo zmagali, čeprav bi se lahko bolje izkazali. Bili so namreč preveč statični, toda redno dokazujejo, da se znajo izvleči iz zmede.« Libertas Gorica — Val 3:0 (15:7, 15:13, 15:8) DEČKI Torriana — Naš prapor 3:1 (15:6, 15:4, 10:15, 15=8) UNDER 15 (ženske) Sokol - CUS Trst 2:0 (15:3, 15:10) SOKOL: Radetič, Jazbec, Perdec, Rudež, V. in E. Visentin, Škrk, Masten, Legiša. Sokol je bil za razred boljši od nasprotnic, tako da so lahko prav vse razpoložljive igralke pokazale, kaj znajo. Nekoliko bolj izenačen je bil le drugi set, drugače je bila premoč Nabrežink očitna. (S.U.) Bor - Ricreatori 2:0 (15:4, 15:5) BOR: Superina, Knez, Bandelj, Čok, Pernarčič, Sancin, Železnik, Pečar. Najmlajše borovke so dosegle svojo drugo zaporedno zmago. Skromnega nasportnika so spravile na kolena že z dobro izvedenimi servisi, sicer pa so bile razmeroma solidne tudi v polju, kjer so, z razliko od gostujoče ekipe, vedno skušale organizirati napad. Tudi Sirenmi jadralci na »pokalu pomladi 84« Jadralci tržaškega pomorskega k*u-ba Sirena se bodo jutri v Kopru udeležili prve regate v okviru »pokala pomladi 1984« v organizaciji Jadralnega kluba Jadro - Koper. »Pokal pomladi 1984« predvideva skupno štiri regate. Odvijale se bodo, poleg že napovedane, še 18. marca ter 1. in 8. aprila letos. Zadnja nedelja bo kot rezerva. Na vsaki regati, bodo morali mladi jadralci opraviti po dve preizkušnji, torej dvakrat ob-jadrati regulamentami olimpijski trikotnik. Regate za »pokal pomfadi 1984« se lahko udeležujejo jadralci razredov »optimist«, »Evropa«, »420« in »470«, pod pogojem, da so redno vpisani ali včlanjeni v pristojne jadralne federacije. Sirenini jadralci se bodo udeležili regat v razredih »optimist« in »E-vropa«. (A. D.) gubil z Bajcem, ki je zasluženo osvojil tretje mesto. Oba prvouvrščena sta torej skupno izgubila le eno točko, Bajc pa je izgubil s Filipovičem m oddal dva remija. Četrto mesto je P° zaostanku dveh točk osvojil Rudez. peto Sosič in šesto D. Jelinčič. Popolna končna lestvica finalneg dela je sledeča: 1. -2. Filipovič m Pertot 8 točk; 3. Bajc 7; 4. Rude 5; 5. Sosič 4; 6. D. Jelinčič 3,5; '• Benedetič 3; 8. Antončič 2,5; 9- -JU' Z. Jelinčič in Jankovič 2 točki. Naslednji redni šahovski brzoturim ZSŠDI, že enajsti po vrsti, bo v pem > 6. ‘aprila v Gregorčičevi dvorana Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). že sedaj vabimo vse šahiste, da se ga deležijo. NAMIZNOTENIŠKA C LIGA Zadnje gostovanje moške vrste Krasa MOŠKA C Moško vrsto Krasa LIGA čaka jutri 10. uri zadnje prvenstveno gostova v Tržiču, kjer se bodo naši Pre, v niki pomerili z Italcantierijem. ^ primeru zmage imajo krasovci se kaj možnosti za obstanek in ker , prvi neposredni dvoboj v Repnu u čal z nezasluženim porazom 4. . speh ni nemogoč. ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTV V obeh skupinah bodo odigra ^ me zadnjega kola. Dom J“,tur0e-10. uri gostil v telovadnici Ku ga doma v Gorici tržaški Grandi ^ tori. Že danes popoldne ob 16-bosta v Gorici na sporedu teK . na]e zurra - Kras »3« in Lega nazion - Kras »2«. (BS) • NA MEDNARODNEM SKEM nogometnem turnirju 1f|naxni reggiu bodo danes odigra: i P ,,,()ririo tekmi, in sicer Fiorentina - . pa ter Roma - Napoli. Finalni tekmi bosta v ponedeljek. Združena ekipa tokrat spet pred domačimi gledalci Meblo proti vodečemu Moglianu V C-l ligi tretji derbi Sloga-Breg Obeta se izenačen boj V dokaj skromni panorami tržaške odbojke, ki že nekaj let, tako na ženskem, kot moškem področju, ne ponuja kvalitetnejših prvenstvenih tekem, zadobiva nocojšnje srečanje med združeno ekipo Meblo in vodečim Mogli a-nom precejšen pomen. Ljubitelji lepe odbojke bodo namreč imeli priložnost, da si »ogledajo na delu« po vsej verjetnosti bodočega prvoligaša, navijači Mebla pa lahko gredo v Nabrežino z zavestjo, da Slovenci letos končno i-•narno ekipo, ki je sposobna Moglia-novo pot zavirati, če že ne zausta-'ati- Meblo je tudi v tem drugem de-u igral s spremenljivo srečo, vendar nedvomno drži, da so naše igralke sposobne kateregakoli podviga, tudi na n?kUn °bjektivno močnejšega nasprot- , .Pnvi dve letošnji srečanji med Me-olom in Moglianom le potrjujeta na-Poved, da utegne biti nocojšnje sre-eanje zelo zanimivo. V Moglianu so Kapetanka Mebla Lia Legiša naše igralke odigrale morda svojo najboljšo letošnjo tekmo in prepričljivo zmagala s 3:0, v povratni tekmi pa je Mogliano razkril svoje pravo lice in Meblu vrnil milo za drago. Varovanke trenerja Giusta predvajajo izredno atraktivno odbojko, ki pa ni le privlačna, temveč tudi učinkovita. V skupnem seštevku obeh spopadov je torej stanje med Meblom in Moglianom 3:3. Naše igralke pa so celo zbrale več točk od nasprotnic (81:66), kar je vsekakor spodbuden podatek. Povsem jason je, da je Mogliano nocoj veliki favorit, v isti sapi pa je moč trditi, da mu tudi tokrat ne bo lahko. Meblo tokrat res nima kaj izgubiti, zato lahko preseneti. Teden je pri naši ekipi minil v znamenju rednih treningov, katerim pa se žal ni odzvala Rečanka Pesares-sijeva, ki še ni prebolela gripe. Vsekakor bi morala biti nocoj redno na svojem mestu. Naj povemo le, da je prav v Moglianu Pesaressijeva igrala odlično, čeprav jo je pestila vročina. Dre višnje 5. kolo ženskega odbojkarskega prvenstva C-l lige bo izredno zanimivo. Na sporedu sta dva derbija: v skupini za napredovanje v Repnu med Slogo in Bregom, v skupini za obstanek pa med Borom in CUS. Slovenski derbi v Repnu pa bo slej ko prej ena osrednjih odbojkarskih tekem na Tržaškem. Po štirih odigranih kolih ima Breg 2 točki, Sloga pa je še praznik rok. V prvem delu prvenstva sta se naši šesterki že dvakrat spoprijeli. V Repnu je slavila Sloga s 3:2, v Dolini pa so se zastopnice Brega pošteno oddolžile s prepričljivo zmago samo po treh setih igre. Ti podatki nazorno kažejo, da bo tudi tretji spopad izenačen, a najbolje je, da besedo prepustimo trenerjema obeh slovenskih tretjeligašev. . Franko Drasič, trener Sloge pravi naslednje: »V tem tretjem slovenskem derbiju lahko zmagamo mi, kot Na Goriškem veliko pričakovanje za drevišnji slovenski derbi med Olympio Terpin in Valom Tako Olympia Terpin kot tudi Val ,la Po treh prvenstvenih tekmah točk. Obe slovenski šesterki im i?1^ pričetkom prvenstva nista J?e*i posebno visokih ciljev saj ji-a je šlo predvsem za obstanek, ki spt'K1 ga zagotovili že po prvih de-uh nastopih. Da sta v drugem Hj u Soriški ekipi poželi slabši uspeh km. n<^x>no neprijetno presenečenje, Je bilo prečakovati, da bo mori t.lral'0s.t popustila, čeprav je pred evisnjmj derbijem spet naraslo, m letošnjem prvenstvu se Olympia V Tn in Val nista še spoprijela. n kvalifikacijski tekmi za nastop Ol, tUrnirju prijateljstva je zmagala deluda Terpin ž 2:1, med prvim ven*Prvenstva sta se naši dve slo-. ^ki šesterki dvakrat srečali in szdelili po eno zmago. V lan-2metn Prvenstvu pa je dvakrat s 3:2 ca• Val (takrat Juventina Bel-P° izredno ogorčenem boju. Obe tekmi sta bili pred nabito polno dvorano najboljša odbojkarska propaganda, da si oba tabora še na prej želita takih srečanj. Nekaj več sta nam pred letošnjim prvim derbijem povedala Damjin Terpin (0-lympia Terpin) in Ivan Plesničar (Val). DAMJAN TERPIN: »Upam, da smo prebredli krizo, ki nas je zajela po prvem delu prvenstva iz objektivnih in tudi subjektivnih razlogov. Imeli smo dva poškodovana odbojkarja — Marka Cotiča in Simona Terpina. Poleg tega pa imamo težave s trenerjem, ki zaradi službenih obveznosti ne more slediti vsem treningom. Pozabiti ne smemo tudi na službene obveznosti Mirka Špacapana, ki se mora odpovedati nekaterim treningom in tudi tekmam. Pretekli teden je za nameček prebolel gripo še Prinčič in težav je bilo tako na pretek. Med tednom smo končno trenirali v popolni zasedbi in pričakovati je, da bo drevi tekma, zanimiva, saj nimamo kaj izgubiti. Prednosti domačega igrišča tokrat ni, obe šesterki trenirata in tudi nastopata v štandreški telovadnici. Čeprav derbi pade na pustno soboto je na Goriškem zanimanje izredno in vsi tisti, ki si bodo derbi ogledali, prav gotovo ne bodo odšli iz telovadnice razočarani, kar najbolje potrjuje tradicija. Upam, da bomo poželi prvi prvenstveni uspeh v drugem delu prvenstva in da ne bo ostal osamljen.« IVAN PLESNIČAR: »Za to srečanje smo se dobro pripravili. Potem, ko smo nepričakovano doma izgubili z Vivilom in bili oškodovani v tekmi z vodečim H Sole Rangersom sredi Vidma, se nam ponuja lepa priložnost, da pospravimo prvi in obenem tudi prestižni par točk. Po mojem imamo oboji enake možnosti za uspeh. Zmaga v prvem letošnjem derbiju se zna v nadaljevanju prvenstva še pošteno obrestovati, ker bi bila najboljši moralni doping glede zaupanja v lastne moči, katero smo delno pogrešali v prvih treh nastopih. Po vsej verjetnosti bo tudi tokrat občinska telovadnica v Štandrežu pretesna, da bi lahko spravila pod streho vse ljubitelje odbojke na Goriškem. Priporočam pa gledalcem, naj prej pridejo v dvorano (in ne zadnji trenutek, tik pred pričetkom srečanja), in bolj racionalno izkoristijo prostor, sicer bo v telovadnici veliko manj gledalcev, kot bi jih lahko bilo. Prav gledalci pa bodo ustvarili pravo tekmovalno vzdušje.« V D ligi bo Bor JTK Banka gostoval pri nevarni Intrepidi. Gostovala bosta tudi ostala slovenska zastopnika v tej ligi — Kras pri Li-bertasu iz Turjaka, Jami je SOBEMA pa pri Libertasu iz Krmina. (G.F.) tudi Breg. V dosedanjih nastopih drugega dela prvenstva nismo imeli veliko sreče. V Bologni smo zaigrali dobro samo v prvem nizu, potem pa so prišle na dan posledice dolge in utrudljive vožnje. Domače srečanje z Volpe Fiesso se za nas ni moglo končati ugodno, ker so gostje zaigrale odlično in so bile resnično nepremagljive. V Centu smo bili samo v sedmih in povrhu smo morali na igrišče z močno spremenjeno postavo. V Gradišču s Tornano smo igrali dobro, a na koncu je bila odločilna telesna višina nasprotnic. Za to soboto pa upamo, da bo vse v najboljšem redu, kljub temu da ne igramo tako, kot bi lahko, ker doprinos nekaterih starejših igralk ni tak, kot sem pred samim pričetkom boja za točke pričakoval.« Rado Gruden, trener Brega: »Med tednom smo trenirali dobro. Derbi je pač derbi in je izredno težko napovedati končni izid. Prednost pa ima vsekakor Sloga, ker igra doma. Po vsej verjetnosti pa bo odločalo trenutno razpoloženje posameznih igralk. S prvimi štirimi koli drugega dela prvenstva nisem zadovoljen, ker bi lahko imeli dve točki več. Doma bi lahko premagali vodečo Tornano, če bi moje igralke zaigrale tako kot so sposobne, še posebej sedaj, ko nimamo kaj izgubiti in lahko igramo sproščeno, brez vsake bojazni, tako kot v zadnjih treh setih pred tednom dni z Benassijem iz Centa. (G. F.) V Ženski C-2 ligi se bo Kontovel E-lectronic Shop podal na zelo zahtevno gostovanje v Maniago. Tamkajšnja Celinia tudi letos upravičeno meri na napredovanje. Če bi v dosedanjih nastopih Kontovelke z boljšo igro lahko iztrgale nasprotnikom točki, so tokrat na papirju povsem brez možnosti. V ženski D ligi bo prišlo v Pierisu do neposrednega spopada med vodečima Pieris in Friulexport. Drevišnji nastop je torej za naše igralke zelo pomemben, škoda le, da bodo tudi to krat nastopile dokaj okrnjene zaradi bolezni in poškodb. Druga ekipa Slo-ge mora nujno premagati OMA 01ym-pic, če se še želi vključiti v boj za napredovanje. Tržačanke so v krizi, se pravi, da slogašice ne bi smele biti pred nepremostljivo oviro. Olympia Bertalini igra z Mortigiianom. V 1. amaterski nogometni ligi priložnost za Križane Vesna proti doslej skromni Tisam ^esna - tisana Mup nedeljski odloženi tekmi proti leJgesani se je po"ožaj Vesne na itnaj1Cl nekoliko poslabšal. Križani TsonV ^daJ 23 Petami le Tisane in Jutri ° . rriaco- Prav Tisana gostuje Sati a1* Vesni, ki mora tokrat zma-na želi s tem popraviti položaj dej,, stv‘c*- »Plavi« so sicer v prvem sano prvenstva že premagali (0:1) Tihi s’ ln tudi tokrat mislimo, da ne lotnj ,! ‘meti težav, da osvojijo ce-premlZ ,^ek- ker je Tisana v gosteh In. (Vva k Periziano (1:3) v 6. ko Oj (lr, k temu dodamo še, da je Tisa-Sosteh z branih točk le 4 osvojila v Unijo: ,rern* s Percotom in Costa- ta zL; ahko sklepamo, kako igra KlPa na tujem. Kor amaterska liga Te*n ' rADIO SOUND ki k» „ pa čaka ekipo Krasa, sWj g°st'la Radio Sound, to je enaj-• ki je bila od 7. kola vse do nedelje na vrhu lestvice. Radio Sound trenutno preživlja lažjo krizo, saj je v zadnjih štirih nastopih osvojil sa mo točko in je s tem moral prepustiti vodstvo Opicini. Tržačani bodo gotovo prià’i v Repen s trdnim namenom, da zmagajo, ker se jim je preveč e-kip že približalo in v primeru novega poraza bi bile možnosti za napredovanje skoraj minimalne. Kras pa ima popolnoma obratne probleme, ker se bori za obstanek v ligi. Položaj vsekakor še ni dramatičen, vendar ekipa vsaj doma ne sme več zapraviti točk. V takih srečanjih večkrat odločajo mirni živci in podpora navijačev. In ker so Krasovi navijači zvesti, zna biti tokrat prav njihov doprinos o-dločilen. ZARJA - AURISINA Zarjani v povratnem delu prvenstva še niso zmagali (pet remijev in en poraz). In zato, kot Aurisina juriša jo na zmago, ker nočejo zgubiti stika z ekipami zgornjega dela lestvice. V prvem srečanju v Nabrežini je Zarja z lahkoto zmagala (0:3). Tokrat, čeprav igrajo Bazovci doma, bo njihova naloga težja, ker je Aurisina v zadnjih nastopil pokazala, da razpolaga s prodornim napadom. Na papirju je sicer Zarja favorit, to pa mora pokazati tudi na igrišču. DOMIO - PRIMORJE Primorje igra proti Domiu, ki kot ostale ekipe z zgornjega dela lestvice v povratnem delu prvenstva ne igra več tako prepričljivo. Domio je namreč v petih tekmah zbral le tri točke in doživel kar tri poraze. Je tudi ta ekipa zašla v krizo? Odgovor bomo poznali že po današnji tekmi s Primorjem, saj proseška enajsterica ne namerava popuščati, kljub temu da je praktično že izpadla. Na žalost pa je Primorje v 21 nastopih zbralo le 11 točk, za obstanek v ligi pa jih bo ver jetno potrebnih vsaj 27. Bite» j» SVESTILA MM a SJP< Sirena (drup16 ,v, s<*oto, 10. marca, ob 20.30 k„v| ji ^klicanje) v prostorih KD Barili gb ’ k - Cerreto 12, svoj redni obč-1. otv„r.,S s,edečim dnevnim redom: Se