210. SEev. Izhaja rasen n&tielj En prszsikev vsak eliin ob 16. %*r5 *?«pc*tdr>e. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer sc jili ne priobči. Rokopise senc vrača. Oglasi: Pro3tor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ler notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust. PoMnina plačana v gotovini. M UubUiani, v Miseto 17. septembra 1921. Posamezna Htsv. K I SO, Lele V. ■ | ■ •r ^ 't ■ I %0k y * •■SaTs 'MŠ: Olesif® |yg^il©¥. secllalno - demokrat«ffa stranke, TeSefonska št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za ccio leto K 283, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za lisf so poštnine proste. CpravniBlvo ie v L ubljanf, Frančiškanska ulica st. 6 !, Ueifel ska tiskarna. Ljubljanskega župana ne bodo danes volili. Včeraj dopoldne ie ljubljanski magistrat obvestil klube občinskega sveta, da danes ne bo napovedane občinske seje, ker ni bilo mogoče treni občinskim svetovalcem dostaviti vabil na sejo. Ta nesreča je podaljšala nelegalno občinsko gospodarstvo v Ljubljani za nekaj dni, dasi je deloma v naših intencijah, zlasti če bo gospoda pri pokrajinski vladi končno tudi uvidela, da mora iti še korak naprej in razpustiti občinski svet neglede na vzroke, ki so doslej zabranili, da bi v Ljubljani prevzel posle avtonomne občine izvoljeni župan. Spor med večino občinskega sveta in pokrajinsko upravo glede kandidature na župansko mesto je podrejenega pomena. Občinski svet ima sicer, vsaj po našem mnenju, pravico, poznati vzroke nepotrditve ljubljanskega župana, vendar pa za nas to vprašanje ne more biti tako va£no kot razveljavljenje komunističnih mandatov, vsled česar je po- stal občinski svet nepopoln in se more izpopolniti Ie. če se sedanji občinski svet razpusti in izvedejo nove volitve. To je naša zahteva, ki odgovarja zrni slu občinskega volilnega reda in tudi, lahko rečemo, javnemu mnenju. Če je pokrajinska uprava o tem uverjena, potem mislimo, da ie ni pametneje poti. kakor prepustiti vo-lilcem. da se v novi v.olitvi razpredete po svojem prepričanju in po svoii volji. Dražiti volilstvo, kljubovati z odrekanjem potrditve župana. je povsem nepotrebno tratenje časa in razburjanje duhov, ki bodo imeli doveli prilike, če se občinski svet razpusti, da najdalje v dveh mesecih presodijo položaj in se opredelijo sami tako. da dobi avtonomna mestna občina Ljubljana zopet župana. Dosedanja taktika pokrajinske uprave je rešitev ljubljanskega županskega vprašanja le zavlačevala. Zasebnemu uredništvu. V zadnjem »Uradniku«, glasilu društva zasebnih uradnikov, ie nekdo prav »hitro« napisal članek, v katerem modruje, da mora biti društvo zasebnega uradništva nepolitično. to je zgolj strokovno oziroma stanovsko. Člankar pa pravi dalje. da ie vsakemu članu na prosto, da se predeli politični stranki po svojem prepričanju. V strokovni organizaciji mora biti torej po tem geslu uradnik solidaren z uradni-štvcm, s sočlani, zunaj društva pa lahko pfeobrača z meščanskimi strankami kozolce kakršne hoče v škodo delavnih slojev, h katerim spadajo tudi zasebni uradniki, če se tudi domišljujejo, da so razred boljše vrste. Članek s tako vsebino je naiven, diletantski, ker polaga na zunanjo formo, to ie na pripadnost k organizaciji, ve.čjo važnost kakor pa na notranje prepričanje članov. Člankar je narodni socijalist; narodni socijallsti so pa v narodni skupščini govorili in glasovali za to. da se vzame delavstvu, uradništvu In uslužbencem sploh vse svoboščine glede na njih mezdne pokrete. Tudi demokrati so storili isto. Jn sedaj Vprašamo prav odkrito, kako boste gledali človeka, ki podpira zunaj društva politične stranice, katere sklepajo in govore proti vam. v svo- K volitvam župana v Ptuju. Vsled mahinacij in intrig, ki so jih ptujski demokratje uganjali, da pridejo do županskega mesta, dasi so pri občinskih volitvah ostali v manj- Dr. Demeter Blehveis-Trsteniški: O zdravstvenih nalogah socialnega zavarovanja. (Referat na zborovanju blagajničnih zdravnikov Slovenije ob priliki III. jugoslov. lekarskega skupa y Ljubljani.) (Dalje.) Naj izpregovorim najprvo o preventivnih merah. Da sc polagoma pripravlja prehod od skrbstva za že obolelega k skrbstvu še ne oškodovanega, torej od zdravljenja k preprečevanju, leži v osnovni ideji bolniškega zavarovanja, kajti zavarovanje pomenja preprečevanje Škod, ki jih imamo šele pričakovati. Preventivne mere so torej pravi cilj bolniškega zavarovanja, ki ga moramo vedno imeti pred očmi. K preventivnim meram spada med dru-drugim ustanavljanje zdravilišč, na pr. za tuberkulozne, odpočivališč, rekonvalescentnih štacij itd. Bolni- jem društvu, ki ima prav nasprotne interese? Ali jih ne boste smatrali za hinavce demagoge, morda celo za špijone? Hoteli smo le ilustrirati, kako smešno je tako filozofiranje, ki zmote le povečava. Tudi mi priznavamo, da so strokovne organizacije zastopnice delavskih interesov. Ti interesi so mezdni in službeni pa tudi gospodarsko - politični. Člani strokovnih organizacij, če so izobraženi in zavedni. ne bodo nikdar podpirali političnih strank, ki s svojim političnim delom zasužnjujejo delovne sloje. Res je. da se strokovne organizacije po naši veljavni zakonodaji ne smejo baviti s politiko, kar tudi ni potrebno. Pač pa imajo strokovne organizacije nalogo, da tvoje iJa-nc izobražujejo v socijalnem dahu. zbujajo v njih interes za svoj položaj in za dogodke v politiki in gospodarstvu. ki ugodno in neugodno vplivajo na socijalnl položaj članstva. Če se strokovna organizacija te naloge zaveda, potem glasilo društveno ne bo obiavljalo takih Člankov kakršen je navedeni, ampak bo povedalo, da morajo strokovno organizirani člani tudi v politiki zastopati interese društva in društveni ko v. šini. je vladalo za župansko volitev, ki se ie vršila v pondeljek 12. t. m., veliko zanimanje, K seji ie prišlo okoli 400 ljudi, tako. da ie bila ga- ška blagajna oziroma bodoči okrožni urad za Slovenijo hoče vsem tem nalogam posvetiti vso svojo pažnjo in jih udeistviti, v kolikor mu bodo le pripuščala sredstva. Najnujnejša naloga je ustanovitev lastnega zdravilišča s:a tuberkulozne, ker seveda edino zdravilišče, ki ga imamo v To-polšici, za Slovenijo izdaleka ne zadošča. Iskali smo že letos v spomladi ob našem morju primerno poslopje ali siavbišče, a smo se pri tem prepričali, da ie pravilno stališče. ki sem ga vedno zavzemal, da namreč morski zrak ni najpriklad-nejši za zdravljenje tuberkuloze Tudi se vsi naši morski kraji branijo takih zdravilišč, ker hočejo predvsem oživiti tujski promet. Veliko ugodnejša so zdravilišča v gorskih klimatih. In tu je v zednjem času vzrastja ideja, ki zadobiva vedno rt sne j s) ciI(q, Kakor Vam ie morda znano, se gradi na Golniku. ob vznožju Karavank, v legi. ki smo ic že svoj čas ugotovili kot v ta na- lerija premajhna ter ie moralo veliko število radovednežev ostati na hodnikih. Takoj ko je starostni predsednik otvoril sejo, se je ogla-sil k besedi sodrug Rozman ter preči tal protest proti nezakonitemu postopanju demokrata Mahoriča, ki.Je v soboto 10. t. m. na brutalen način onemogočil izvolitev župana in podžupana s tem. da je z jalovim izgovorom odložil sejo. o poteku katere smo že poročali. Vladni zastoppik, g. komisar Forčešin. je glede protesta soc. dem. kluba izjavil, da se bo vprašanje, ali le g. Mahorič postopal pravilno ali ne, principiielno rešilo na kompetentnem, mestu. (To vprašanje je že rešeno v občinskem volilnem zakonu in ako je gospoda, ki ie ta zakon izdala, dosledna, mora g. Mahoriča kaznovati s tem. da mu razveljavi mandat in odvzame volilno pravico za tri leta. Vrlutega mora po zakonu plačati 500 K globe. Or dop.). Rezultat prve volitve je bil ta, da ie vsaka stranka oddata glasove svojemu kandidatu (JSDS 11 --1DS 7 — NSS 6 glasov). Takoj po skrutiniju so demokratje in narodni sociialci. kakor nj povelje vstali ter šli y županovo sobo se »pogajat«. Kupčija se seveda ni sklenila, ker so eni in drugi hoteli imeti župana. (Adijo slovenski župani) Nato so gospodič stavili soc. demokratom smešno zahtevo, naj postavijo drugega kandidata- kar se jim seveda m posnelo. Tako so bili eni m Jingi vnovič postavljeni pred drema: al! žrtvovati županski stolec na oltar narodnosti, ali pa javno pokazati. da lim ie narodnost le jahalni konj. da jim is narodnost in »nem-čurstvo« lari iari. s katerim begajo ža itak dovoli zbegano slovensko Javnost. Pri dingi volitvi je bil rezultat enak. Pri ožji volitvi je dobil sodrug Lozinšek 11 glasov, demokrat dr. Senčar S glasov (en narodni socijalist je postal 'še bolj naroden ter glasoval za demokrate), pet narodnih socijalcev je zopet glasovalo za Štrene. Izvoljen jc bil torej sodrug Lo-zinšek. Pri volitvi podžupana so demo-, kratje »žitvovali« ter glasovali za narodnega sociialista Blažeka in pokazali s tem da so res »kšajt«. In noben hudič ne bo tem ljudem izbil iz glave, da so pokazali njih doslednost in — muodn! čut. Mi pa vemo pozitivno, da bi demokratje. v slučaju, da bi narodni sociialci ali kdor si bodi glasoval za njih podžupana, odklonili Izvolitev istega iz nSh srede. ker bi -c ihr to za tnalo zdelo. Koncem koncev bi po našem mnenju imeli popolnoma prav. ker, kakor sami pravijo, ie župan vendaT nekaj več kot podžupan. In zlodja, prestiž narodnosti — pardon — demokratske stranke, ki ie notabene državotvorna (glej poročila o padanju naše valute) je tudi treba upoštevati. K volitvi sami pripominjamo še, da so naši odborniki držali strogo disciplino, dočim ie na obeh nasprotnih straneh vladala zmešnjava in brezuspešen lo-v na županski stolec. Ko se je ljudstvo razhajalo, smo slišali razne dovtipe; tako je n. pr. nekdo zaklical, da se je demokratom v soboto zlomilo kolo. danes pa jim ic šel cel avtomobil v franže. Ko se ie seja končala, ie pričel liti blagodejen dež, ki je posebno demokratom ohladil njih iezo. Tako se je torej izvršila ob velikem zanimanju pričakovana volitev ptuskega župana. Formelnih napak io pot ni bilo. ker se ie stvar izvršila v popolnem redu. Ker pa ni formelnih napak, so začeji nasprotniki na obeh straneh operirati z »nemškutarstvom« sodr. I Lozinška. Že na seji so našim so-drttgoni grozili s tem. da Lozinšek ne bo potrjen. Videti ie. da so dobro informirani. Vprašanje je le. če so te »informacije« točne. Ko bi gospodje bili prepričani, da ie sodrug Lozinšek ka{ zakrivil, bi že. ko je bil prvič izvoljen, obesili pregrešek na veliki zvon in s tem utemeljievali rekurz. kj so ga tistikrat vložili. Ker pa ne morejo Lpzinšeku ničesar dokazati. so se v rekurzu sklicevali na formelne napake ter dosegli razveljavljenje prve volitve župana. Ko so Lozinšeka vabili na sestanek, n« , katerem so določali demokratske ! kandidate, ie bil Lozinšek mož na svojem mestu. Ker se pa ni odzval temu vabilu in ker je izyoljcn županom od soc. dem. stranke, ga .obrekujejo z »nemškutarstvom« ter mu očitajo, da je psoval Slovence z AVindischer Hund«. Ko bi se bil Lozinšek pustil postaviti na demokratsko listo, bi bil največii narodnjak. tako pa ie nemčur. Tisti na-rodn!akarii. ki iinaio dovoli masla na glavi, se drznejo hoditi na solnce ter to maslo drugim očitati. Kakor ptič noj, vtikajo .glavo v pesek, da ne vidijo svojih pregreškov. ki so jih delali in ki jih še delajo. Javnost pa to vidi. zato jih je obsodila. Tega se sami prav dobro zavedajo, zato brcajo na vse strani, da odbijejo udarce, ki padajo po lijih demokrat* skih hrbtih. Vedno imajo na jeziku narodnost in mestno gospodarstvo, a v prvem in drugem ga temeljito lomijo. Poudarjamo, da so jih Ptuj* ski volilci obsodili, ker jim več ne zupaio. In če se jim posreči še en-< krat zavleči s pomočjo mahinacij, intrig in obrekovanj redno poslova* nje mestnega odbora, bo prihodnja: obsodba še hujša. Upjrnio ua, da se iim to ne bo posrečilo in da je šel pokrajinske uprave, gospod kraljevi namestnik Hribar že na. jasnem, da se s takimi intrigami ne pride nika* mor! Da so ptujski demokratje lju* dje, ki se bojjio. da pride glas njih nasprctfnikov. do veljave, se ie go* spod namestnik Hribar gotovo pre* pričal o priliki vizitacije v Ptuju. Končno konšta tiramo, da hočejo! ptujski demokratje nadaljevati z in-t trigami proti soc. dem. županu S tem. da oživljajo zadevo, ki ie bila pred sodrugi že rešena s tem da ja bil Lozinšek oproščen. Zato so Lo* zinšeka dne 7. septembra pozvali na; glavarstvo ter ga vzeli na zapisniki glede znane zadeve o »Windischen Hund«, katere ni Lozinšek nikdaP izgovoril. Gotovo se ic ta preiskava! izvršila pod pritiskom ptujskih de* mokratov. zato opozarjamo gospo* da kraljevega namestnika na to del-* stvo ter pričakujemo od njega, da bo omogočil redno poslovanje občin* skega odbora mesta Ptuj! H koncu konštatiramo. da je na-* sprotno časopisje napačno poročalo o izjavi sodruga Lozinšeka. Na vprašanje, ali soreime izvolitev, ja Lozinšek res prosil naj se mu do* voli tridnevni rok za pomislek, ko mu ie pa vladni zastopnik povedal, da zakon tega ne dopušča, je Lozin* šek izjavil, da sprejme izvolitev! /NA tem oziru so nasprotna poročila, kakor po navadi, zavita! K očitanju nasprotnikov, da soi soc. demokratje izjavili, da jim. gra samo za opozicijo, se nam zdi pre* neumno odgovarjati, ker je to iz trte izvita laž! Celi zadevi pa bomo polagali vso pažnjo ter po potrebi poročali o njej. Razmere v krščansko-socialni Madžarski. Hortyjev režim preganja sociali* ste in komuniste; v parlamentu ni nobenega socialista in nobenega ko* munista. Ta re^im tudi ne trpi nobe* ne republikanske stranke. Nedavno; ie minister za notranje zadeve raz* pustil republikansko stranko in uve* def zoper predsednika in podpted* sednika te stranke. Nagyia in Veera kazensko preiskavo. Toži ju zaradi »razžaljenja institucije kralja.« Eks* Če prideš z Dunaja v Budimpešto. opaziš na prvi pogled veliko razliko: Dunaj ie brez vojaštva, v Budimpešti pa mrgoli vojakov, in oficirjev, ki se .oholo drže svojih militarističnih manir. Budimpešta je skraino konzervativna. Krščanskosocialna buržoazija, vlada skupno s cerkvenimi oblastmi. Po vseh ulicah opaziš, da ie v Budimpešti središče madžarskega iridentizma. men posebno prikladno, veliko najmodernejše opremljeno zdravilišče za tuberkulozne invalide. Sprožila se je misel, da zgradi tu bolniška blagajna poseben paviljon za svoje bolnike, dočim bi zdravljenje prevzel zdravnik - strokovnjak invalidskega zdravilišča, v kar bi se sklenila primerna pooodba. Ta naloga je take nujna in tako važna, da bo brezdvomno v najkrajšem času stopila v stadij realizacije. Toda s tem Še ni vse storjeno. Ako naj zdravilišča služijo svojemu namenu, moramo dotične bolnike zajeti v pričetku njihovega obolenja, dokler je trajna pomoč res še mogoča. Sredstev v to imamo več na razpolago, od katerih se bodo nekatera oživctvorila že v najbližjem času. Vsled pomanjkanja zadostnega števila zdravnikov pri nas žal še nc moremo upeljati periodičnega preiskavama zdravih, kakor ga v posebnih preiskovalnih zavodih za svoie zavarovance uporabljajo ne- katere privatne zavarovalnice v Ameriki in kakor ga je nemškim bolniškim blagajnam že leta 1903. nasvetoval zngni sifilidolog Nelsser, pri tem naglašujoč, da bi se ne šlo lc za Izsleditev spolnih obolenj, temveč tudi začetnih bolezni plj^č. srca. ledvic itd. Pač pa imamo mogočno sredstvo v natančni Statistiki, ki ga bomo v kratkem začeli uporabljati. Z njim bomo imeli v evidenci vse one zavarovance, ki so na svojem zdravili ogroženi. To sredstvo že uporabljajo mnoge nemške bolniške blagajne in imenujejo to »Fvidenz der Anbruchverdachtigen«. Raztezajo ga pa pred vsem na vse one. ki so ogroženi po tuberkulozi ali ki so že na njej oboleli, dalje na srčna obolenja in na revmatiko. Moja prva skrb bo. da uvedemo tako natančno in zanesljivo Statistiko. V to pa moramo seveda imeti dober in zanesljiv bolezenski šema. Tabelarični seznam bolezni, kakor je po starih avstrijskih predpisih pri nas še v rabi. je v tem pogledu povsem neprimeren in nezadosten. Interesi* ral sem se na pr. za tuberkulozo, ki ie kakor znano, zelo mnogostranska' in mnogolična .bolezen in sem se uvoril. da se ta praktično najvažnej* ša bolezen lahko skriva pod 10, označbami našega bolezenskega se* znama. V jeseni napravim po nalo* gu bolniške blagajne študijsko poto* vanje. Informiral se bom. kako se postopa tamkaj, kjer je ta evidenca ogroženih že izpeljana. Ako »6 bo* mo mogli dobiti dpber morbiditetnl šema— in mi vsi vemo. da imajo ta* ki seznami svoie hibe, najsi bodo urejeni po etijologičnih načelih ali nai le alfabetlčno navajajo posamez* ne bolezni — potem bo pač treba s posebnimi predpisi urediti postopa* nje,ki nam bo. omogočalo, da dobimo vse po pljučnih, srčnih, ledvičnih irt živčnih obolenjih ogrožene čim prej v našo evidenco. Ta evidenca bo potem podlaga prohibitivneinu de* lovaniu, kralj Karol ima še mnogo pristašev, največ med magnati, posvetnimi in cerkvenimi. Masa buržoazije pa simpatizira z Jožefom Habsburškim. Iridentizem goji organizacija »prebujenih Madžarov.« Po vseh trgovinskih izložbah in po vseh šolah imajo zemljepisne karte, ki kažejo obsgg sedanje Madžarske zaeno z obšegom. ki bi naj Madžarska imela (kajpada ie tudi Reka poleg). Ogorčenje zaradi Zapadne Mad- žarske, ki jo dobi Avstrija, je veliko, večinoma pa umetno inscenirano. Po ulicah se gnete francoskih, angleških in italijanskih častnikov. Buržoazija živi silno razkošno, pro-letarijat pa je silno siromašen. Produkcija sama komaj da životari; buržoazija se bavi večinoma s špekulacijami in verižništvom. Tako torej izgleda v krščanskosocialni blaženi In blagoslovljeni deželi Madžarski.... Ljubljanski sejem in usnjarska industrija v Sloveniji. Kot veščak v tej stroki hočem to industrijo opisati. Imel sem priliko ogledati si razne izdelke usnja velike in male usnjarske obrti. Priznati moramo, da je ta obrt pri sedanjih razmerah, ko nam delajo ravno v tej stroki — bodisi v težkem blagu, (to so terci>. bodisi y lahkem, galanterijskem blag« (kozje, ovčje ter prašičeve kože) .veliko zapreko, da ni blago tako po-ivoljno kot bi l#hko bilo in kakršnega bi naše tovarne, ki imajo vso moderno opremo v mašineriji, lahko producirale. Ne morejo izdelovati tistega trpežnega blaga, ker nimajo tistih strojilnih snovi, katere so neobhodno potrebne za Izdelavo trpežnega in luksuznega blaga. Primanjkuje primernih kemičnih pripomočkov ter Inozemskih strojilnih snovi. Vzroki, da jih nimamo, so v prvi vrsti v carini, v pomanjkanju gvez. pa tudi v previsokih cenah posameznih strojil. Vzemimo najprej naše največje podjetje »Indus«. Terci niso tiste kakovosti, kot bi morali oziroma bi lahko bili. Boljše je izdelano jerme-narsiko usnje, ker zanj zadostujejo naša domača strojila, kar pari tercih (beseda terc pomeni močnejše vrste podplate, ki se rabijo za kmeč-ko-delavsko ljudstvo ter za vojaške čevlje) ni slučaj. Manjka jim valone-Je. mirabolneje. pripomočkov, ki ne rastejo pri nasj naše hrastove ježi-ce l#i v tem oziru ne morejo nado-Imestovati. ker so prepuste in nimajo (iste vpijne strojne snovi y sebi, ki da usnju gibčnost. Oglejmo si boks tega podjetja. Tvrdka poskuša itu razne kombinacije strojil, pa vseeno nima tiste trpežnosti. kot jo je imelo blago te vrste pred vojno, akoravno je takrat tej tovarni primanjkovalo raznih strojev, s katerimi danes razpolaga. Zelo okusno je usnje za tapet, izdelovanje kovče-kov itd. Isto velja za ševiro. Vidi se pa. da tudi tu primanjkuje nekaj: in to so razna mazila in strojila. Sploh imajo kozje in ovčje kože neko trdost. Galanterijsko blago je zelo precizno izdelano .in podjetje si res prizadeva spraviti svoje Izdelke na eopoino moderno višino. V tem pogledu za tujezemskim blagom ne bo zaostajalo, ko se posreči dobiti za to potrebnih sredstev. Vse pohvale vredni so, izdelki iz prašičevih kož: barve okusne, trpežno blago s potrebno svetlobo. To podjetje je urejeno tako, da bode lahko inozemstvu konkuriralo. . Drugo večje podjetje Je tovarna iVošnlak v Šoštanju. Njeni Izdelki so. kar se tiče usnja za opremo, za jennenarje. izvrstni, kakovost zelo 'dobra, glede gornjega finega usnja pa velja kot pri drugih: nima prave mehkobe. radi tega tudi manj trpežnosti. Barve usnia so povoljne, isto svetloba. Lak ie zelo lep. Vsekakor so produkti zelo dobri, kar ie še ne-'dostatkov. je krivda y stroju in mazilu. ne oa na podjetju, ker splošno LISTEK. Zvonimir Kosem: BARAKE. (Dalje.) Ko sta se četrt ure na to vračala Konrad in Kovač Krejči po samotni temni cesti proti barakam, sta bila obadva zamišljena in redkobesedna. Siluete kostanjev so kakor črne pošasti kipele v noč; gozdovi v daljavi so bili pogreznjeni v molk, nobenega vetra ni bi- lo od nikoder, obrisi gorž za gozdo- vi so bili popolnoma zatemneli — povsod sama črnina noči, mrka in Svlažna, kakor mora na prsi lega-joča... „Hitro je prišlo vse to... hitreje, nego sem si mislil..je rekel Konrad. »Glej, Dreja, In hitreje nego si misliva ti in jaz in vsi trpini, bo tudi prišlo, kar še mora priti...“ Kovač je zamahnil z roko. primanjkuje raznih kemikalij in mazil. Olede mariborskih tovarett usnja veha popolnoma isto kot za »Indus«. V barvah to podjetje še celo ponekod prekašajo: tako n. pr. sta tvrdki Berg in Freind razpostavili zelo okusno blago iz lak-usnja. Prav lepe izdelke v lahkem blagu je razpostavila tvrdka Mally Iz Tržiča. Primanjkuje ji tudi istega kot drugim. Podjetje Laurich v Konjicah je s svojim srednje težkim blagom popolnoma zadovoljivo. Posebno predebeli podplati so dobri. V mali usnjarski obrti je omeniti posebno Knafliča Iz šmartna: podplati prekašajo v kakovosti vse navedene. kravje ter telečje usnje je zelo dobro; primanjkuje edino pravega ter zadostnega mazila. V splošnem se lahko trdi. da se le usnjarska Industrija izkazala, da celo napreduje v Sloveniji in le Karlovške tovarne Jakli še dolgo ne bodo dohitele. Produkti iz Jakilovih tovaren so za bolj južne kraje, kjer ne nosijo čevljev, temveč opanke, Imajo pa karlovške tovarne dobre podplate, le kravje in telečje usnje je zelo trdo. ker je premalo mazila. Poleg tovaren usnja ne smemo prezreti tovaren za čevlje. Na prvem mestu stoji tovarna Kozina v Tržiču s svojim] zares finimi izdelki za mesta, nekaj, kar lahko s francoskim fafrrikatom glede preciznega dela konkurira. Vidi se. da so trži-škl čevljarji res v tel stroki mojstri. Tovarna čevljev »Indus« ima tudi trpežne čevlje. Kakovost usnja pa je tu kot pri Kozini vprašanje časa, ko se tem podjetjem posreči dobiti potrebna mazila in strojila. Usnjarska, čevljarska vele- in srednja industrija zaposluje do sedaj v Sloveniji približno 3000 oseb. po njenih napravah pa bi jih lahko zaposlila 5000, ko bi imela zadostni odjemalni trg. Da bi pri nas v Jugoslaviji primanjkovalo sirovin, kož, to ne odgovarja resnici, pač smo bili preje navezani na tuje sirove kože, katere danes pogrešamo, namreč takozvane »Kipse« itd. No. pa brez teh tudi izhajamo. Sedaj, ko smo s ogledali razne Izdelke navadni ljudje In so sl jih ogledali tudi merodajni činitelji, je le-teh naloga, da store vse potrebno. da se naši usnjarski in čevljarski industriji odstrani vse ovire za nadaljnji razvoj. Zapreke so v glavnem v brezglavi carini ter v njenem počasnem delavnem sistemu. Torej Hroč z zaprekami! Pomisliti je treba, da gre tu za obstoj tisoče družin delavcev In delavk, ki seveda — vsaj vsi boljše klasificiranj — si bodo morali drugače in drugje iskati kruha. Kdaj pa dobimo potem naraščaj. ki bo zmožen to industrijo na moderni stopnji vzdrževati? T. „Naša doba se bliža — tako je rekel tam pri Senčarju tisti majhni mož, in lepo je povedal! DSi, naša doba!“ V baraki je bilo vse temno; samo hrčpenje spečih je glodalo mrtvaško tišino, razpreženo od vrat do najbolj oddaljene slamnice v kotu; tako gloda črv v zavrženem, smrti zapisanem deblu odsekanega drevesa. Kovač je Šel takoj spat, Konrad pa si je poiskal knjigo in pričel či-tati ob svoji slabo brleči sveči... V mraku so zašumell tihi koraki. Konrad je naglo dvignil svečo in pogledal — bila je Elza, kakor bel angel plavajoča med slamnica-mi, med spečimi, proti luči. „Bala sem se že, da so te razbojniki napadli in ubili, ker te toliko časa ni domov ... V dremavici se mi je zableščalo skozi trepalnice, zbudila sem se in videla, da svetiš ti, Konrad... Malo prej pa se ml je sanjalo o tebi... bile so hude sanje, ljubček moj., Brzojavi. KAKO HOČE VJLADA REŠITI NAŠO VALUTO. LDU. Belgrad, 16. sept. Ena Izmed naredb, ki njij bi se po mnenju finančneoa ministra Koste Kumanu-dija uporabila v svrho zboljšanja tečaja dinarja, naj bi bilo ukinjenje svobodne trgovine z valutami in devizami. Vsi ti posli naj bi se izključno poverili Narodni banki. V tej smeri se vodijo pogajanja, vendar Pa ni prišlo do definitivnega sklepa,, Zastopnik finančnega ministra Slavko Petrovič je o tem razpravljal s člani upravnega odbora Narodne banke. Danes je banka sklicala sejo upravnega odbora, na kateri bi se imelo končnoveljavno sklepati o predlogu finančnega ministra. Druga važna odredba finančnega ministra, ki jo namerava za sedai predlagati, bi .obstojala v tem, da se našim trgovcem prepovedo za leto dni plačila v inozemstvo. Po računu strokovnakov dolgujejo sedaj naši trgovci inozemstyu okoli 250 milijonov frankov. Naši trgovci kupujejo za vsako ceno tujo valuto, kadar poteče plačilni rok. To ie poleg ostalih vzrokov istotako povod padanja dinarja. Da bi se odpravil vsaj ta razlog, je finančni minister Kumanudi sklenil odrediti, da se od-lože za leto dni plačila trgovcev. To bi se moglo doseči na dva načina, bodisi s tem. da bi država jamčila za vse te .dolgove trgovcev, bodisi da bi jih takoj izplačala, pri čemer bi bili obvezani vsi trgovci-dolZ-niki. da po enem letu povrnejo do-tično vsoto v isti mineti. v kateri jih sedaj dolgujejo inozemstvu. Tekom današnjega dne bo finančni minister izdelal definitivno predlooe o odredbah za zboljšanje tečaja dinarja. Ti predlogi bodo predloženi na odobrenje minstrškemu svetu. V naših službenih finančnih krogih se gleda z optimizmom na nadaljnji razvol tega vprašanja. Upajo. da. se bo istotako z olajšanjem izvoza mnogo storilo za zboljšanje dinarja ter sodijo, da se bo v bodoče za Izvoz pšenipe plačalo samo po 20 par Izvozne carine od enega kilograma, izvoz lesa bo popolnoma oproščen vsake carine. KATOLIŠKA GROZODEJSTVA. LDU. Darda, 16. (ZNU.) Maržarske oblasti na izpraznjenem ozemlju v Baranji že vedno niso prenehale s preganjanjem našega naroda. V Mohaču so ponovno aretirali veliko število Srbov, Sokcev in Zidov. V zaporu so jih pretepali s puškinimi kopiti ter jih mučili na razne načine, ne slede na to, ali so v času naše okupacije sodelovali ipri političnem delu. Na ta način so madžarske oblasti vršile grozodejstva nad moškimi In ženskami. Informacije o tem je prinesel človek, k! je vtekel Izpod madžarskega terorja In srečno prešel novo demarkacijsko črto ter opisa! kot očividec vse dogodke s prošnjo za čimprejšnje posredovanje. BOJI V ALBANIJI. LDU. Belgrad, 16. (ZNU.) Po brzojavkah iz Skadra, so čete Mirldltov prišle do 15 km pred Skader ter so vzhodno od Skadra na izhodu z Drinskega Klanca vrše veliki boji. Čete tiranske vlade so doživele velike izgube. IZ NEMČIJE. LDU. Nauen, 16. (Radio Grič.) Po uradni objavi so dobile pri dežeinozbor-sklh volitvah v Thflrlngenu meščanske stranke 26, socialisti pa 28 mandatov. LDU. Nauen, 16. (Radio Orič.) Osrednje glasilo nemške komunistične stranke »Die rote Faline« Je bilo prepovedano za tri dni, ker Je pozivalo k neposlušnotl na-pram vladi BOJ IRSKE ZA SAMOSTOJNOST. LDU. London, 16. (Uradno.) Na noto Devalere, v kaiteri Je ta Izjavil, da Je pripravljen začeti pogajanja, toda le kot zastopnik suverene države, je izjavil Lloyd George v brzojavni noti Devaleri, da bi taki pogoji napravili konferenco z angleško vlado nemogočo. Zatorej želi LIoyd George, da se smatra njegovo noto, v kateri pristaja na konferenco prihodnji teden v Invernesu, kakor da ni bila Izročena, ker Je položaj po prejemu Devalereve note postal povsem drug. Ugotoviti pa mora, da angleška vlada niti za las ne bo odstopila od svojega dosedanjega stališča In da se ne udeleži konference, tal bi pomenila, da angleška vlada oficlelno priznava ločitev Irske od ostale kraljevine. GRŠKI PORAZ. LDU. Rim, 16. (Brezžično.) Turške brzojavke trdijo, da Je, Izgubila grška armada v Mali Aziji 18.000 mož In da se je morala umakniti v svoje prejšnje postojanke. Politične vesti. '+ Kronika večjih »uspehov« našo zunanje politike. 1. Svobodna država Reka. 2. Tužna Koroška. 3. Rapallska pogodba. 4 Baroš In neizvedena rapallska pogodba. 5. Baranja. 6. Albanija, nad katero so se belgrajskl diplomati prerekali z Italijanskimi, ln 7. En Jrgoslovan le Izvoljen za člana medtiarodnegja raz.sod.l5Ca pri Zvezi narodov In g. Spalajkoviču so člani sveta Zveze narodno — čestitali . , . + Prazni izgovori demokratov. Razpravljajoč o padcu jugoslovanske valute na borzi v Curihu, piše demokratsko »Jutro«, da so padcu valute krive tudi opozJ-cljonailne stranke, češ, ker s svojo opozicijo Jemljejo ugled države v Inozemstvu. Razumemo take trditve demokratskega ,»Jutra«, ki Istoveti svojo stranko z vlado in državo. Demokratarska navada je tudi, da smatrajo sebe za nedolžne angelčke in nezmotljive papeže v politiki to narodnem gf.spodartvu, ter proglase vsakega, ki kritizira njihovo delo In njihov režim že a priori protidržavnim elementom! Talko proglašanje ravno, gg. demokrati, škodit j e državi največ! + »Samoodločevanje« narodov. Značilno ulogo pri razmejitvah v Baranji Igrajo med drugimi tudi naslednja dejstva: V medzavezniški komisiji, ki odloča v ureditvi baraniskega vprašanja, Je angfleškj polkovnik Goset, ki ima materl- jelne interese v perujskih rudnikih, Italijanski polkovnik Veniselle, ki je udeležen pri neki tvornici za Špirit v Baranji ln neki drugi, ki je Interesiran na tvorncah v Vilanyju, Angleški polkovnik Grave Ima rodbinske zveze z bivšim nadvojvodo Friderikom, za druge člane komisije pa so krščansko - socialni Madžari preskrbeli druge vezi: predvsem zapeijive Madžar-ke. — Tako deli mednarodna buržoazija pravioo narodom! + Gerhard Hauptmann nemški državni predsednik? Berlinski »VorvvSrts« piše, da agitirajo nemški umetniški krogi 7a Gerharda Hauptmanna kot nemškega državnega predsednika. Oerhard Hauptmann, sloviti dramatik, uživa zlasti v so-ciialis*Sčrtih krogih velike simpatije, k*em se v svojih delih zavzema za proletariat, dasi osebno ne pripada noben! stranki. Pr! nas Je pesnik znan posebno po svojih »Tkalcih*. + Delavsko stavko v severni FrancUi grozi pariška vlada zatreti z vojaško silo. V RoubaIx so dospele čete pod poveljstvom generala Jeuvena. Pekovski delavci, ki jhn Je btilo od stavkajočih francoskih sodrugov dovoljeno, da smejo delati, dajejo 25% svojega zaslužka v prid stavkovnemu fondu. V mnogih krajih Je prišlo do velikih manifestacij to nemirov. 4- Celo na Francoskem In sicer v najvišjih voJaSkih krogih čutijo potrebo^ da se nekaj ukrene proti blazni militaristični prekomernostl moderne družbe. Ge- Oklenila se ga je s svojima belima rokama, privila se k njemu s svojim vročim polnim telesom. »Ne bodo te mi vzeli, ne smejo te mi vzeti, ne, ne... nikdar ne... Umrla bi od žalosti... Ljubeče jo je objel. »Kaj se je zgodilo. Elza. dušica —- ka.1 se ti je sanjalo? Vsa si prestrašena ...« »Prišli so razbojniki v barako, te vklenili in odvedli s seboj; nič niso vprašali, zakaj — ugrabili so te kar na lepem. In, veš. vsi so imeli zmršene, črne brade in hudobne, zelenkaste oči... groza me je bilo... To se mi je sanjalo...« Zasmejal se je. »To se ti je sanjalo... in drugega nič. Puhle sanje... samo puhle sanje. Elzica... Ne bojim se razbojnikov. če bi tudi v resnici prišli pome. zato se tudi nikar ne boj. da bi me ugrabili... Rajši poslušaj mene — pa se ne zmeni za prazne sanje! Elslcai Odrešenje se nam bliža... veseli se! Odrešil pa nas ne bo noben bog. temveč odrešili se bomo sami... ostali bomo trpini, barake se bodo vzdignile, mrtveci bodo oživeli v tej veliki mrtvašnici... napočil bo naš veliki dan... In ko bo raztrgala sovražne okove še tvoja solnčna domovina ob morju, tedaj, Elzica — na jug, na jug!...« »Da. na jug... kakor dvoje golobov čez hrib in plan. naravnost proti morju!« je zavzdihnila ob njem. v njegovem naročju. »Da bi se tvoje upanje kmalu izpolnilo, da bi ne bilo zaman to vroče hrepene* nje!...« In še pozneje, v spanju, v sanjah. so ji Šepetale ustnice: »Na jug. na jug!...« III. Povodenj, poplavljajoča polje. — kdo naj le zajedi, vihar, hrumeč čez ravan. — kdo bi te ustavil, bliski ognjeni, sikajoči iz neba. — kje sl, ki bi jih pogasil, gromovi bobneči, oblake stresajoči, — kaj naj ti dam, neral Sarrall je imel te dni na inciativO socialističnih mladinskih organizacij v. Charleroiu govor, v katerem je delavstvu priporočal, naj se zavzame za zmanjšanje vojaške službene dobe na šest mesecev kot prehodno mero za popolno odpravo militarizma. + Trocki je po vesteh Jz Rige poda! ostavko kot komisar za vojno. Na njegov vo mesto pride general Frunze, bivši ko-mandant južne bdjševiške armade. Vesf še ni potrjena. Slovenski javnosti! Nisem imel namena odgovarjati na na< pade, ki so jih zadnje čase nasprotniki ob-Javill proti meni v raznem časopisju. Ker se me pa po zopetni izvolitvi za ptujskega župana v nasprotnem časopisju še ved« no na najnesramnejši način napada in obrekuje, sem primoran podati javnosti sle-i deča pojasnila. Pred skoraj 20 leti sem se kot pekovski mojster naselil v Ptuju, kjer sem bil od prejšnjih mogočnežev do preobrata po« znan kot »Windischer pek«. To radi tega, ker se nisem udeleževal ptujskih nemških' družb (Feuenvehr, Gesangveroln itd), ker nisem delal proti Slovencem, ker nisem bU pri raznih prilikah okinčen z nemškimi znaki in ker nisem sovražil tega, kar J® bilo slovensko. Spominjam se, da se je celo v šolf med učenci agitiralo proti meni, češ, naj ne kupujejo kruha in peciva pri »Windl-scher peku«. Spominjati se moraijo tudi drugi Ptujčani, da sem med vojno javno nastopil proti zloglasnemu Orgtau in da me Je pri tej priliki večina navzočih oblila s psovlco »Wtndlscher pek«. Tistikrat seveda še ni bilo današnjih narodnjakar-sfcih mogočnežev v Ptuju. Kakor več drugih, tako sem tudi ja« dobi! po prevratu svoje plačilo. Zadeva, ki se mi jo predbaciva, pa Je sledeča: Leta 1919 je ena mojih služkinj tz besede »gestohlenen Hunde«, ki sem jih Izgovoril napram mojima dvema fantoma, ki sta mi jemala cigarete in druge malenkosti, napravila psovko »wlndlsche Hun-de», ter to povedala mojemu pomočniki! Kmetecu. Slednji, kj je bil tistikrat odpuščen od dela, je stvar prenesel v pisarno dr- Gosaka ter me tam očrnil. Pred sodnijo Je pa Kmetec Izpovedal, da nisem ni« Mair kaj takega rekel, nakar sem M oproščen. Sedaj, (ko sem izvoljen za župana', prihajajo nasprotniki s to afero zopet na! dan. Ker pa ml Iz dosedanjih preiskav niso mogli nlfesar dokazati, so zaSeli stvar zopet mešati in me klicali v razne urade, kjer me o stvari zaslišujejo. Jasno Je* da gre za intrige od strani ljudi, ki ne uživajo več nobenega zaupanja. Kakor gori omenjeno se ie končala stvar pred sodnijo In z današnjimi mojimi obrekovalci smo sl bili zopet dobri prijatelji. Toliko Je res, da so me pismeno va< bili na sestanek, na katerem se Je sestav« ljala demokratska kandidatna lista za občinske volitve. Sestanka se seveda nisem udeležil, ln ker sem kandidiral na soc.« dem. Ust!, sem zopet postal »nemčur«. Omeniti moram še, da sem pri več prilikah razne gospode vprašal, zakaj so me preganjali, in dobil sem sledeči odgovor: »ČuJ, priJateJj, če pa te nismo poznali.« Kakor že povedano, se ta gonja zoper mene ponavlja zato, ker sem izvoljen ptujskim županom. Značilno pri tean Je, da uganjajo gonjo ljudje, ld so pri ptujskem prebivalstvu, osobito slovenskem, prišli ob ves kredit. Končno Izjavljam, da sem za vsa svoja dejanja predvsem odgovoren stran« ki, ki nit je zaupala. Ker se pa z gonlo proti meni operira v JavnosU In ker ta zadeva Interesnra tudi širšo Javnost, sesa smatral za potrebno, dati Javnosti to kratko pojasnilo o zadevi, ki se bo konča« la tako, da se bo zopet Izkazalo, da tega, kar se mi očita, nisem nikdar zakrivil. Ptuj, dne 15. septembra. Tomaž Lozlnšek, s. r. ki bi jim zamašil hropeče žrelo, da bi utihnili? — Temna so bila okna tvomice. iz visokih dimnikov se ni kadilo, stroji so molčali. Po cestah razlita pa ja valovala množica mračnih postav, pesti skrčene, v očeh sovraštvo in upornost; kakor morje, nemirno in pljuskajoče — semlntia so se žaga* niali valovi, butali zdaj na levo, zdaj na desno. Zašumelo ie v gneči, da« leč preko nizkih streh barak se .ie razlegal krik: »Stavka! Stavka!« — Tri dni je že trajala. Škropil je dež, enakomerno, brez prestanka: ceste so bile blatne, vsa v lužah, s črnih kostanjev ie curljalo venomer, hiše, na samem stoječe, so,bile do praga pogreznjene v mla-. kužje. Množica pa se je zibala na« prej med barakami, hrumela neustrašeno. iz vseh oči je sijalo upa* nje. »Stavka! Stavka!« (Dalje prih.) Dnema kronika. Mestni dekliški licej. Rok za vpisova- i Uje, sprejemne izpite, za pričetek potika Itd. na vseh oddelkih zavoda je podaljšan flo 28. septembra. Podrobna navodila še Sledijo. Slikarska šola Probuda v Ljubljani. Pričetek pouka na slikarki Soli se začne redno dne 15. oktobra v poslopju tehn. sr. gole Pouk bo večerni. Natančnejše se objavi'v šoli. Šola vsebuje iste predmete kakor vse druge umetniške akademije, povrh pa še Iz narodne umetnosti, ter ima prvovrstne učne moči sledeče gg. profesorje: rAkad. slikar m voditelj šole Franjo Sterle i— portret in akt po naravi, drapertja (narodna noža), kompozicija in anatomija. 'Akad. medajler Anton Sever — perspektl-iVo. Akad. slikal Maksim Gaspari — na-irodna ornamentika ter kompozicije. Ing. arhitekt Rado Kregar — arhitektura. Slikar Saša SanteJ — grafika. Davorin Volavšek — o zgodovinskem razvoju na*e ljudske umetnosti. Dalje dve novo učne »noči: Akad. kipar Berneker — kiparstvo g. Lagorič (Srb) — umetna zgodovtaau Vpisovanje se prične takoj pri vodstvu Sole 'akad. slikarju Franju Sterletu na Oospo-tevetski cesti št. 12—II nadstr. od 14 — 16 Ure. Honorar se določi In plača pri vplso-Vanju mesečno naprej. Revni se oproste fcele takrat, kadar pokažejo zmožnost in pridnost v šoli. Sprejemajo s« gospodje kakor dame s primerno šolsko izobrazbo. Pismene prijave ne veljajo. Industrijsko-obrtnl muze]. Uradni list Kt. 112 prinaša med drugim uredbo o ustanovitvi industrijsko - obrtnega muzeja v Belgradu in pokrajinah. Naloga industrijsko obrtnega muzeja bo med drugim tudi ia, da poizveduje, kje se nahajajo v drža- VI sirovine, potrebne za Industrijsko tn bbrtno obdelovanje, ter da preiskuje do-imače sirovine glede njih kvalitete In glede njih uporabe. Pazite, da ne nasedete! Z ozirom ua $o, da se že Javljajo brezvestni elementi, tet se hočejo okoristiti na račun bednih pogorelcav, pod pisarn odbor opozarja vse, 'da vsakdo pred no kaj daruje, zahte va od prosilca po županstvu na Ježici izdano potrdilo o Ideniteid. — Pomožni odbor za pogorelce v Klečah. P. Ježica pri Ljubljani. Zopet: Prepovedan list. Notranje ministrstvo !e s svojim odlokom od 10. sept. t. J. prepovedalo za naSo državo komunistični list »Naša pravda«, ki izhaja na Du-paju, madžarski homurističnl ilustrirani list fcMlczas Dijak*, ki Izhaja v Budimpe&tJ in Gospodarstvo. Spomladanska draginja mesa. Vsled velikega pomanjkanja kritne za živino, ki ie nastalo vsled Suše. ie kmetovalec prisiljen, da proda §e pred nastopom zjme vso tisto živino*, o kateri ve. da bi .io ne tnojrei hraniti do spomladi. Pozimi tn spomladi bo prodajal ie malokateri kmet svojo živino, ker se mu tiakup dracce krme ne bo izplačal. IVsled suše same in pa tudi vsled tega. ker le naenkrat toliko živine na prodaj, ie cena živini znatno padla, deloma tudi cena mesa. Da bi se preprečil še večji padec ceo živine, je vlada dopustila povsem svoboden Izvoz živine. Iz-Vozničarji so to priliko »zaslužka« % veseljem pograbili in izvoz živine Je rnenda dosegel svoj višek. Posebno v Italijo gre mnago živine, pa tudi v Nemčijo. Po Hrvaškem in Slavoniji je polno italijanskih pre-kuocev. ki s svoio liro lahko plačujejo tudi višje cene. Največ živine gre v Milan. Benetke, Bologno. Florenco. Mantovo, Livorno in Genovo. Boljše vrste živine postavijo Italijani na trg. slabšo pa oddajajo vojaškim mesnicam in konzervnim , tovarnam. Večji del prašičevega mesa gre prav tako v konzervne 'tovarne. Ako je kmetovalec poprodal vso Živino, ki mu je vsled su§e odveč, tte bo spomladi (pa tudi že ne sredi zime) mnogo živine na prodaj na domačem trgu. Cene živini in mesu bodo nedvomno poskočile in mesarji že straše, češ da bo meso po |100 K 1 kg. Vlada je s tem. da je dovolila tolikšen izvoz, hotela od-pomoči škodi, ki bi jo trpel kmet. če ine bi mogel hraniti svojo živino. To- grški list »Tahydronos* ker pišejo imenovani listi proti interesom naše države. Letos potrjeni mladeniči se s 1. novembrom 1921 pozovejo v 'kadrovsko službo. Mladeniči naj bodo pripravljeni na to kajti vsaka zamuda podaljša kadrovsko službo na 3 leta, starešino družine pa zadene globa 100 do 300 dinarjev ali zapor, če pozvanega člana ni odposlal v kadrovsko službo. Minister za konstituanto In izenačenje zakonov je na podlagi členov 106 in 126 ustave sestavil komisijo, katero naloga bo, da bo Izdelala zakonslki načrt o civilnih državnih uradnikih. Vojaško zglaševanle. Kljub večkratnim noticam in tozadevnim opozorttvam smo dognali, da so še nekateri, katerih ne pi emaknejo Iz njihove brezbrižnosti in omalovaževanja predpisov ne veliki razglasi ne dobrohotne notice v časopisih. Opozarjamo te, da ie gotovo, kakor je de ločeno, izpolnijo to svojo državljansko dolžnost Kazen za opustitev zglasltve je zelo občutna. Dotlčne, ki bi se ne zglasili pravočasno, kaznuje vojaška oblast, odnosno Izreka kazen, ker se vsak, kdor bi se ne zglasil — samega sebe kaznuje, — Magistrat mesta Ljubljane. Premog, Gg. zdravrifki, notarji in odvetniki, ki reflektiujejo za bodočo zimo na odmerjeno množino premoga za ordi-nacijske odnosno pisarniške prostore, naj v pošljejo svoje prijave člmpreje mestnemu magistratu. Avtomobllna zveza Celje - Ljubljana. Ker se je izkazalo, da novo vpeljani vozni red večini Interesentov ni prikladen, uvala se s ponedeljkom t9, septembram t L stari vozni red, tako da odhaja avtobus i* Celja zopet ob 1.30 popoldne ta prihaja v Ljubljano približno ob 430 popoldne. Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah Državne iposredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem ted-n od 4. do 10. septembra 1921 dela 243 moških In 215 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa 1 sikali 183 moških In 224 ženskih d^avnlh moči. Posredovanj se je Izvršilo 138. Delo tečejo: pisarniške moči, kovinarji, sedlarji, rudarji, krojači, čevljar-Ji, natakarji, natakarice, hotelske sobarice, peki, mlinarji, mesarji, dninarji, dninarice, zddarJI, bol. strežnice, modlstke, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle za pol;e In živino, ključavničar ji, elektromonterji, mizarji, krojači, šivilje, tesarji, čevljarji, usnjarji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke Itd. da vlada ni prav nič pomislila, kako nai zmerne cene ta potrebna množino mesa zasieura za spomlad na domačem trgu! Tu bi bilo treba preskrbeti se pjavočasuo. Meso bi bilo treba konservirati in predelati. To konservirano meso bi ob pomanjkanju ponudbe živine lahko mnogo pomagalo domačemu trgu tako v cenah lcakor tudi v zalogi. Sicer pa bi se lahko konzervirano in predelano meso tudi izvažalo (poglejmo Cehe in Amerikance!) Ustvarila bi se lepa domača industrija mesnih izdelkov in konzerv in zaposlilo bi se v tej industriji lahko mnogo delavstva. S tem dragocenim blagom torej kakor je živina, naj bi se postopalo boli~ekonomično. v prvi vrsti v prid — skupnosti, ne pa samo v prid nekaj izvozničarjev! * — Manganova In železna ruda v oko-lici Bltolia. Listi poročajo, da Je pred kratkim Izsledil g. Ilija Gjorgjevič, kavarnar iz Beograda, v okolici Bitolja večja ležišča manganove In železne rude. — Kakor znano, je ministrstvo za rude dovolilo, da sme vsakdo, kdor hoče. Iskati rude. — Carinski dohodki v letošnj! proračunski dobi znašajo 786.312,718.24 dinarjev v srebru. Obveznice 7% -nega notranjega državnega posojila se smejo Iznašati iz države. — Letošnji pridelek sliv je po poročilu poljedelskega ministrstva za 50 odstotkov slabši od lanskega. — Češkoslovaška tekstilna industrija. »Narodni Llsty« tavijajo, da se ie položaj češkoslovaške tekstilne industrije v poslednjem času znatno izboljšal in da produkcija znaša že nad 30 odstotkov predvojne produkcije. Na praškem velesejmu Jo bilo prodanega tekstilnega blaga za več kot poldrugo milijardo kron. — Škodove tovarne na Češkem so za dve leti naprej dobile naročila za izdelovanje lokomotiv In za popravila v vojni poškodovanih lokomotiv. Romunska vlada je že dobila 50 lokomotiv in čaka še na nadaljnjih 80 naročenih. — Število železničarjev na Češkoslovaškem znaša 156.000 oseb. Koliko jih je pa v Jugoslaviji? — Ruski agronom Carin je iznašel nov način za pečenje kruha. Carin uporablja pri svoji metodi nezmleto zrno, ki ga samo v vodi zmehča in potem zgnete Iz takega zrnja testo. Poročajo, da je kruh Iz Carlnovega testa za 50% redll-nejši kot navaden kruh. Tak kruh so v zapajdni Evropi in zlasti v Nemčiji sicer že prej poznali in priporočali, vendar pa se ni mogel udomačiti, ker je za naše dekadentne želodce pretežak, d asi ne more škoditi In je celo izvrstno preprosto zdravilo za marsikatere bolezni, ki nastanejo radi slabe prebave. Organizacijski vestnik. Iz stranke. Članom JSDS in KDZ v mariborskem okrožju. Opozarjamo vse člane JSDS in KDZ, ki so zaostali na njihovih prispevkih, da jih čim prej poravnajo, ker izgube v nasprotnem slučaju vse članske pravice. Enako velja tudi za vse krajevne organizacije JSDS in KDZ. —> Okrožno tajništvo JSDS in KDZ v Mariboru. Vlč-Ollnce. Shod se bo vrSU danes dne 17. t m. ob 8. url zvečer na Glincah v restavraciji Amerika s sledečim dnevnim redom: 1. Določitev kandidata v ko-misfiflo za odmero dohodninskega davka. Vse sodruge In sodružlce in vse, ki čutijo, da so preveč obremenjeni z dohodninskim davkom poživljamo, naj se shoda zanesljivo udeleže, da si izberemo moža iz naSe delavske srede, kd bo gotovo zastopal naše koristi. Torej vsi na shod. — Sklicatelj. Iz strok, organizacije. Podružnica lesnih delavcev v Ljubljani, sklicuje na nedeljo, dne 18. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma polletni občni zbor. Dnevni red: Poročilo načelstva, tajnika, blagajnika in nadzorstva. Volitev novega odbora. Raznoterosti. Dolžnost vsakega člana je, da se zborovanja točno udeleži. Vestnik Svobode. Hrastnik. V nedeljo, dne 18. t. m. ob 4. uri pop. se bo vršil rudarski shod z dnevnim redom: 1. Položaj rudarjev. 2. Draginja. 3. Organizacija. V dvorani konsumnega društva. Poroča sodr. Cobal. Rudarji, udeležite se vsi. Dramatični odsek »Svobode« Vič — GUnce, vabi vse člane In odbor, da pridejo v torek 20. septembra ob 8. uri zvečer točno v društvene prostore na Olln-cah. Ker je zadeva zelo nujna In važna, se prosi, da se odzovejo vsi član! in odbor kar najštevilnejše hi gotovo! — Sklicatelj. Kulturni vestnik. Razstava planinskih slik v Jakopičevem paviljonu ostane odprta še do 20. septembra t. 1. S tem se omogoči, posebno dl-Jaštvu, da si ogleda razstavo. Pri posetu iv skutpkiiah pod vodstvom učVtelJev Se! zniža vstopnina na 2 K od osebe. Dr. Altred Jense« umrl. Na Dunaju, kjer je prišel posetit velesejm, Je umrl za srčno kapjo veliki prijatelj na-Mh plemen dr. Alfred Jensen. Pokalni, rodom Sved, je bil tajnik znanega Nobeflo-vega Instituta in referent za slavistiko na Nobelovi akademiji, Nevenljive zasluge sl Je pridobil za nas s tem, da je svet dolgo let seznanjal o naši kulturi ta naših (kulturnih stremljenjih. Prestavil Je tveS (velikih jjugoslovanifldh- l it e ra rnih, dol V švedščino, med drugimi tudi vsega Prešerna. Z našimi literati in znanstvenfkj ga Je vezalo Intimno prijateljstvo. Malo znana Je še njegova knjiga »Habsburg«, v kateri je še leta 1911. prerokoval sko-rajšeri polom podonavske monarhije in ustanovitev jugoslovanske države. Dopisi. Hrastnik. V nedeljo dne 4, t. m. se Je vršil prj nas javen strokovni shod kemičnih la steklarskih delavcev v restavraciji pri kolodvoru. Shod Je bil sijajno obiskan, tako, da ni bilo mogoče zborovati v gostilniških prostorih, vsled česar se Je shod vršil na prostem. Kot govornik nas Je posetil s. Leskošek iz Celja, ki je v nad 2 url trajajočem govoru temeljito razjasnil položaj delavstva ta socialno zakonodajo. Obsodil je razne politične frakcije, katere so stremele za tem, da napravijo z dema-goško frazeologijo razkol med proletarskimi vrstami. Pri Izvajanju je omenil tudi komuniste, ter rekel, da se komunist pač motijo, če mislijo socialno revolucijo izvesti z atentati, ker osvobojenje proletariata ni odvisno od posameznih elementov, temveč od stvarnega dela celokupnega proletariata. Pred nekaj časa so na naše strokovne shode vedno prihajali komunisti, zlasti v Trbovljah na čelu poslanec Koren. Ta je trdil, da je vse za njimi ter da je 95 odstotkov komunističnega proletariata v Jugoslaviji. Na rudarskem strokovnem shodu mu je s. Leskošek rekel, da on nima nič opraviti na shodu, ker ni jastopnik strokovne organizacije. Velikodušno je Koren odgovoril, da je ta sklep komunističnega odobora In on mora zagovarja/ti komunistične interese. No, danes se vidi, kje je tistih 95 % komunističnega proletariata. Centralna vlada je razveljavila 58 komunističnih mandatov, toda kje Je tisti komunistični proletariat, ki bi za svoje poslance protestiral! Nato *je s. Leskošek kritiziral narodne sociaice, ki niso nič drugega, kakor nekdanje stavkokazue organizacije. To pa seveda nekemu narodnemu soclalcu ni bilo prav. Isto tako Je govornik karakteriziral sociaice kot znano organizacijo stavkokazov. Končno se ie k besedi oglasil s. Verden, rudar iz Hrastnika, ki je stvarno kritiziral poslanca Brandnerja Izza mezdnega gibanja rudarjev. H koncu je shod sprejel antialko-holno resolucijo ter se zaključil brez vsakega Incidenta. Celje. Tukajšnja državna policija je svoječasno nabavila za 3700 K tri pse, ki ilh je nameravala izučiti za policijsko službo. Volja Je bila dobra, ampak gospodje, ki so hoteli pse učiti, sami nfanaljo pojma o policijski službi. Tisti gospod policist, ki Je imel nalogo vzgoje teh psov, se je že hvalil, kako znajo psi tatu Izslediti. Sedaj pa Je naenkrat postal ta gospod »marod« in psi se Se napTeJ hranijo na državne stroške hi g. Knez, ker Je svak gospoda ravnatelja, uživa tudi precej veliko protekcijo in lahko. marodira, ne da bi bdi bolan, tudi na državne stroške Takšnih Logarjevih protekcijskih otrok Je pa cela vrsta in stražarjev, ki bi morali delati službo jih faktično skoro manjka. Akoravno je občinski svet celjski soglasno v seji 30. julija ugotovil, da Imamo v Celju preveč policije, se še do danes ni ničesar storilo, da bi se v tem oziru napravil tukaj red. Ministrski svet v Bel-gradu sl tare glavo, kako In na kakšen način bi se naj štedllo, da bi se lahko proračun znižal. Takšnih nepotrebnih in nepremišljenih neobnesllh stvari Imamo v cedi državi vse polno. Inč e se od te alt one strani merodajne čtnltelje opozori, se vse to vrže v koš in mirna Bosna. In se pole* tega najbrže očita, da so ljudje malenkostni. — Eden, ki opazuje Iz blažkicz. Mežika dolina. Pri nas vlaJajo neznosne razmere. Povsod v naši državi to že bile občinske volitve, sama ml ie nismo tako srečnL Povsod imamo še vedno gerente, ki so bili imenovani od klerikalne viade. Razve n 3 občin Je povsod dvotretjinska večina socialistov, ki so še zmiraj brezpravni. Najbolj nesposoben klerikalec ima oblast, da razpolaga s premoženjem delavstva, kakor mu narekuje njegov dušni pastir, ki skrbi le za cerkvene zvonove In tako dalje. Delavstvo iz mežiške doline ne bo več dolgo trpelo. Ako ne bo obJast kmalu napravila red In imenovala, kjer je v večini socialistično delavstvo tudi le-ito v občin, odbore, bo pafi prišlo do tega, da bo delavstvo samo poseglo po pomčl. Voljni res nismo več še nadaljne črne komande. Pozivamo oblast, da nemudoma razpiše tudi za naše kraje volitve 1 Teharje: Dvanajst breskev za 350 K. Dva otroka dveh tovarniških delavcev sta se zagreSila zoper zasebno lastnino, ker sta pri kmetu vzela eden 8 in drugi 4 breskve. Orožnik Jih Je slučajno zasačil In vprašal, od kod imasta breskve? Otroka sta odkrito povedala in na to lili peljal h kmetu. Posestnik ugotovi na drevesa, da mu manjka 40 kg breskev, ne da bi tehtal, tako »kunšten« je bil. Zaradi tega hudodelstva otrok sta prišla .oba očcu delavca pred občinski tribunal, obstoječ iz gospoda župana in še treh meščanskih svetovalcev, ki so po poklicu Stacunarl in veleposestniki. Soc. dem. svetovalcev ni-, so hoteli povabiti. Ta tribunal, kateremu je predsedoval klerikalni župan, je začel najprej psovat z različnimi psovkami delavce In soc. demokrate; odlikoval se je: najbolj g. župan. Prisilili so ta dva dela v« ca z različnimi grožnjami, da se pismeno zavežeta plačati skupno škodo vsak poi 175 K. Toraj za vsako breskvo, ki se je, našla pri obeh otrokih 29 K. Vprašajmo, od kedaj Ima občinski svet pravico otroške grehe, ki so na deželi običajni, na tak način terjati povračilo od staršev. Pristopajte k izobraževalni organizaciji »Svoboda*. Šport. Avtomobllna vztrajnostna tekma po Sloveniji določena na 16. in 17. septembra 1921. se preloži na 8. in 9. oktobra 1921', — Športna Zveza, Avtomobllni odsek. DruStvene vesti. Orkestralno društvo Glasbene Matice sklicuje pričetkom tretjega leta svojega' delovanja redni občni zbor, ki se vrši v, torek 21. t. m, ob polsedml url zvečer y, mali dvorani Glasbene Matice, Gosposka ulica št. 8 soba št. 17. K polnoštevilni ude« ležbt se vabijo vsi dosedanji društveni čla« ni; istočasno lahko prijavijo svoj pristop, k društvu kot novi Izvršujoči člani v asi« ►imblskem ali orkestralnem igrami« |fe« vežbanl glasbeniki amateril In orkestra# vseh godalnih Inštrumentov (zlasti kontra« basisti, violinisti In čelisti), id so ‘zmožni sledit! v Igri pri skupnem igranju ter im*« Jo resno voljo s požrtvovalnim delovanjem povzdigniti in pospeševati orkestualno! glasbe. Namen društva, ki ie že s svoji« mi dosedanjimi koncerti pokazalo, dat umeva vršiti svoje Idealne naloge, Je V. tekoči glasbeni sezoni 8e poglobiti svoj« umetniškp delovanje fn nuditi obiSnstvtt večje število slnfonlj in drugih orkestra!« nih del. V svrho dosege tega oBlja že!{ društvo potegniti k sebi kolikor mogoč« dobrih, vestnih in vztrajnih članov. Zato apelira odbor društva na vse one, ki s<* zmožni ga podpirati v njegovem Idealnem delovanju, tudi na one, ki goje do sedaj V, raznih glasbenih društvih samo tujerodne takozvane salonske glasbe, da se povzpntf kolikor mogoče na visoko stopnjo, — Vil dobri orkestrašl pristopajte k orkestralne« mn društvu Oiasbene Matice, k! vam nudi tudi ugodnosti prt nabavi Inštrumentov Itt glasbenih potrebščini Društvo bančnega uredništva Slovo« ni jo v Ljubljani, vabi vse bančno uradni« štvo brez razlike na zborovanje, katero se vrfil v torek dne 20. t m. ob 20. uri zve« čer v veliki dvorani Mestnega doma V Ljubljani. Dnevni red: Pokojninsko zavarovanje. Ker Je to vprašanje Izredne vaZ« nostl za slehernega, prosimo polnoštevli« ne udeležbe. Tovariši na plan! — Odbor, k, LJUBLJANA Veg slaščičarjev lectarjev se sprejme pri tvrdki Jos. Rajšter, Šoštanj-Celje. Prvovrstne Mike pni sprejme takoj Jos. F&ojlna, Ljubljana, Aleksandrova c. 3. Josip Prešeren čevljar Spodnja Slika Celeofka cesta 82 erikl taHtt lito M Mrd|il tutjtt Map Cex um POTJUH Ul A ji i d, Prfešri tvrdki " 19. septembra, 5. oktobra, 22. oktobra. w firgovinl 0. Berna to viž Mestni trg it. 5-6. V zalegi tudi moški klobuki in kožuhovina. Avg. Agnola priporoča gvoj© zalogo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst yedno v zalogi. Ivan Mastnak § Borzni posredovalec g Dragan Vučkovicj 1 posreduje pri nakupu in g prodaji državnih in vred- i nostnih papirjev, zastavnic, g deviz in valut i I Zagreb, Sv. Duh 19. | Telefon 6-69. Brzojavi: Vučkov Zagreb. H po ceni F. Batjel, Ljubljana, Stari trg štev. 28. Sprejme se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica, Karlovška cesta štev. 4. priporoča Istotam se izdelujejo obleke po »sjnovejSi modi. B=s===a Izvršitev tožna in solidna. =.-----------------1--___:cz; ua debelo in drobno: galanterijo, srajce, kravate, nogavice, moške in Zenske, šolske potrebščine, jedilno orodje, žlice, vilice, aluminium, toaletno milo, ščetke za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rinčice, dreto, sukanec. Istotam se dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za ::: kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd. ::: “TRIBUNA" tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana Karlovška c. 4, Zvonarska ulica št. 1. n vse k istim spadajoče predmete, posamezne dele, igle, peresa, dobite edin) pri Občno konzumno društvo v Trbovljah r.z.z o. z Vabilo Kolodvorska ulica it. 6 Mestni trg 25, Razpošiljalna mr pnevmatika Dunlapp, Rulthoffar, Agullla se kupi najcaneje pri tvrdki Ig. Vek, Ljubljana, Sodna ul. 7. tani tul Ljubljana Dni lig} Soeclialna zalogo angleškega sukna, dežnih plaščev ‘n vseh k ojažkih po-trebščin. Promenadne, modne In Športne obleke, povržniki, raglanl itd. Konfekcija za gospode in deške ter moderna isdelava oblek po meri v Bšstnem modnem salonu po naj- novejših (Krojih nni!!!!j!7r 11 RI i i i i P® prstane, obeske, zapestnice, fiv ■ S lil S1 111 1 1 uhane itd , kateri predmeti Ji fin H 1 ii Vam leže doma, ki jih ne ■ Vlltilvllfis nosite, tvrdki F#- - -i trgovina tar, ilat- m %UQ©H^ silne In srebrnine pf* Ljubljana, Prešernova ulica št. 1. Solidne cene S Soliden izdelek! Zunanja naročila se Isvršujejo točno po pottnem povzetiul .i zahtavalte wxerkei = & s? s 3. [| tl It Kš-!TQ (e Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja konc. potovalna pisarna Iv. Kraker, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41 (blizu glavs. kolodvova). Prodaja srečk razredna loterije. DelnISkaglavnica K 30,000.000. Rezerve okroglo K 45,000.000— Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira eiarieno dobavo in dovolim? vsakovrstno kredite. ■— Odgovorni urednik: Maks Žagar, Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani Izdajatelj; Ivan Mlinar.