ŠTEVILKA LETO Lil, 9. OKTOBER 2020 CENA 1.80 EUR STRAN 6 io-letni rezultati programa Svit na Celjskem Pohvalna odzivnost vzgornjesavinjskih občinah Direktorica Božena Herzog predstavila poslovno poročilo zdravstvenega doma Dirigentka Jerica Bukovec po odpadlih koncertih z optimizmom naprej Slovenski parfum-nova poslovna poteza Gašperja Tratnika Ob poginuli kravi nad Novo Štifto našli sledi mlajšega medveda Inovativnost in inovativna kultura zapisana vDNKBSH Hišni STRANI 8, 9 in 10 STRAN 18 STRAN 22 STRAN 27 Oglasi sirdar- ILKA IN IZDELKI IZ JABOLK BRlar, gala, i lati detiles, topai jabolčni sok, jabolčni kis, čips NA VOLJO V POSLOVALNICAH KZ ŠALEŠKA DOLINA (Luče, Nizsrje, imartrii ob Pa ki) ¿F* STISKANJE IN PASTERIZACJJ Gasper ■ D41 978 684 Sadjarstvo Tu m Kmetijska ladniga 5a1eika dittja 2 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 Iz vsebine: Tretja stran Občinski svet Gornji Grad Proračunski odhodki majhni zaradi koronavirusa....................................5 Občino Rečico ob Savinji Koncesijo za občinske ceste prevzema VOC Celje.......................................11 Hotel Plesnik Razvoj in promocija novega turističnega produkta ............................12 Joko Vrhovnik Nadaljuje z uspešnimi nastopi na matematičnih tekmovanjih......... . 14 Tijono Krutil Na maturi najboljša izmed vseh v slovenščini in sociologiji .......... . 14 Strelski klub Menino Borut Kolar evropski prvak v praktičnem streljanju IDPA...... Je zdrovstvo preveč podrejeno covidu-19? Dva meseca po tem, ko sem napolnil petdeset let, sem po pošti prejel vabilo za vključitev v program Svit. Tisti, ki ste moja generacija, kakšno leto mlajši ali desetletje ali dve starejši, veste, da gre za preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji eden najpogostejših rakov. Zaradi poznega odkrivanja te oblike raka je umrljivost sorazmerno velika, zdravljenje pa je za bolnike naporno in manj uspešno. A če predrakave spremembe odkrijejo in odstranijo pravočasno, je ta oblika raka zelo dobro ozdravljiva. Preden se je začel izvajati program Svit, ki poteka pod okriljem ministrstva za zdravje, nosilec pa je Nacionalni inštitut za javno zdravje, je bila večina primerov raka na debelem črevesu in danki odkrita v napredovani obliki, sedaj pa je zahvaljujoč omenjenemu programu več kot 70 odstotkov primerov te bolezni odkritih tako zgodaj, da onkološko zdravljenje ni potrebno. Za rakave bolnike je sicer letošnje leto izjemno težavno. Lahko bi rekli, da so stranska škoda novega koronavirusa. Covid-19 je namreč povzročil blokado onkologije, nezdravljenje in nediagnostika raka pa lahko imata bistveno hujše posledice kot virus, opozarjajo zdravniki. Alarmanten je podatek, da je bilo aprila letos, ko je bila epidemija v Sloveniji na vrhuncu, postavljenih kar za trideset odstotkov manj diagnoz raka kot lani. Številni pacienti poročajo, da ne pridejo do družinskih zdravnikov oziroma so v stiku le z medicinskimi sestrami. Nekateri vedo povedati, da ne dobijo odgovorov na elektronsko pošto. Zdi se, da je (skoraj) vse podrejeno covidu-19, kot da ni še veliko drugih življenjsko ogroženih bolnikov. Da sistem ne funkcionira, kot bi moral, priča tudi podatek o več nenadnih srčnih infarktih, saj ljudje kljub bolečinam v prsnem košu ne gredo k zdravniku. Dr. Danica Rotar Pavlič, predsednica združenja zdravnikov družinske medicine, v zvezi s to problematiko svetuje: »Pozvala bi ljudi, ki mislijo, da imajo težjo bolezen, naj to povedo v prvem stavku. Imela sem pacientko, ki je imela zatrdlino in je to povedala na koncu. Pogosto se zgodi, da ljudje ob prvem stiku naštejejo manj pomembne težave in to pogojuje tudi določen datum obravnave. Biti zdravnik v tem času je umetnost, največji izziv pa je pravilna selekcija.« Zato je zelo pomembno, da k tej pravilni selekciji z ustrezno komunikacijo prispevamo tudi pacienti sami. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik . 25 ISSN 0351-8140, leto LII, št. 41, 9. oktober 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. ¿11,9. oktober 2020 3 Tema tedna, Aktualno 10-LETNI REZULTATI PROGRAMA SVIT NA CELJSKEM Pohvalna odzivnost v zgornjesavinjskih občinah Na celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so konec septembra objavili 10-letno poročilo o programu Svit, v katerem so za regijo in vsako občino posebej prikazani doseženi rezultati iz obdobja 2010-2019. Občine na Celjskem se med seboj v doseženih rezultatih oziroma odzivnosti vabljenih precej razlikujejo, dolgoročni cilj je najmanj 70-odsto-tna odzivnost vabljenih v program. ZGORNJESAVINJČANI Z NADPOVPREČNO ODZIVNOSTJO Cilj je bil lani presežen le v petih občinah celjske zdravstvene regije, med njimi vodi občina Gornji Grad (74,2 odstotka). Skoraj vsa leta v minulem desetletju se z nadpovprečno odzivnostjo lahko pohvalijo tudi prebivalci ostalih zgornjesavinjskih občin, gornjegrajski po odzivnosti najtesneje sledita občini Luče in Nazarje. UPADANJE NOVIH PRIMEROV RAKA DEBELEGA ČREVESA IN DANKE Preventiva programa Svit dobro deluje in dejansko rešuje življenja. Iz podatkov registra raka je razvidno, da že od leta 2011 beležijo upad novih primerov bolezni. Preden so v Sloveniji začeli izvajati program Svit, je bila večina primerov raka na debelem črevesu in danki odkrita v napredovani obliki, danes kar 65 do 70 odstotkov primerov tega raka odkrijejo tako zgodaj, da onkološko zdravljenje ni potrebno. V poročilu 10-letnih rezultatov Svita na Celjskem je zapisano, da se v povprečju v program v tej zdravstveni regiji vključi 64,7 odstotka vabljenih posameznikov. Zelo pomembno je namreč zgodnje odkrivanje te bolezni, saj je od tega odvisna uspešnost zdravljenja. V zdravstveni regiji Celje so v desetih letih raka na debelem črevesu in danki odkrili pri 368 osebah, večinoma v začetnem stadiju bolezni, zato dodatno onkološko zdravljenje ni bilo potrebno. GORNJEGRAJCI MED NAJBOLJ ODZIVNIMI NA CELJSKEM Dobri rezultati odkrivanja bolezni so odvisni od odzivnosti vabljenih oseb. Kot kažejo rezultati poročila, smo Zgornjesavinjčani precej dobro osveščeni in se na povabilo odzovemo. Izstopa občina Gornji Grad, ki ima v zadnjem desetletju v povprečju eno najvišjih odzivnosti v program na celjskem območju. Lansko leto se je na povabilo odzvalo kar 74,2 % vabljenih prebivalcev gornjegrajske občine, obeh spolov. Tudi 2017 je bila odzivnost pohvalna (70,66 %), v vseh desetih letih pa ni padla pod 60 %. Se pa razmerja med odzivnostjo moških in žensk v tej občini močno spreminjajo. Ženske so se večino let odzivale na vabila v višjem odstotku, lani pa so bili moški bolj odzivni za skoraj tri odstotke. V ostalih zgornjesavinjskih občinah je odzivnost 64,7-odstotna, približno takšno je tudi slovensko povprečje. Za Gornjegrajci so najbolj odzivni Lučani, ki so imeli skoraj celotno desetletno obdobje, z izjemo leta 2011, zabeleženo nadpovprečno odzivnost. Razmerje med odzivnostjo Lučanov in Lučank se skozi leta spremi- Slabše odzivni so vabljeni v program Svit Lju-benci in Solčavani. Do pred tremi leti je bil v občini Ljubno trend odzivnosti precej spremenljiv, sedaj pa je zabeležen naraščajoči trend. Ima pa glede na desetletno povprečje ta občina eno izmed nižjih odzivnosti. Skozi vsa leta so ženske bolj odzivne kot moški, lani je bil pri ženskah presežen prag 70 %. OBČINE SKUPAJ (%) ŽENSKE(%) MOŠKI (%) Gornji Grad 74,18 72,78 75,53 Luče 68,92 69,67 68,22 Nazarje 67,54 73,36 61,54 Mozirje 67,33 69,26 65,32 Rečica ob Savinji 66,08 69,08 62,77 Ljubno 61,76 70,11 53,68 Solčava 60,23 65,85 55,32 Odzivnost v program Svit v občinah Zgornje Savinjske doline po spolu in skupaj v letu 2019 (vir: NIJZ) nja. Tudi v občinah Nazarje, Mozirje in Rečica ob Savinji je bila odzivnost višja od povprečja na Celjskem. V Mozirju se ženske v višjem odstotku odzivajo na vabila, enako tudi v Nazarjah, na Rečici pa odzivnost še posebej niha pri ženskah, se pa v višjem odstotku odzivajo na vabila kot moški. Stanje je nekoliko zaskrbljujoče tudi v solčavski občini, ki ima v opazovanem desetletnem obdobju sicer eno izmed višjih povprečnih odzivnosti v naši zdravstveni regiji, vendar le-ta opazno upada, saj se je v lanskem letu v program odzvalo le še okoli 60 % vabljene populacije, kar je 13 % manj kot pred desetimi leti. Tatiana Golob PET LET DELOVANJA PC STANDARD IN NOVE EKIPE SASA INKUBATORJA 61 novih podjetij in 99 novih delovnih mest Direktorica SAŠA inkubatorja Karla Sitar (desno) je povedala, da je uspeh posledica kreativnosti, energije, znanja in trdega dela celotne ekipe. (Foto: sasainkubator.si) V sredo, 30. septembra, so v Podjetniškem centru Standard pripravili praznovanje ob 5. obletnici delovanja PC Standard in nove ekipe SAŠA inkubatorja. V petih letih je Podjetniški center Standard postal dom najboljših zagonskih podjetij SAŠA regije. V SAŠA inkubatorju je zraslo 61 novih podjetij, ki so skupaj ustvarila 99 novih delovnih mest. Podjetja v PC Standardu in PC Rudarskem domu so v letu 2019 skupaj ustvarila 11,2 milijona evrov čistih prihodkov, kar je 30-odstotna rast glede na leto 2018. V programe pa se je uspešno vključilo več kot 250 podjetij. Direktorica SAŠA inkubatorja Karla Sitar je povedala, da morajo, glede na to, da so v industrijskem okolju, razmišljati o specializiranem industrijskem inkubatorju, ki zagonskim podjetjem ponuja vso infrastrukturo in znanje. Na tak način bo dolina postala še bolj privlačna za mlade potenciale. Zavedati se je potrebno, da uspeh ne pride čez noč, ampak je posledica kreativnosti, energije, znanja in trdega dela celotne ekipe, je še dodala Sitarjeva. Barbara Rozoničnik 4 Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 Iz občin, Aktualno i OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Proračunski odhodki majhni zaradi koronavirusa Gornjegrajski svetniki so na zadnji seji občinskega sveta sprejeli odlok o podelitvi koncesije na področju javne službe pomoči na domu. V prvem branju so tudi sprejeli pravilnik o dodelitvi finančnih sredstev za razvoj malega gospodarstva v občini. Potrdili so višjo ceno programov v vrtcu Gornji Grad in Bočna. Prisluhnili so polletnemu poročilu o izvajanju proračuna ter polletnemu poročilu o poslovanju Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. ODHODKI LE 26-ODSTOTNI V prvi polovici leta so bili proračunski prihodki 43-odstotni, odhodki pa le nekaj več kot 26-od-stotni. Po besedah župana Antona Špeha je to zato, ker v prvi polovici leta zaradi novega koronavirusa niso bile izvedene številne aktivnosti in investicije. Večina odhodkov bo tako v drugi polovici leta, še ta mesec pa bo pripravljen reba- Ravnateljica mag. Blanka Nerad (levo) je predstavila razloge za dvig cene programov predšolske vzgoje v vrtcu. lans, saj bo že vidno, na katerih po- vplačil občin, ki so pokrivale izgubo. stavkah bodo spremembe. VPLIV COVID 19 NA POSLOVANJE Direktorica Javnega zavoda Zgor-njesavinjski zdravstveni dom Nazarje Božena Herzog je povedala, da je trenutni finančni rezultat zavoda pozitiven, predvsem na račun Realizacija programov ni takšna, kot so jo predvideli, predvsem zaradi novega koronavirusa, stroški pa so zaradi dodatnih nabav zaščitne opreme in sredstev višji od pričakovanih. Kakšen bo končni poslovni rezultat, bo odvisno od druge po- lovice poslovnega leta, je povedala Herzgova in svetnikom odgovorila na številna konkretna vprašanja. TRI ODSTOTKE VIŠJA CENA PROGRAMOV VRTCA Ravnateljica Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad mag. Blanka Nerad je predstavila vzroke za povišanje cen programov predšol- Za 3 odstotke se je povečala cena programov za otroke prve in druge starostne skupine. ske vzgoje v vrtcu Bočna in Gornji Grad. Cena programov se je za otroke prve in druge starostne skupine povečala za tri odstotke. Ustanovljen je bil tudi nov oddelek za drugo starostno obdobje, v katerem so otroci stari tri in štiri leta. V obeh vrtcih je šest oddelkov, v katerih je skoraj 90 otrok. Tekst in foto: ŠMS HITRA CESTA 3. RAZVOJNE OSI MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA Sredi oktobra začetek del na terenu Na priključku Gaberke, kjer je pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, bo po besedah pristojnih med 13. in 15. oktobrom potekala uvedba izbranega izvajalca v delo na cesti tretje razvojne osi na Koroško. Za odsek hitre ceste Sentrupert-Velenje je v teku potrditev investicijskega programa. MINISTRSTVO PROJEKT PODPIRA Na ministrstvu za infrastrukturo je nedavno potekal sestanek koordinacijskega odbora za spremljanje izgradnje tretje razvojne osi na Koroško s predstavniki DARS--a, ministrstva za okolje in ministrstva za infrastrukturo. Na sestanku so se prisotni seznanili s trenutnim stanjem projekta in aktualno problematiko na severnem delu tretje razvojne osi. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je Med letošnjimi finalisti ni krajev Zgornje Savinjske doline dejal, da infrastrukturno ministrstvo projekt podpira, izvedba poteka v skladu z načrti, a z manjšimi težavami na posameznih odsekih. SPORAZUM O LOKALNIH CESTAH V prvi fazi gradnje, ko bodo odvažali material z gradbišča, lokalne ceste menda ne bodo obremenjene. V drugi fazi bodo material za gradnjo hitre ceste dovažali po regionalnih cestah. V obdobju, ko bodo lokalne ceste obremenjene z gradnjo tretje razvojne osi, bo javnost o tem predhodno obveščena, so povedali. Za posamezne odseke bo izvajalec del z lokalno skupnostjo podpisal sporazum o obremenitvi lokalnih cest, s katerim se bo izvajalec del zavezal, da bo ceste po zaključku del vrnil v prvotno stanje. Marija Lebar Turistična zveza Slovenije je razglasila finaliste letošnje že 29. vseslovenske akcije z naslovom Moja dežela - lepa in gostoljubna. Ocenjevalna komisija tokrat med finaliste ni uvrstila krajev Zgornje Savinjske doline. UREJENOST KRAJA IN UPOŠTEVANJE HIGIENSKIH STANDARDOV Strokovna komisija je ocenjevala turistično ponudbo in urejenost krajev, mest in trgov, njihovo gostoljubnost ter varovanje naravne in kulturne dediščine. Zaradi epidemije novega koronavirusa so letos posebno pozornost namenjali upoštevanju higienskih standardov turističnih ponudnikov ter destinacij. Ocenjevali so 37 izletniških krajev, 39 mest, 13 turističnih krajev in prav toliko zdraviliških krajev, 7 mladinskih prenočišč, 19 kampov in glam-pingov, 16 tematskih poti ter urejenost Petrolovih bencinskih servisov. ZMAGOVALCI ZNANI SREDI OKTOBRA V tokratni akciji Moja dežela -lepa in gostoljubna so se za priznanje potegovali tudi Ljubno ob Savinji in Luče ter kamp Menina, ki pa se med finaliste niso uvrstili. V kategoriji kampov in glampin-gov pa je v družbo najbolje ocenjenih uvrščen Forest glamping resort Blaguš, ki spada pod blagovno znamko Charming Slovenia v lasti podjetnika Iztoka Podkrižnika z Ljubnega ob Savinji. Zmagovalce bo zveza razglasila na Dnevih slovenskega turizma v Laškem sredi oktobra. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 5 Iz občin, Zdravstvo, Gospodarstvo SVET USTANOVITELJIC JAVNEGA ZAVODA ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Zadovoljni po pregledu poročil o izvajanju sanacije trenutnega poslovanja Na sedežu nazarske občine so se 29. septembra zbrali županji in župani vseh sedmih zgornjesavinjskih občin, ustanoviteljic Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Direktorica zavoda Božena Herzog jih je seznanila s potekom sanacije in jim predstavila poslovno poročilo o delovanju zavoda v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Govorili so tudi o potrebnosti oziroma nepotrebnosti podelitve koncesije za prevoz sanitete in dialize. ZADANE AKTIVNOSTI GREDO PO ZASTAVLJENEM PROGRAMU Po potrditvi dnevnega reda in zapisnika pretekle seje so se sodelujoči seznanili s sklepom sveta zavoda, da na mesto predsednika imenuje Franca Miklavca. Za tem je sledilo poročilo Her-zogove o izvajanju sanacijskega načrta, sprejetega konec leta 2018. Zadane aktivnosti se izvajajo po zastavljenem programu, kar kažejo tudi boljši poslovni rezultati. Ob tem je predlagala, županji in župani pa so njen predlog sprejeli, da se zaradi spremenjenih razmer v času covida-19 sanacija po takrat sprejetem načrtu zaključi. Dogovorili so se, da pozovejo nadzorne svete občin, da do konca novembra izvedejo revizijo poslovanja zavoda in pripravijo skupno revizijsko poročilo. Z njim naj se to poglavje delovanja zavoda zaključi. NEPREDVIDENI STROŠKI ZARADI IZREDNIH DOGODKOV Zavod se je moral v prvem polletju tega leta soočiti tudi z vrsto izrednih dogodkov, ki so povzročili za 222.000 evrov odhodkov. Po pogodbi iz novembra 2019 je bila reševalcem nakazana razlika, ki je nastajala več let, do upravičene plače v višini 95 tisočakov, zaradi covi-da-19 pa je prišlo tudi do 41.000 evrov izpada prihodkov. ZZZS je namreč nakazal le 80 odstotkov sredstev. Dodatni materialni stroški, večinoma zaradi nabave večje količine zaščitnih sredstev, so zavod stali 44.000 evrov. Strošek, ki ni bil predviden, pa so povzročila dodatno potrebna de-lovišča. Gre predvsem za izvajanje triaže pred vstopom v zdravstvene domove. Znesek se je povzpel na 42.000 evrov. Direktorica računa, da bodo stroški, ki so nastali in še nastajajo zaradi epidemije, s strani ZZZS pokriti. POSLOVANJE V PRVEM POLLETJU ZAZNAMOVALA EPIDEMIJA Poslovanje zavoda je tako na strani prihodkov kot odhodkov zaznamovala epidemija. De- javnosti so se izvajale v manjšem obsegu, kot je bilo predvideno. Nekatere pa so bile popolnoma zaustavljene. Prihodki kljub delnemu pokrivanju stroškov s strani ZZZS niso sledili rasti odhodkov, predvsem na račun dodatnih stroškov zaščitne opreme in drugih stroškov, povezanih z izvajanjem zaščitnih ukrepov. Ob vsem povedanem so županji in župani izrazili podporo Herzogovi pri njenem dosedanjem delu. Po njihovem se vidi njen strokovni črta namreč sprejel sklep, da podeli koncesijo za opravljanje nenujnih prevozov v okviru reševalne službe. Sklep je bil sprejet na pobudo prejšnje direktorice, da naj zavod ne bi bil sam sposoben opravljati te dejavnosti. Sedanja direktorica trdi, da zavod to dejavnost lahko in je sposoben opravljati sam. Za izvajanje ima zavod najetega pogodbenega izvajalca, po njegovem plačilu pa zavodu še vedno ostane del prejetih sredstev s strani ZZZS. Direktorica zavoda Božena Herzog (druga z desne) je županji in župane seznanila s potekom sanacije in jim predstavila poslovno poročilo o delovanju zavoda. pristop do dela in skrb za zmanjševanje stroškov, kjer je to mogoče. Hkrati si prizadeva za iskanje dodatnih prihodkov, ki jih lahko zavod pridobi iz naslova dejavnosti. DILEMA OKOLI PODELITVE KONCESIJE V zadnji točki dnevnega reda so se prisotni lotili še dileme okoli že sprejetega sklepa. Svet ustanoviteljic je v okviru sanacijskega na- Herzogova zato predlaga, da obdržijo tudi to dejavnost oziroma prevoze in jih še naprej izvajajo na isti način, torej s pomočjo pogodbenika. Prisotni so se zato odločili, da se o tem pogovorijo na svetu za ekonomijo, svet ustanoviteljic pa se bo o sklepu dokončno izrekel na naslednji seji, predvidoma decembra letos. Tekst in foto: Benjamin Kanjir 100 NAJHITREJŠIH V SAVINJSKO-ZASAVSKI REGIJI Med najhitreje rastočimi šest zgornjesavinjskih podjetij Družba Dnevnik je nedavno objavila spisek sto najhitreje rastočih podjetij v savinjsko-zasavski regiji. Med njimi je tudi šest gospodarskih družb, ki imajo sedež na območju Zgornje Savinjske doline. Lansko leto je bilo na tej lestvici pet, v letu poprej pa tri podjetja z našega območja. Najviše, to je na 15. mestu, najdemo Tech3, podjetje iz Nazarij z indeksom rasti 342. Na 34. mestu je Zadražnik transport iz Mozirja, katerega indeks rasti je 282. Sledi družba Plesnik d. o. o. iz Solčave na 26. mestu z 273 indeksnih točk rasti. Na 28. mestu najdemo Elektro Ugovšek z Ljubnega, indeks 263. Z indeksom 197 se je na 81. mesto uvrstila družba Podkrižnik Ljubno, na 99. mestu pa najdemo A. M. Miklavc z Rečice ob Savinji (185). Štiri od omenjenih podjetij so bila na lestvici že lani in vsa štiri so indeks rasti od takrat znatno izboljšala. Nova na tokratni lestvici glede na lansko leto sta Tech3 in A. M. Miklavc. Lestvico so v podjetju Dnevnik pripravili tako, da so upoštevali indeks rasti v zadnjih petih letih, to je od 2014 do 2019. Vstopni pogoj je bil tudi najmanj 15 zaposlenih. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 Gospodarstvo, Organizacije LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE S tretjim razpisom do kakovostnih in raznolikih projektnih predlogov LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline (LAS ZSŠD) je sredi januarja objavil 3. javni poziv za zbiranje projektnih predlogov za uresničevanje strategije lokalnega razvoja. Poziv je bil zaključen v začetku junija, predloge je pregledala strokovna ocenjevalna komisija in izbor posredovala v potrditev upravnemu odboru LAS. OCENJENIH 19 VLOG V 3. pozivu so bila na voljo sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada (EKSRP) v višini nekaj več kot 150 tisoč evrov in iz Evropskega regionalnega sklada (ESRR) dobrih 484 tisoč evrov, skupaj dobrih 634 tisoč evrov. Na javni poziv je prispelo skupaj 20 vlog, šest za sofinanciranje iz EKSRP sklada in 14 iz ESRR sklada. Ena vloga za sofinanciranje iz EKSRP sklada ni bila POMURSKI SEJEM Predsednica LAS ZSŠD Majda Potočnik: »Območje očitno počasi organsko prepoznava prednost in moč skupnega načrtovanja in delovanja.« pravilno označena in je bila vrnjena prijavitelju. Upravni odbor LAS je na podlagi poročila ocenjevalne komisije LAS potrdil sedem vlog za nadaljnje sofinanciranje. Podeljena letošnja prestižna priznanja V okviru Festivala dogodivščin, ki je od 25. do 27. septembra na sejmišču v Gornji Radgoni tudi v živo spremljal Spletni sejem Agra, so bila podeljena priznanja ocenjevanj kakovosti pod sejemskim okriljem. Podeljena so bila v šestih kategorijah, v dveh od njih sta priznanja prejeli tudi podjetji z našega širšega območja. To sta Mlekarna Celeia Arja vas in Voda 902. VODI 902 VELIKA ZLATA MEDALJA Kot že vrsto let doslej se je v kategoriji sokov, brezalkoholnih pijač in embalirane vode visoko povzpelo podjetje Voda 902. Za vodo 902 z okusom bezga so dobili veliko zlato medaljo. Zlato je osvojila tudi njihova voda 902, s srebrom pa so bile nagrajene vode 902 z okusom breskve, zelenega jabolka, jagode ter pomaranče in limone. V PODJETJU VESELI PRIZNANJ Direktor podjetja Voda 902 Matevž Zavolovšek je povedal, da se podelitve priznanj zaradi delovnih obveznosti niso mogli udeležiti. »Bili pa smo zelo veseli, saj ta priznanja potrjujejo naš trud in usmeritev v nenehno nadgrajevanje kakovosti. Priznanja pa so konec koncev tudi dobrodošla promocija naših pijač.« VEČ ZLATIH, SREBRNIH IN BRONASTO PRIZNANJE Se pred tem, ko se je programski svet konec junija odločil, da sejma Agra letos ne bo, so komisije ocenile prispele izdelke in objavile rezultate. Mlekarna Celeia, ki odkupuje mleko tudi od zgornjesavinjskih rejcev, je prejela tri zlate medalje za trajna mleka različnih vrst, tri srebrna priznanja za seneni sir in mlečne namaze ter bronasto priznanje za jogurt mlečne kraljice viljamovka. Marija Lebar Predlagane operacije bo vodilni partner LAS, to je Zavod Savinja, vnesel v spletne aplikacije pristojnih institucij. O dokončni potrditvi operacij bodo za EKSRP odločali na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za ESSR sklad. O dokončni odločitvi bodo prijavitelji obveščeni torej od pristojnih nacionalnih inštitucij. KAKOVOSTNI PREDLOGI IN PESTRE VSEBINE Prijavljeni projekti so vsebinsko zelo kakovostni, tudi vloge so dobro pripravljene. Skoraj vsi prijavljeni projekti, vključno z ne-izbranimi, se vsaj posredno nanašajo na turizem oziroma bi lahko doprinesli k turistični ponudbi preko športa, kulture, kulina-rike ..., kar kaže na velik razvojni potencial in hkrati potrebo na tem področju. Predsednica LAS ZSSD Majda Potočnik je ob tem povedala: »Projekti izkazujejo trajnost; nekateri vključujejo investicijo, ki je trajna sama po sebi, drugi dogodke in doživetja, ki že odražajo neko rdečo nit razvoja posameznih območij Zgornje Savinjske in Sa-leške doline na področju družbenih dejavnosti ali turizma in lahko predstavljajo bodočo usmeritev območja.« VEČJA STOPNJA POVEZOVALNOSTI Razveseljuje tudi dejstvo, je še pojasnila Potočnikova, da se projekti iz različnih območij dopolnjujejo in ne ponavljajo. »Upam, da nisem preveč optimistična, če menim, da območje očitno počasi organsko prepoznava prednost in moč skupnega načrtovanja in delovanja.« Glede na pretekle tokratni projekti izkazujejo tudi večjo stopnjo povezovalnosti. Pri tem sogovornica misli na število in vrsto partnerjev oziroma sodelujočih pri posameznem projektu. Po številu vključenih prednjači izbrani projekt »Vzpostavitev mreže brezplačnih prevozov za socialno ogrožene 634 tisoč evrov je bilo na voljo v 3. javnem pozivu. skupine in socialne medgeneracij-ske mreže e-mobilnosti«, ki vključuje šest občin Zgornje Savinjske doline, zasebni sektor, nevladne organizacije . in je praktično edini »socialni« projekt. PRED VRATI ŽE NASLEDNJE PROGRAMSKO OBDOBJE Tokratni javni poziv je načeloma zadnji poziv LAS ZSSD v tem programskem obdobju, saj se z njim porabljajo praktično vsa razpoložljiva sredstva. »Naslednje programsko obdobje (2021-2027) je tik pred nami. Zagotovo se bodo spremembe, ki jih narekuje EU, odražale tudi pri LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Veselim se, ker vodilni partner dogajanje pozorno spremlja in o njem seznanja člane LAS ter proaktivno sodeluje v razpravah o bodoči politiki lokalnega razvoja. Želim, da bi o lokalnem razvoju zavzeto in zavestno razpravljali vsi deležniki in ga tako po svojih močeh tudi sooblikovali,« je zaključila Potočnikova. Tekst in foto: Marija Lebar Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 7 Intervju BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Inovativnost in inovativna kultura zapisana v DNK podjetja Tovarna BSH Hišni aparati Nazarje letos praznuje pet desetletij svojega obstoja. V tem obdobju so se povezali z različnimi partnerji, prodajali male gospodinjske aparate tudi po nekdanji Jugoslaviji. Po izgubi jugoslovanskega trga so zamenjali lastnika in pričeli z vlaganji in širitvijo. Danes je to vodilno podjetje, ki izdeluje najbolj zahtevne izdelke. Specializirano je za razvoj in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane in napitkov. Letos je prejelo zlati grb občine Nazarje. O njihovem delu in poslovni poti smo se pogovarjali s ključnimi ljudmi podjetja: s članoma vodstva, direktorjem področja gospodarjenja Boštjanom Gorjupom, ki je tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, in Matijem Petrinom, direktorjem, odgovornim za tehnično področje, ter direktorico kadrovskih in splošnih zadev Sonjo Špoljaric. - Iskrene čestitke ob jubileju podjetja BSH Hišni aparati Nazarje na tej lokaciji. Verjetno se zavedate, da se jubileja veseli praktično cela Zgornja Savinjska dolina, saj dajete kruh številnim družinam? Boštjan Gorjup: Hvala. V podjetju smo ponosni na prehojeno pot. Z močnim občutkom samozavesti lahko gledamo tudi naprej, kajti zavedamo se, da smo se na tej poti skupaj nekaj naučili in dobrega storili. Veseli smo, da nas lokalno okolje sprejema takšne, kot smo. A nismo dobro sprejeti samo v tej dolini, temveč tudi v celi Sloveniji. Smo namreč center znanja za gospodinjske aparate. Preko njega v slovensko okolje prenašamo ogromno dobrih praks. Po tej poti smo tudi center odličnosti za koncern Bosch, ki prav zaradi naše odličnosti tukaj vlaga in se od nas uči. - Kako ocenjujete prehojeno pot oziroma katere pomembne mejnike bi izpostavili? BG: Pet desetletij dela bi lahko razdelili na pet obdobij. V prvem desetletju je bilo potrebno preživeti in se povezati s pravimi partnerji, kar je ta tovarna znala. Naslednjih deset let je bilo obdobje rasti, v katerem se je povečeval obseg proizvodnje, novih izdelkov, delno tudi prodaje lastnih izdelkov po tedanji Jugoslaviji. Tretji mejnik je bil poleg poplave izguba jugoslovanskih trgov ter prehod lastništva. Potem je prišlo četrto desetletje, ko se je ladja obrnila v pravo smer profitabilnosti, velikih investicij in v razvoj ter se zaključilo z odločitvijo lastnika, da tu proizvaja najbolj zahtevne gospodinjske aparate. In peto desetletje, ki ga zaključujemo rekordno. Izdelujemo najbolj zahtevne izdelke koncerna, ki jih prodajamo po cenah nad tisoč evrov v vseh trgovinah sveta. Imamo zadovoljne zaposlene, zato ker smo v tem času uredili sistem nagrajevanja. Oblikovali smo tako kulturo, ki nas še bolj povezuje in na dolgi rok dela uspešne. - Bi mogoče izpostavili kakšnega posameznika, ki je ključno vplival na razvoj podjetja? BG: Zgodba podjetja je bila vedno zasnovana na skupini, ki je vedno znala skupaj sodelovati. Zato pri nas ni važno, ali si direktor ali inženir. Vedno je bila ekipa tista, ki je znala narediti korak naprej in premagati oviro, ki je bila prisotna na poslovni poti, s tem pa zagotavljati dobre osnove za prihodnje. Vsak zaposleni se tega zaveda. - Vemo, da se v sodobnem svetu vse spreminja, tehnologija, družba, znanost ... in da morate odločno slediti tem spremembam. Kje sami vidite prihodnost? BG: Ljudje bodo vedno rabili pripomočke za pripravo hrane. Mi bomo vedno na te izzive pokušali odgovoriti z izdelkom, ki bo tako ino-vativen, da bodo potrošniki z veseljem posegali po njem. Zavedamo se, da bomo jutri živeli nekoliko drugače. Saj tudi mi živimo drugače, kot so naši starši. Zato bo naš izziv, da znamo predvideti prihodnost in videti priložnosti, ki jih prinaša tehnološki napredek, ter jih na pravi način in pravi čas integrirati v naše poslovanje s procesi ali izdelki, ki bodo atraktivni za naše kup- O njihovem delu in poslovni poti so spregovorili (z leve) direktor področja gospodarjenja Boštjan Gorjup, direktor Matija Petrin, ki je odgovoren za tehnično področje, ter direktorica kadrovskih in splošnih zadev Sonja Špoljaric. - Vemo, da se v takšnem obdobju dogajajo vzponi in padci. Kako neprijetne izkušnje spreminjate v izzive? BG: Mi vse izzive sprejmemo kot nekaj naravnega in se učimo iz lastnih napak. In prav zaradi sodelovanja ter podpore, ki je v DNK zapisu našega podjetja, nas nič ne more vreči s tira. Sicer sprejemamo, da ljudje delamo napake, saj je nemogoče biti brez njih. A, če se iz njih znaš naučiti, postaneš še boljši. - Za podjetje je značilna izjemna družbena odgovornost in vpetost v lokalno okolje. Zakaj se vam zdi to pomembno? BG: Ko sem pri tridesetih letih postal direktor, sem si prebral veliko načel ustanovitelja podjetja. In družbena vpetost je bila ena ključnih. To poslanstvo živimo tudi v Nazarjah z namenom, da živimo v okolju, kjer lahko tudi na tak način drug drugemu polepšamo življenje. ce. Trdno sem prepričan, da nam prehojena pot in trenutna uspešnost dajeta to zagotovilo tudi v prihodnje. - Podjetje vodite približno 14 let z vmesno dveletno prekinitvijo, ko ste prevzeli druge naloge v okviru sistema BSH. Ste se takrat, torej v letu 2016, razveselili, da ste se vrnili v Nazarje? BG: Ko sem se pred dvajsetimi leti pripeljal v Nazarje, sem se razveselil, ko sem videl, v kakšno okolje sem prišel. V teh dvajsetih letih me je pot vodila po šestih državah, kjer sem delal ter tudi živel. Sproti se veselim vsake lokacije, kamor koli grem. Vem, da se v tem okolju učim in osebnostno rastem. Tako sem bil vesel odhoda tudi v Nemčijo, kjer sem v koncernu spoznal veliko zanimivih stvari. Povratek v Nazarje z vsem pridobljenim znanjem je bil prav tako vesel trenutek, saj sem vedel, da bom prav i> 8 Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 Intervju Boštjan Gorjup: »Izdelujemo najbolj zahtevne izdelke koncerna, ki jih prodajamo po cenah nad tisoč evrov v vseh trgovinah sveta.« s tem znanjem lahko pomagal podjetju pri nadaljnji poti. - Tudi vam izrekam čestitke ob jubileju podjetja in prejetju zlatega grba občine Nazarje. Tudi vi ste otrok BSH-ja, če se lahko tako izrazim, kajne? Matija Petrin: Hvala za čestitke, ponosni smo na priznanje, ki smo ga prejeli od lokalne skupnosti. Res sem skoraj dobesedno otrok BSH. 2e mama je delala tu, sam pa sem prag tovarne prestopil prvič pred 36 leti kot srednješolec in spoznal njeno notranjost. Postal sem štipendist. Zgodba se je nato nadaljevala preko univerze. Leta 1994 sem tu nastopil prvo službo kot pripravnik na področju tehnologije. V podjetju sem nato opravljal več različnih funkcij od tehnologa, vodje proizvodnje ... Imel sem priložnost, da do potankosti spoznam proizvodni proces in organizacijo. V vmesnem času sem odšel na Kitajsko, kjer sem pomagal postaviti največji center za proizvodnjo gospodinjskih aparatov za BSH. Po vrnitvi s Kitajske sem prevzel vodenje tehničnega dela tovarne. V zadnjih treh letih pa vodim tehnični del celotne organizacije BSH Hišni aparati Nazarje. - Podjetje v Nazarjah iz leta v leto raste tako po številu izdelkov kot po številu zaposlenih, da o proizvodnih in skladiščnih prostorih niti ne govorimo. Če se ne motim, je bilo na začetku zaposlenih okrog 200 ljudi. Danes so seveda številke bistveno drugačne? MP: Ja, danes nas je več kot 1.600 delavcev in lahko rečem, da smo v petih desetletjih zelo zrasli. Naredili smo ogromne korake. To pove tudi slika iz zraka. Leta 1970 je bila površina nekje okrog dva tisoč kvadratnih metrov proizvodnih in skladiščnih površin, danes pa je skupaj z zunanjimi skladišči več kot 36 tisoč kvadratnih metrov površin. Imamo namreč tudi nekaj najetih prostorov za skladiščenje. - Specializirani ste za razvoj in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane in napitkov. Kako so rastle številki glede izdelkov? MP: V preteklosti smo na tej lokaciji izdelovali bolj enostavne izdelke, kot so stenske tehtnice, ročni mešalnik na motorni pogon. Slednji se je tedaj pričel proizvajati v sodelovanju z Bos-chem. Pozneje smo dodali kavni mlin, multipraktik. Po prevzemu Boscha leta 1993 smo dodali še aparate za pripravo hrane. Prelomnica pa je bila 2008, ko smo aparatom za pripravo hrane dodali še aparate za pripravo napitkov. Letos bomo obojih proizvedli približno osem milijonov. - Kateri vaš izdelek bi označili za paradnega konja podjetja? MP: Skozi zadnjih 50 let smo imeli različne izdelke, ki so zaznamovali naš razvoj. V zadnjih desetih letih pa lahko rečem, da imamo na področju hrane kuhinjski aparat MUM5, ki je na voljo v veliko barvnih izvedbah in s pestro izbiro različnih priključkov in dodatkov. Letos smo mu dodali tehtnico in s tem tudi prejeli nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za inovativnost. Pri aparatih za pripravo napitkov pa je to kavni aparat EQ6, ki je v srednjem cenovnem razredu in je najbolj priljubljen med našimi kupci, saj je razmerje med ceno in kvaliteto kavnih napitkov zelo dobro. - V samem proizvodnem procesu se je v zadnjih letih zgodilo nekaj sprememb, med drugim mislim na skladiščenje izdelkov. Imate sedaj dovolj prostora? MP: Pri izhodnem skladišču si želimo, da bi to bilo vedno prazno, saj si želimo, da bi kupci posegali po naših aparatih tako hitro, da mi tega skladišča ne bi mogli napolniti. In prav to se nam v letošnjem letu dogaja. Tako da lahko rečem, da je to skladišče dovolj veliko. Pri vhodnem skladišču pa imamo zunanje partnerje. Tako imamo dve skladišči, ki v tem trenutku zadoščata za vse potrebe po repro materialu. V prihodnje tako ne bomo gradili, temveč je naš fokus optimirati procese v celotni nabavni verigi, od dobaviteljev do našega končnega izdelka, in se s tem izogniti nepotrebnim izgubam. V tovarni živimo filozofijo vitke proizvodnje, kjer so skladišča in skladiščenje materiala v njih tretirane kot izgube, ki jih končni kupec ni pripravljen plačati. - Vemo, da so Hišni aparati praktično vsa leta gonilna sila na področju razvoja, sprememb in novosti, ki jih vnašate v izdelke. MP: Z inovativnimi izdelki si odpiramo pot do novih kupcev. Moderne, tako imenovane »pametne« aparate že povezujemo v platformo »Home connect« in tako omogočamo uporabniku boljšo in bolj enostavno uporabo. Prvi tak- šen pameten izdelek z imenom Cookit smo pričeli proizvajati v pričetku letošnjega leta, prodaja pa v tem trenutku poteka na nemškem in avstrijskem trgu. S Cookit-om lahko poleg klasičnih funkcij gospodinjskih aparatov, kot so sekljanje in gnetenje, uporabljamo pečenje, na primer mesa, kajti aparat kot prvi na tržišču dosega temperaturo 200 stopinj Celzija. Tudi ostalo paleto izdelkov posodabljamo in lahko rečem, da so vse inovacije pod vplivom današnje digitalizacije, ki bo uporabnikom omogočala modernejšo uporabo naših gospodinjskih aparatov. Vsi upamo, da bodo omenjene inovacije izboljšale in opogumile še več gospodinj in predvsem moško populacijo, da se bodo odločili za kuhanje v domači kuhinji. - Vsako leto ste ponosni na številne inovacije, ki nastajajo v vašem podjetju. Verjetno je treba kar precej truda vložiti v okolje in procese, ki spodbujajo inovativno dejavnost? MP: Inovativnost in inovativna kultura sta zapisana v DNK podjetja. Ekipe in njihovi posamezniki so tisti, ki kreirajo, delijo svoje ideje. V podjetju vse te aktivnosti zelo spodbujamo v smislu izobraževanja in izmenjave dobrih praks znotraj podjetja in tudi seveda širše. Z našimi inovacijami smo prisotni tako na regionalni kot na državni ravni. Smo večkratni dobitniki zla- Boštjan Gorjup: »Imamo zadovoljne zaposlene, zato ker smo v tem času uredili sistem nagrajevanja. Oblikovali smo tako kulturo, ki nas še bolj povezuje in na dolgi rok dela uspešne.« tih priznanj za naše inovativne izdelke. Tudi letos bomo na Brdu pri Kranju predstavili dva dosežka z regionalne ravni in pričakujem nagrade najvišjega nivoja. Poleg na inovativne izdelke smo zelo ponosni tudi na inovativni pristop pri spreminjanju procesov na vseh področjih v organizaciji, kajti prvi smo znotraj BSH-ja uvedli tako imenovano »va-lue stream« organizacijo, ki dodatno spodbuja ljudi, da razmišljajo ne samo kot ekipa, ampak kot zmagovalna ekipa, kar tudi kot podjetje smo. - Na žalost nas ogroža novi koronavirus, ki nam nekako ne pusti dihati. V podjetju ste, sploh v proizvodnji, kar precej na udaru različnih ukrepov. Kako jih sprejemajo zaposleni? MP: Bili smo prva tovarna znotraj koncerna BSH in tudi prvi v Sloveniji, ki smo marca zaprli vrata podjetja zaradi razglašene pandemije. In bili smo prvi, ki smo po štirinajstih dneh pričeli s proizvodnjo. Ta čas smo izkoristili za izvajanje vseh potrebnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja zaposlenih. Vse to smo dobro izpeljali in naši ukrepi so nekako postali standard v slovenski industriji. / Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 9 r Intervju Matija Petrin: »Ja, danes nas je več kot 1.600 delavcev in lahko rečem, da smo v petih desetletjih zelo zrasli. Naredili smo ogromne korake.« Seveda pa nošenje mask osem ur na dan ni enostavno, zato smo v proizvodnih procesih uvedli tudi dodatne odmore, da se ljudje lahko malo spočijejo. Sodelavci so nam, če lahko tako rečem, hvaležni za tako veliko skrb za zdravje njih samih in seveda posledično tudi njihovih najbližjih članov družine. - V obdobju korone je potrebno veliko prilagajanja v proizvodnji. Torej ste tudi v tem pogledu družbeno odgovorni? Sonja Špoljaric: Lahko rečem, da je prisotnost virusa neka nova normala, saj se mu ne moremo popolnoma izogniti. Kot je že gospod Petrin dejal, smo naredili vse, kar je bilo potrebno. Stalno ljudi na to opozarjamo. Vsak teden zaposlenim pošiljamo sporočila, na kaj moramo paziti in kako bo delo organizirano, da bodo procesi in delo potekali varno. Obenem pa pričakujemo odgovorno ravnanje vsakega zaposlenega. Varnost in varstvo zaposlenih nam je na prvem mestu. - Kljub temu se je virus pojavil tudi pri vas? SŠ: Pri nas je prišlo v času intervjuja do okužbe petih sodelavcev v njihovem prostem času na zasebnih zabavah in ne na delovnem mestu. Delavci se morajo zavedati, da tako, kot je podjetje odgovorno, morajo biti tudi zaposleni odgovorni in razmisliti, kje se gibljejo, s kom prihajajo v stik in upoštevati vse zaščitne ukrepe. Tako so doma ostali vsi, ki so bili v stiku z okuženimi. Maksimalno je poskrbljeno, da ne bi prišlo do novih okužb. - Govorili smo že o številu zaposlenih. Kakšna je struktura zaposlenih v podjetju? SŠ: Razmerje zaposlenih po spolu je približno 50:50, pri čemer v proizvodnji rahlo prevladujejo ženske, v režiji pa je več moških. Povprečna sta- rost je 42,5 leta in se je v preteklih letih le malo spreminjala ne glede na število delavcev, ki se jih je zaposlovalo. - Kako je z bolniško odsotnostjo? SŠ: V primerjavi s slovenskim povprečjem je naša bolniška odsotnost višja, če jo primerjamo z elektro industrijo, pa je nižja. Kljub temu smo si bolniško vzeli za izziv, kako jo obvladovati in opredeliti razloge. V okviru projekta smo izvedli več aktivnosti, vsako leto obnovimo program aktivnosti Čili za delo, ki je fokusiran na dejansko zdravstveno problematiko. Imamo program Hrast s programom ugodnosti za zaposlene, spodbujamo skrb in soodgovornost zaposlenih za svoje zdravje. Imamo tudi različne aktivnosti v programu Aktivni do zrelih let. Z njim želimo, da zaposleni zdravi, usposobljeni in motivirani ostanejo do konca svojega delovnega obdobja. - Ponovno iščete nove sodelavce. Koga bi radi privabili? SŠ: Očitno je korona vplivala tudi na dejstvo, da ljudje ostajajo več doma in več uporabljajo gospodinjske aparate, kar pomeni za nas večja naročila. Za nas je druga polovica leta običajno Sonja Špoljaric: »Kadrovska služba so ljudje za ljudi. Vse se vrti okrog človeka.« čas visoke sezone, ko iščemo dodatne zaposlene predvsem za delo v proizvodnji, v letošnjem letu so potrebe še bistveno večje kot običajno. Prav tako iščemo več strokovnjakov predvsem za različne pozicije v razvoju hrane in napitkov. - Podjetja, kot je vaše, ki imajo močne razvojne oddelke, se še posebej pritožujejo, da ne dobijo ustreznega kadra in da na srednjih šolah in fakultetah dijakov in študentov ne pripravijo na pričakovanja delodajalcev. Kakšne so vaše izkušnje? SŠ: V preteklosti smo zelo okrepili vse oblike sodelovanja s šolami in fakultetami in vsebinsko obogatili vse segmente dela z mladimi. Tako pokrivamo počitniško delo, obvezno prakso, vajeništvo, štipendiste in pripravništvo. Naši strokovnjaki aktivno sodelujejo s posameznimi šolami in fakultetami, bodisi z razpisanimi diplomskimi nalogami, projekti ali pa nazornejšo predstavitvijo našega dela. S tem iščemo optimalno povezavo mlade generacije v naš način dela in razmišljanja. - Veliko vlagate v mlade. Imate počitniško varstvo otrok za svoje zaposlene. SŠ: Za nas so vsi zaposleni pomembni, ne glede na njihovo starost, programe pa prilagajamo na potrebe posamezne skupine. Sistematično skrbimo za razvoj kompetenc zaposlenih, za njihov osebni in strokovni razvoj, kot tudi razvoj kariere. Omogočamo vrsto programov za lažje usklajevanje delovnega in prostega časa, pri čemer so BSH junior počitnice, kot mi temu pravimo, ena od oblik aktivnega preživljanja prostega časa otrok zaposlenih, ko so njihovi starši v službi. Te letos zaradi covid-19 situacije nismo organizirali. - Na podlagi raziskav zadovoljstva zaposlenih ste v podjetju uvedli veliko sprememb in novosti, opravljate razgovore, skrbite za zdravje. Se vam zdi pomembno vlagati v človeka? SŠ: Ja, seveda. Ljudje so izrednega pomena, pravimo, da ljudje naredijo razliko. Zato vsa vlaganja jemljemo kot investicijo danes, s katero bomo lažje zadovoljili zahtevam, ki jih prinaša jutrišnji dan. Glede na to, kako smo v preteklih letih v podjetju rasli in se razvijali, lahko rečem, da predstavljamo podjetje z dobrimi praksami in dobrim rezultatom. To je način, kako uspeti v današnjem hitro spreminjajočem se svetu. - Nekoč ste dejali, da je kadrovska služba duša in srce podjetja. Še vedno menite tako? SŠ: Kadrovska služba so ljudje za ljudi. Vse se vrti okrog človeka. Če ne vlagaš v njih, tudi pri delovnih procesih in proizvodnji produktov ne bo prišlo do rezultata. Zato so zame ljudje še vedno na prvem mestu in bodo tudi ostali. - Verjetno boste v vaši službi pripravili prireditve ob jubileju podjetja. Kaj lahko pričakujemo? SŠ: Z ozirom na to, da naš jubilej sovpada s korona obdobjem, je veliko naših idej propadlo, še posebej tistih, ki so vezane na večja zbiranja ljudi. Tako je odpadel naš vsakoletni piknik, verjetno ne bomo organizirali božične zabave, dneva odprtih vrat. Imamo pa v načrtu odprtje novega razvojnega centra. V sklopu srečanja z upokojenci bomo pripravili tudi srečanje vseh bivših direktorjev. Kar se lokalnega okolja tiče, pa se aktivnosti dogajajo. Tu predvsem mislim na donacije različnim organizacijam, ustanovam in društvom. Postavljamo pa tudi muzej naših izdelkov. Tekst in foto: Marija Šukalo 10 Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 Iz občin, Oglasi V OBČINI RECICA OB SAVINJI ODPRTA ŠTEVILNA GRADBIŠČA Koncesijo za občinske ceste prevzema VOC Celje Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec se je konec septembra na obisku v Mozirju zavzel za izboljšanje cestne infrastrukture v Zgornji Savinjski dolini. S tem ciljem tudi v občini Rečica ob Savinji potekajo gradbena dela na več cestnih odsekih. Gre predvsem za sanacijo cest in plazov, ravno v tem času pa je bila podpisana koncesijska pogodba z družbo VOC Celje, ki prevzema zimsko in investicijsko vzdrževanje rečiških občinskih cest. SANACIJA PLAZU V POLJANAH Pretekli teden je županja Ana Nuša Rebernik podpisala pogodbo za sanacijo plazu na cesti Ze-ronice-Tišler, odcep Poljane. Gre za projekt v vrednosti 120 tisoč evrov. Občinska uprava predvideva, da bo pridobila približno 90 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Gradbena dela so v teku, zaključena naj bi bila sredi novembra. V tem času bo cesta zaprta, obvozi so urejeni. ODPRTO TUDI GRADBIŠČE SPODNJA REČICA Večja obnova cestne infrastrukture se obeta tudi v Spodnji Rečici, kjer bo občina poskrbela za gradnjo pločnika in obnovo avtobusnih postaj ter vodovoda. Vzporedno z občinsko investicijo bo Direk- pridobila približno 90 tisoč evrov nepovratnih sredstev. GRADBIŠČE HOMEC Sanacija plazu na lokalni cesti Homec-Bočna je v zaključni fazi. Hkrati s sanacijo ceste bo potekala obnova vodovoda, investicija je ocenjena na 40 tisoč evrov. Dela naj bi bila zaključena do konca oktobra. Sanacija plazu na cesti Homec-Bočna in odvodnjavanje meteornih vod (foto: BR) Poleg obnove cestnega odseka je na celotni trasi urejeno odvodnjavanje meteornih vod. Skupna vrednost sanacije znaša nekaj več kot 240 tisoč evrov, za kar je občina pridobila 179 tisoč evrov nepovratnih sredstev iz Sklada za podnebne spremembe. CESTA KOTE-MAROVT PRED CELOVITO OBNOVO V tem času poteka tudi sanacija ceste Kote-Marovt. Cesta bo obnovljena v celoti, vključno z elek-tro in telekomunikacijskimi vodi KONCESIJO ZA OBČINSKE CESTE PREVZEL CELJSKI VOC Po večletnih usklajevanjih in pripravi dokumentacije je Občina REČICA OB SAVINJI IMA POTENCIAL! s ionine energije Rečica ob Savinji podelila koncesijo za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega in investicijskega vzdrževanja občinskih javnih cest podjetju VOC Celje. Gre za kombinacijo rednega vzdrževanja in obnove cest, ki v prvem letu, skladno z investicijskim programom, znaša 315 tisoč evrov oziroma sorazmerni del glede na začetni mesec. Celotna vrednost koncesije za obdobje 15 let znaša približno 5,7 milijona evrov vključno z DDV. Celjski gradbinec bo v začetku leta 2021 oziroma takoj, ko bodo vremske razmere to dopuščale, pričel z investicijami v občinske ceste. Prednostno bo šlo za cesti na Dol-Suho in od Spodnje Rečice do odcepa za Brdo. Obnovili bodo tudi nekaj drugih krajših cestnih odsekov v praktično vseh zaselkih občine. Barbara Rozoničnik Cesta Kote-Marovt bo obnovljena v celoti, vključno z elektro in telekomunikacijskimi vodi ter javno razsvetljavo. (Foto: BR) cija RS za infrastrukturo rekonstruirala državno cesto v Spodnji Rečici. Vrednost projekta presega 211 tisoč evrov. V ta namen je občina ter javno razsvetljavo. Vrednost investicije presega 43 tisoč evrov, od tega je občina pridobila več kot 33 tisoč evrov nepovratnih sredstev. ps jjj^km „al.. .ir frtp^tiiiinl id^itrtii "ifiaím»ci|tíüiiïlïm(J^VtJSj ■ IG lenüij.jfAiMmw.i.enKobSí,* "tmtkupi¡ pni; ouf{ tgîl.lhm rv3l^-n .«rni^lrl■ir^--1 L "■ L ■ h c i j .ut In^L jI.i jr kikrr JL rt ri: «irjjpr. KaKim j« wnífli somid* viitE» sbjmiiï ïa ti»îïi*ïn -Jifriyn OHNtH »"tt.mi >11 nji-i pijilf |U HlttHtji*.iri IwWiLt Ii. ENERGETSKE REŠITVE ECE Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 11 Gospodarstvo, Organizacije LOGARSKA DOLINA Promocija novega turističnega produkta v hotelu Plesnik V hotelu Plesnik v Logarski dolini so pripravili predstavitev projekta Velnes za zdravo življenje v naročju Alp - Po zdravje v Alpe. DO BOLJŠEGA POČUTJA Z MASAŽAMI IN MEDITACIJO POD SLAPOM Projekt vključuje tečaj masaže glave, vratu, hrbta in ramen z zelišči; tako imenovano boso pot in meditacijo pod slapom Palenk. Z njim so po besedah Nine Plesnik želeli pomagati domačinom z območja naše doline, še posebej zaposlenim v turizmu, da si s pomočjo naravnih metod v stiku z naravo krajinskega parka olajšajo vsakodnevne težave, izboljšajo počutje in kvaliteto bivanja ter tako lažje in z več pozitivne energije vstopajo v stik z drugimi v prostem času. Zato ni naključje, da so se osredotočili na predstavitev ayurvede, znanosti o življenju, ki odpira poti do zdravega načina življenja. * t k h S Dayal Joy (stoji), svetovalec in specialist ayurvede, je ob pomoči asistenta pokazal nekaj vaj za preprečevanje bolečin v hrbtenici. O projektu je spregovorila Nina Plesnik. DAYAL JOY SVETOVALEC IN SPECIALIST AYURVEDE O ayurvedi je spregovoril Dayal Joy, svetovalec in specialist te indijske alternativne vede. V obdobju svojega dosedanjega delovanja se je srečal z zdravljenjem različnih zdravstvenih stanj, težav s sklepi, kožnimi bolezni, depresijo in težavami povezanimi s stresom. Zelo dobro pozna terapije panchakarme. Joga, pranayama in meditacija pa so mu dodatno pomagale do odličnih rezultatov. ISKANJE VZROKOV ZA NASTANEK BOLEZNI V prvem delu je Joy predstavil vedo in izpostavil, kaj vse lahko z omenjenimi metodami lajša. Ayurveda se osredotoča na iskanje vzrokov za nastanek bolezni, specialist pa človeka obravnava celostno - telo in duševnost. Za terapijo uporabljajo olja z zelišči, masaže, spremem- bo prehrane, razstrupljanje in podobno. V praktičnem delu je bilo predstavljeno, kako si lahko ljudje sami pomagajo pri lajšanju bolezenskega stanja. Obiskovalci so spoznali vaje za hrbtenico in dihalne vaje za sproščanje. Z NOVIM TURISTIČNIM PRODUKTOM DO DODATNE PONUDBE. »Namen operacije sta razvoj in promocija novega turističnega produkta, kar za našo dolino predstavlja dodatno turistično ponudbo. To bo vplivalo na boljše počutje gostov, domačinov in zaposlenega osebja Logarske doline. Imelo bo pozitiven vpliv na zadovoljstvo in kvaliteto življenja vseh udeležencev tečajev ter drugih tovrstnih aktivnostih tudi po zaključku projekta,« je ob zaključku povedala Plesnikova. Tekst in foto: Marija Šukalo ZLATA PALETA 2020 - FOTOGRAFIJA IN KIPARSTVO Letošnje teme ponujale velik nabor možnosti Zveza likovnih društev Slovenije je v sodelovanju s Kulturnim društvom likovnih ustvarjalcev Gal na Rečici ob Savinji pripravila razstavo Fotografija in kiparstvo. Dogodek je bil v sklopu razstav v okviru Zlate palete 2020. V imenu organizatorja je prisotne pozdravil predsednik društva Vinko Jeraj, strokovno mnenje o razstavi pa je podal akademski kipar mag. Zoran Poznič. Certifikate in priznanja sta razstavljavcem podelila predsednica Zveze likovnih društev Slovenije Blanka Božič (v sredini) in podžupan občine Rečica ob Savinji Ivan Kramer. 12 Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 Organizacije MALE PLASTIKE ENAKOPRAVNE AKADEMSKIM POIZKUSOM Poznič je dejal, da so razstavljena dela male plastike enakopravna akademskim poizkusom. Letošnje teme sence, jutro in slovenski orna-menti so ponujale neskončen nabor možnosti kiparskega raziskovanja. Fotografska dela vsebujejo zapise trenutka, čustev, hrepenenje, nostalgijo in svetlobe. V bistvu vsebujejo neko platformo zapisa trenutka, v kateri se odraža slikarski pristop v kompoziciji likovnih prvin z upoštevanjem vsebine. Komisija se je pri izboru osredotočala na vsebino in ne na formo. Nagrajena dela po mnenju strokovne komisije predstavljajo najboljše na tem področju, namreč včasih tehnologija in računalniška manipulacija niso tako pomembni kot vsebina sama. PODELJENA PRIZNANJA IN CERTIFIKATI KAKOVOSTI Predsednica zveze Blanka Božič je razstavo predstavila statistično. Sodelovalo je 56 avtorjev iz osmih društev. Strokovna komisija je med prispelimi 64 fotografskimi in 42 kiparskimi deli izbrala 32 fotografij in 18 kiparskih del ter podelila 25 priznanj s področja fotografije in sedem certifikatov kakovosti, na področju kiparstva pa 13 priznanj in pet certifikatov kakovosti. r íi " Razstavo v prostorih Gala nad Medgen borzo je odprl podžupan Ivan Kramer. Z glasbenim vložkom jo je obogatil harmonikar Matija Veninšek. Tekst in foto: Marija Šukalo Prisotne je pozdravil predsednik Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Gal Vinko Jeraj (v sredini). RADIOKLUB MOZIRJE Preizkusili tehniko in vzpostavljali zveze po svetu Radioklub Mozirje je septembra sodeloval na mednarodnem tekmovanju Field day SSB. Ta se odvija v okviru in po pravilih IARU region 1 Field day contesta, organizator tekmovanja pa je Zveza radioamaterjev Slovenije. Gre za vzpostavljanje radioamaterskih zvez z lokacij v naravi, z začasno postavljenimi antenami in brez uporabe električnega omrežja. Operaterji so v 24 urah poskušali vzpostaviti čim več zvez z operaterji po svetu. VZPOSTAVILI 628 ZVEZ Z RADIOAMATERJI IZ 35 DRŽAV Ekipa zgornjesavinjskih radioamaterjev je Da je tekmovanje teklo kot mora, je bila potrebna velika ekipa z različnimi zadolžitvami. (Foto: arhiv kluba) za izhodišče izbrala Loke pri Mozirju in postavila mobilno opremo za napajanje naprav. V taboru je bilo vseskozi nekaj operaterjev, ki so v 24 urah poskušali vzpostaviti čim več zvez z operaterji po svetu. V mozirskem radioklubu so za svoj klicni znak izbrali S54I/p, v tekmovalnem času pa je osem radioamaterjev vzpostavilo 628 zvez iz 35 držav, med njimi celo dve iz Amerike. Na končni rezultat in uvrstitev postaje na evropski in državni ravni bo potrebno počakati do konca leta. Tekmovalna komisija, kamor so poslali dnevnike zvez, mo- ra namreč preveriti, če se vsi zapiski ujemajo. TEKMOVANJE PRILAGODILI ZDRAVSTVENIM ZAHTEVAM IN VARNOSTI Po besedah predsednika kluba Uroša Kraj-nerja so si za cilj zadali 700 zvez, a jim zaradi tehničnih težav to ni uspelo, so pa kljub temu zadovoljni z doseženim. Tekmovanje je bilo prilagojeno zdravstvenim zahtevam in varnosti, a je kljub temu predstavljalo možnost za druženje in preizkus opreme. Obiskali so jih namreč tudi naključni obiskovalci, ki jih zanima tehnika. Marija Šukalo Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 13 Šolstvo 61. MEDNARODNA MATEMATIČNA OLIMPIJADA Jaka Vrhovnik nadaljuje z uspešnimi nastopi Dijaki I. gimnazije v Celju so bili del slovenske ekipe, ki se je udeležila 61. mednarodne matematične olimpijade. Dosegli so največji slovenski uspeh, saj je ekipa osvojila največ točk do zdaj in se uvrstila na 40. mesto med 105 državami. Del uspešne ekipe je bil tudi Mozirjan Jaka Vrhovnik. NALOGE REŠEVALI V SVOJIH DRŽAVAH Mednarodna matematična olimpijada je najstarejša in najprestižnejša izmed olimpijad v znanju, ki poteka vsako leto. Na njej redno sodeluje tudi slovenska ekipa s šestimi tekmovalci. Letošnje tekmovanje je bilo že 61. in bi moralo potekati v Sankt Peterburgu v Rusiji, vendar je zaradi pandemije novega koronavirusa potekalo na daljavo. Tekmovalci so 21. in 22. septembra reševali naloge v svojih državah pod nadzorom mednarodnih opazovalcev. VRHOVNIK PREJEL POHVALO Od šestih slovenskih tekmovalcev je kar tri prispevala I. gimnazija v Celju. Ekipa je bila najuspešnejša do sedaj, saj je podrla slovenski rekord v številu točk (117) in dosegla najboljšo relativno uvrstitev v zgodovini Slovenije. Osvojili so 40. mesto med 105 državami, kar je glede na zmagovalko Kitajsko in njen bazen talentiranih dijakov velik uspeh. Jaka Vrhovnik je bil član uspešne ekipe, katere člani so Dijaki I. gimnazije v Celju, ki so se odlično odrezali na mednarodni matematični olimpijadi. V sredini je Mozirjan Jaka Vrhovnik, ki je prejel pohvalo za odlično reševanje nalog. osvojili po eno zlato, srebrno in bronasto odlič-je, za svoje odlično reševanje nalog pa je Jaka prejel pohvalo. ŽE V PRETEKLOSTI OPOZORIL NA SVOJE ZNANJE Četrtošolec in odličnjak celjske gimnazije je že v preteklosti opozoril na svoje znanje iz naravoslovja. Leta 2018 se je uvrstil na srednjeevropsko matematično olimpijado, ki je bila na Polj- skem. Istega leta je bil na državnem tekmovanju iz matematike med »kajuhovci«, ki so se izvrstno odrezali, saj so kar štirje njihovi dijaki osvojili vse točke in postali državni prvaki ter tako prejeli zlato priznanje in 1. nagrado. Leto kasneje si je na državnem tekmovanju iz fizike v Mariboru zanesljivo prislužil zlato priznanje in nagrado. Roman Mežnar TIJANA KRUTIL IZ GORNJEGA GRADA Na maturi najboljša izmed vseh v slovenščini in sociologiji Tijana Krutil iz Gornjega Grada je bila že v osnovni šoli najuspešnejša učenka v vseh razredih. Vpisala se je na I. gimnazijo v Celje, kjer je na maturi pri slovenščini in sociologiji dosegla najvišje možno število točk, vsa leta pa je bila odličnjakinja. Na maturi je dosegla 26 od 28 možnih točk. Zal ji je, da njen uspeh na maturi ne šteje za Zoisovo štipendijo, saj ni bila zlata maturantka kljub povprečju ocen v četrtem letniku, ki je bilo 4,9. BRANJE JE ZNANJE Ker je sprotno delala, se za maturo ni pretirano pripravljala. V času, ko ni bilo pouka, se je po njenih besedah celo polenila, saj ji je ostajalo veliko več prostega časa kot med obiskovanjem pouka. Pri maturi ji je največ koristilo branje knjig, ki jih prebere ogromno. Veliko šteje tudi splošna razgledanost. Tijana Krutil je na maturi pri slovenščini in sociologiji dosegla najvišje možno število točk. (Foto: osebni arhiv) ELEKTROTEHNIKA V MEDICINI Oktobra bo Tijana postala študentka elektrotehnike v Ljubljani, kar je zanimiva izbira za dekle, priznava tudi sama. Med drugim ji je k tej odločitvi pripomoglo to, da se s tem ukvarja njen dedek, ki ga je pri delu velikokrat opazovala. Zanima jo tehnika in dolgoročen cilj ji je elektrotehnika v medicini, predvsem razvoj naprav, saj v tem vidi svojo prihodnost. VESELI SE NOVIH DOŽIVETIJ Razmišljala je tudi o študiju fizike, zanima jo jedrska fizika. Odločila se je na podlagi tega, da so poklici v elektrotehniki prihodnost. Sprememba in selitev v Ljubljano bo prijetna, saj bo tam stanovala pri zasebniku, sedaj se je namreč štiri leta vozila v Celje, kar je bilo naporno, predvsem vožnja je bila zelo utrujajoča. RADA IGRA NOGOMET Tijana se v prostem času rada ukvarja s športom, hodi v hribe, trenirala je rokomet, zelo rada igra nogomet. Prebira veliko strokovne literature, za sprostitev pa pridejo prav romani. Zavrti se tudi ob štedilniku in kaj skuha ali speče. Rada se druži z mlajšo sestro Tajo, ki je osmošolka. ŠMS 14 Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 Zgodovina in narodopisje PETER WEISS Župnija Radmirje ima v samem kraju kar dve cerkvi, in sicer župnijsko svetega Frančiška Ksaverija in podružnično svetega Mihaela. Nazadnje smo si v zapisu Ignaca Orožna, kot ga je ohranil v nemško pisani knjigi Dekanija Gornji Grad iz leta 1877 ogledali radmirsko podružnico v Okonini. - Tokratno besedilo je v knjigi objavljeno na straneh 111-113. Prevod, komentarji (v oglatih oklepajih) in fotografija ter pripis o umetnostnozgodovinskih priročnikih o cerkvah v Zgornji Savinjski dolini so prispevek urednika tele strani. PODRUŽNIČNA CERKEV SVETEGA MIHAELA V RADMIRJU Ta cerkev, ki stoji na griču v Radmirju [pri Orožnu: in Fratmannsdorf (Radmirje)], je bila zgrajena ali obnovljena v poznogotskem slogu, torej po letu 1375. Za to govorijo oblike ribjih mehurjev in druge različne oblike v okenskem krogovičju in glavni portal z banjastim obokom. Prezbiterij in sprednji del cerkvene ladje imata rebraste oboke, zadnji del ladje pa je gladko obokan. V ljubljanskem škofijskem arhivu obstaja v zvezi s to cerkvijo listina. [Latinski dokument govori o tem, da Lenart, škof in oglejski vikar, piše župniku Nikolaju iz Gornjega Grada, saj je cerkev svetega Mihaela spadala v gornjegraj-sko župnijo. Župnik ga je prosil, naj bi se sejem [= poimenovan tudi lepa nedelja] pri kapeli svetega Mihaela v Radmirju prestavil na god svetega Vida; tako je namreč nekoč že storil oglejski vikar Franc, ko je vse tej kapeli pripadajoče milosti in privilegije prenesel z goda svetega Hieronima na neki drug dan. Tej prošnji ustrezno prenaša škof Lenart navedeni praznik na dan svetega Vida. Listina je bila napisana 15. marca 1395 v Gornjem Gradu.] Potemtakem je bil cerkveni praznik in z njim povezani sejem prvotno na dan svetega Hieronima [= 30. septembra], nato pa so ga prestavili na neki drug dan in končno leta 1391 na dan svetega Vida [= 15. junija]. Iz tega dokumenta bi lahko sklepali, da je cerkev tu obstajala že pred letom 1375, potem pa je bila najbrž v 15. stoletju prezidana. Tudi gornjegrajski samostanski urbar iz leta 1426 na strani 24 navaja v kraju Radmirje to cerkev, ko piše: Perchtoldt st. Ecclie S. Michael... [= Bertold daje cerkvi svetega Mihaela ...]. Ignac Orožen o cerkvi svetega Mihaela v Radmirju Končno poroča [latinsko pisani] vizitacijski zapisnik 23. novembra 1631: »Cerkev svetega nadangela Mihaela v Radmirju, v kateri so trije oltarji: prvi v prezbiteriju [= glavni oltar], posvečen istemu svetniku, drugi na levi strani, posvečen svetemu Marku, tretji na desni strani, posvečen svetemu Vidu. Ima dva vinograda, 27 krav, 1 ovco.« od tedaj dobila dva nova stranska oltarja, in sicer na levi, ženski [ali evangeljski] strani svetega Florijana, na desni [= moški ali epistelski] pa svetega Štefana. Cerkveni zvonik, ki zgoraj iz štirikotnika preide v osmerokotnik, ima dva zvonova, od katerih ima večji [latinski] napis ... materdei memento mei m ccccc xxxx [= Mati Božja, spominjaj se me, 1540], Cerkev Svetega Mihaela v Radmirju z vzhoda. V šilastem loku oken je dobro vidno gotsko okrasje, staro kakih 650 let. Glavni oltar svetega Mihaela je stal tu že leta 1631 in je isti še zdaj, kajti na njegovi hrbtni strani je mogoče prebrati: »Poslikano 1595 [1505, kot piše Stegenšek v knjigi Dekanija gornjegraj-ska, str. 54]. Obnovljeno leta 1846.« Cerkev je na manjšem pa je mogoče [v nemščini] prebrati: Lorenz Pez in Clagenfurt hat mich gossen Anno 1668 [= Ulil me je Lorenz Pez v Celovcu leta 1668]. Eden od teh dveh zvonov je bil leta 1876 zamenjan z novim. ČE BI ŽELELI O NAŠIH CERKVAH IZVEDETI VEČ Ignac Orožen (1819-1900) je bil izjemno marljiv zbiralec podatkov iz cerkvene (umetnostne) zgodovine za velik del mariborske škofije. V letih 1876 in 1877 jih je za naše kraje objavil v dveh knjigah, najprej o gornjegrajskem samostanu (iz let 1140-1473) in potem o gornjegrajski dekaniji. Bil je med začetniki umetnostnozgodovinskih proučevanj in je o tem tudi učil in s tem razsvetljeval bodoče duhovnike v šoli v Mariboru. Njegovo delo v gornjegrajski dekaniji, ki se ozemeljsko skoraj v celoti pokriva z Zgornjo Savinjsko dolino in z nekdanjo veliko občino Mozirje, je zato toliko lažje nadaljeval Avguštin Stegenšek, ki je leta 1905 izdal še danes veličastno umetnostnozgodovinsko knjigo Dekani-ja gornjegrajska. To je bila sploh prva slovenska umetnostnozgodovinska knjiga, ki je zajela vse cerkve na določenem področju in vsebuje tudi zelo kakovostne fotografije in risbe vseh obravnavanih spomenikov, opisi pa so v celoti slovenski. (Ta knjiga in Orožnove vse so težko dosegljive, vendar pa si danes lahko pomagamo z zastonj-skim nadomestkom, ki si ga po internetu prenesemo v računalnik in nam je na razpolago potem kadar koli. Na strani https://www.dlib.si v iskalno okence vtipkamo ali Avguštin Stegenšek ali Ignacij Orožen in potem zadetke skrčimo na knjige.) Še en tak priročnik je Dekanija Gornji Grad, ki jo je leta 2004 v uredništvu Luka Vidmarja izdala Mohorjeva družba v zbirki Leksikon cerkva na Slovenskem, s preglednimi opisi in zelo lepimi fotografijami. Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 15 Kultura, Organizacije, Informacije RAZSTAVA UNIKATNIH TKANJ V GALERIJI NAZARJE Tkane slike Katarine Spacal v sebi nosijo naravo in Kras V okviru nazarskega občinskega praznika so v Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje odprli razstavo tkanih slik Katarine Spacal iz Kostanjevice na Krasu. Avtorico je predstavila umetnostna zgodovinarka Ana-marija Stibilj Šajn, razstavo je odprl župan Matej Pečovnik. Dogodek je potekal na prostem, obiskovalci pa so si nato ogledali stenske tkane slike, v katerih se prepletajo slikarske in oblikovalske »niti«. UNIKATNO TKANJE NA ROČNIH STATVAH Zbrane je pozdravila vodja galerijske dejavnosti pri KD Nazarje Vladimira Planovšek in pobliž-je predstavila umetnico. Spaca-lova je leta 2001 z odliko diplomirala na študiju oblikovanja teksti- Avtorico Katarino Spacal (druga z leve) je predstavila Vladimira Planovšek (levo), njeno delo Anamarija Stibilj Šajn, razstavo pa je otvoril župan Matej Pečovnik. lij in oblačil na Naravoslovnoteh- vi v Kostanjevici na Krasu, kjer se niški fakulteti Univerze v Ljubljani in pridobila naziv univerzitetna diplomirana inženirka oblikovanja tekstilij in oblačil. Od takrat ži- je posvetila unikatnemu tkanju na ročnih statvah. Najprej je ustvarjala le stenske tkane slike, danes se ukvarja tudi s tkanjem uporab- nih izdelkov notranje opreme ter različnih oblačil. V SVOJIH DELIH ZDRUŽUJE NEKOČ IN ZDAJ Stibilj Sajnova je povedala, da je ustvarjanje tkanih slik prav posebno področje. Združuje namreč tako čut preteklosti, obuja spomin na ženske ročne spretnosti, hkrati pa so ustvarjalna dejanja umetnice trdno zasidrana v sedanjosti ter zaznamovana z inovativnim kreativnim pristopom. Otvoritev sta s pesmijo obogatila Janko Šumečnik in Alojzij Gluk, učenca petja v Glasbeni šoli Nazarje. Njuna mentorica je Kristina Šuster Uršič, pri klavirju ju je spremljal Anton Acman. Razstava bo odprta do 20. oktobra. Tekst in foto: Tatiana Golob RAZSTAVA V MUZEJU VRBOVEC NAZARJE V čipko ujete cvetke Klekljarice z nazarskega griča so v okviru Kulturnega društva sv. Martina Marija Nazaret pripravile čipkarsko razstavo. Pri organizaciji sta sodelovala še Občina Na- nja in zgodovino pričetka v Nazarjah sta predstavila povezovalec programa Bojan Štrukelj in Goltni-kova. Začetki klekljanja na Slovenskem segajo v šestdeseta leta 19. Klekljanje sta predstavili Štefka zarje in Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec, kjer je razstava postavljena. Pred muzejem sta jo ob praznovanju občine Nazarje svečano otvorila župan Matej Pečov-nik in predstavnica klekljaric Štefka Goltnik. KLEKLJANJE SE JE V NAZARJAH PRIČELO ZARADI SESTER KLARIS Predstavitev dejavnosti kleklja- Goltnik (levo) in Simona Brajer. stoletja, ko so čipke pričeli izdelovati na Idrijskem in Zirovskem. Sestre klarise so v Nazarje dobro desetletje nazaj povabile priznano strokovnjakinjo in profesorico klekljanja Marico Albreht, ki je kraj večkrat obiskala. Petnajst let nazaj pa je potekal tečaj v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje v Velenju, kasneje pa še v Mozirju. PREDSTAVLJENA DELA DESETIH KLEKLJARIC Ideja o razstavi je tlela več let. Iz spoštovanja do klekljaric, od katerih se je učila, jo je pripravi- Glavni razlog je bil, da njihov vlo- ženi trud vidijo tudi drugi. Za kulturni program je z igranjem na vibrafon poskrbel mladi glasbenik Matic Tevž. Razstava bo obiskovalcem na voljo do kon- la članica društva Simona Brajer. ca oktobra. Tekst in foto: Primož Vajdl DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Daniel J. Siegel: Vzgoja brez drame Priročnik s podnaslovom Celostni razvoj otroških možganov; Umirimo kaos in spodbudimo duševni razvoj otroka« že več let s svojimi napotki navdušuje številne starše po svetu. V knjigi, ki je utemeljena na najnovejših znanstvenih raziskavah o možganih, je opisanih dvanajst praktičnih metod, ki staršem pomagajo, da se naučijo skupaj s svojimi otroki preživeti težke trenutke, hkrati pa v teh zahtevnih situacijah spodbuditi integracijo možganov. Staršem je na razumljiv način predstavljeno, kako se razvijajo možgani otrok, kaj zmorejo razumeti in česa ne, ka- ko se odzivajo ... in nenazadnje, kaj se dogaja tudi v možganih samih staršev. 16 Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 Kultura, Iz občin GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V MOZIRSKEM GAJU Dogajanje popestrila javna vaja Člani Godbe Zgornje Savinjske doline so v popestritev dogajanja in razvedrilo obiskovalcem Mozirskega gaja zaigrali na zelenici pri razglednem stolpu. OGLED GAJA OB ZVOKIH GODBE Zelja po nastopanju je godbenike pripelja- la med cvetje. Korona čas je tudi njim vse ustaljeno postavil na glavo. Odpadle so vaje, odpovedan je bil tradicionalen velikonočni koncert, prvomajska budnica je potekala v povsem drugačni obliki. V tem času so se trudili »ohranjati kondicijo« preko spleta, s septembrom pa so Godba Zgornje Savinjske doline si je za javno vajo izbrala zelenico ob razglednem stolpu v parku cvetja. OBČINA REČICA OB SAVINJI Dobrodošlica najmlajšim občanom V občini Rečica ob Savinji so pripravili sprejem za novorojence in njihove starše. Povabljenih je bilo 14 družin, sprejema na rečiškem igrišču pa se je udeležilo osem novorojencev s straši in starejšimi sorojenci. Županja Ana Rebernik je z majhno pozornostjo in toplo besedo izrazila prijazno dobrodošlico vsem malčkom: »Dobrodošli v naši občini in naši skupnosti. Ponosni smo na vas, hkrati pa upamo, da ostanete v domačem, mirnem, lepem in čistem okolju, ki se ga včasih zavedamo šele takrat, ko ga zapustimo.« pričeli z vajami po priporočilih stroke. Tu pa so naleteli na težave pri zagotavljanju dovolj velikega prostora za vzdrževanje medsebojne razdalje tako številnega sestava. KLJUB NEGOTOVI SITUACIJI PRIPRAVE NA LETNI KONCERT Godbeniki vsej negotovosti navkljub v tem času pričenjajo s pripravami na tradicionalni letni koncert, ki ga načrtujejo tretjo soboto v januarju v Športni dvorani Mozirje. Seveda pa že sedaj preigravajo različne scenarije glede na epidemiološko sliko, ki bo takrat krojila družabno dogajanje. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik GLASBENA ŠOLA NAZARJE Izvedli koncert v solčavski cerkvi Mateja Glušič, ravnateljica JVIZ vrtec Mozirje, kamor spada tudi enota Lipa na Rečici, je predstavila delovanja vrtca in starše povabila k vpisu otrok: »Trenutno je v enoto vrtca Lipa vpisanih 85 otrok, na voljo pa je še nekaj prostih mest,« je povedala in izrazila željo, da jim bodo starši v varstvo zaupali svoje otroke. Ker je sprejem za novorojence potekal v torek, 22. septembra, zadnji dan tedna evropske mobilnosti, so dogodek na rečiškem igrišču popestrili s tekom očkov, z njimi pa je tekla tudi županja. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Ob vzdrževanju medsebojne razdalje, a kljub temu skupaj; na sprejemu novorojencev občine Rečica ob Savinji. Koncert so sklenili (z leve) Bojan Zeme, Lovro Brezovnik, Dejan Ikovic in Urban Vačovnik s priredbo ponarodele S Triglavskega veter. Glasbeno šolo Nazarje obiskujejo učenci iz vseh občin Zgornje Savinjske doline, prav zato si vodstvo šole, mentorji in učenci prizadevajo z nastopi obogatiti kulturni utrip celotne doline. V tem duhu je septembra v cerkvi Marije Snežne v Solčavi potekal koncert učencev. Gotska lepotica na hribu je nudila prelep ambient nastopajočim učencem in njihovim mentorjem, pospremili pa so ga navdušeni poslušalci. Koncert je bil priložnost, da so se v domačem kraju predstavili tudi učenci Glasbene šole Nazarje, ki prihajajo iz Solčave. Vsakoletni dogodek je potekal v organizaciji Centra Rinka. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 17 Intervju, Organizacije, Kultura DIRIGENTKA JERICA BUKOVEC Po odpadlih vajah in koncertih z optimizmom naprej Dirigentka Jerica Bukovec prihaja iz Ljubije pri Mozirju, študij in nato poklicna pot pa sta jo ponesla najprej v Ljubljano na Akademijo za glasbo in od tam na Švedsko, kjer je zaključila magistrski študij zborovskega dirigiranja, ob tem pa sodelovala s številnimi priznanimi glasbeniki. Po vrnitvi v domovino Bukovčeva od leta 2015 uspešno vodi APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Od novembra 2018 je stalna gostujoča dirigentka Zbora Slovenske filharmonije. Čas korona krize je s številnimi odpovedanimi vajami, koncerti in ostalimi glasbenimi projekti močno posegel v njihovo delovanje, a Bukov-čeva je kljub temu z optimizmom za-zrta naprej. - Od leta 2015 vodite APZ Tone Tomšič, z novembrom 2018 ste postali tudi stalna gostujoča dirigentka Zbora Slovenske filharmonije. Kar dva tako eminentna zbora. Kako drugačno je delo v enem in drugem zboru in kako bi ju lahko primerjali? Gre za dva izjemno kakovostna zborovska sestava, pri čemer je APZ Tone Tomšič trenutno eden vodilnih amaterskih zborov pri nas, Zbor Slovenske filharmonije pa je profesionalni zbor. Zbor Slovenske filharmonije ima letno veliko koncertov, pevci hitro berejo note, so tudi vo-kalno-tehnično na visokem nivoju in izvajajo zelo tehtno zborovsko literaturo, hkrati redno sodelujejo z Orkestrom Slovenske filharmonije. V enem mesecu se lahko zamenja več programov, kar seveda tako fleksibilni pevci zmorejo. »Zadnji dve leti se je pri meni veliko dogajalo okrog skladatelja Lojzeta Lebiča. Z APZ Tone Tomšič smo lani nadvse uspešno izvedli njegovo veliko inštrumen-talno-vokalno delo Fauvel '86.« Dirigentka Jerica Bukovec od leta 2015 vodi Akademski pevski zbor Tone Tomšič. (Foto: Dražen Štader) Pri APZ Tone Tomšič so pevci mladi (»študentski možgani«) in se lahko naučijo ogromno stvari na pamet. Zvok se razvija z vokalno tehniko, ki jo imamo s profesorji petja, in se tako nenehno spreminja in razvija preko celotnega študijskega leta. Nekje spomladi se zasedba dokončno sestavi in takrat tudi začne najbolj zve- c> GLASBENA SOLA NAZARJE Slovenski sekstet klarinetov nastopil na Hudičevi skali grada Vrbovec Na gradu Vrbovec je v okviru praznika občine Nazarje potekal koncert Slovenskega seks-teta klarinetov. Z dogodkom na prostem je Glasbena šola Nazarje po daljšem premoru zaradi ukrepov ob širjenju novega koronavirusa pričela z novo glasbeno sezono. REDKO VIDEN SESTAV ŠESTIH KLARINETOV Prireditveni prostor na Hudičevi skali je nudil prijeten ambient lepemu številu obiskovalcev, ki so v pozno poletnemu popoldnevu 15. septembra prisluhnili zanimivemu in redko videnemu sestavu šestih klarinetov. Sekstet deluje od leta 1996, poleg običajnih orkestrskih klarinetov v zasedbi nastopajo tudi mali Es - klarinet, al-tovski klarinet, basetni rog ter basovski in kon-trabasovski klarinet, ki v svetu predstavlja pravo redkost. SODOBNA GLASBA PREPLETENA S PRIREDBAMI Na koncertnem programu je bila izvirna sodobna glasba 20. in 21. stoletja ter priredbe skladb starejših glasbenih obdobij. Sekstet je prisoten na številnih festivalih in abonmajskih dogodkih doma in v tujini, sestavljajo pa ga Jo- že Kotar, Peter Kuder, Tomaž Kmetič, Janez Ma-zej, Franjo Maček in Matjaž Emeršič. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Koncert Slovenskega seksteta klarinetov je potekal v idiličnem ambientu prireditvenega prostora gradu Vrbovec. 18 Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 Intervju neti. Zbora je težko primerjati, saj oba sestava nudita veliko raznolikost, kar me navsezadnje tudi zelo zanima. »Trenutno se pripravlja jubilejna sezona v Slovenski filharmoniji. Prvi trije koncerti PVC-ja (Pretežno vokalni cikel) bodo imeli na sporedu izključno dela slovenskih skladateljev po izboru Lojzeta Lebiča.« - Letos januarja je v Ljubljani potekal slovesen koncert, na katerem je Zbor Slovenske filharmonije skupaj z nekaterimi inštrumentalisti in pod vašim vodstvom izvedel izbor zborovskih del Lojzeta Lebiča, ki je za svoj bogat opus prejel številne ugledne nagrade in priznanja. Za kakšen dogodek je šlo? Lojze Lebič je na ta dan postal častni član Slovenske filharmonije. Skoraj vsa izvedena dela na koncertu smo kasneje posneli in bodo kmalu izšla tudi v obliki zgoščenke. Gre za Lebičev izbor, kjer je predstavil svoj opus od začetka do poznejših del. Z njim mi »Te dni sem posnela tudi videospot z Zborom Slovenske filharmonije, ki si ga boste lahko ogledali na youtube kanalu okrog božiča.« je bilo vedno v veselje sodelovati, rad je prihajal na vaje, jasno pokazal, če mu kaj ni bilo všeč in obratno. Njegov opus je izrazito raznolik in pester, večer pa je bil prečudovit poklon tako velikemu umetniku, kot je on sam. - Je bil to vaš zadnji večji projekt pred pričetkom korona krize? Ja, to je bil moj zadnji večji projekt z Zborom Slovenske filharmonije pred »korona časom«. 13. marca smo imeli zadnjo vajo, do takrat smo še delovali in pripravljali programe za prihajajoče koncerte, ki pa so bili potem vsi ali odpovedani ali prestavljeni na prihodnjo sezono. Z APZ Tone Tomšič smo imeli prebran program za naš letni koncert in tekmovanje julija, kar je bilo kasneje tudi odpovedano. - Ukrepi ob širjenju novega koronavirusa so drastično posegli v delo glasbenikov in kulturnikov na sploh. Kako ste vi in vaša zbora prebrodili čas omejevanja stikov in odpadlih koncertov. Zagotovo tudi vaje niso potekale na način, kot ste ga bili vajeni? Odpadlo je veliko vaj, koncertov, turnej, sodelovanj. Ampak grem z optimizmom naprej. Vseeno je bila to priložnost, ko se je vse umirilo, ustavilo, ko sem lahko pogleda- narediti vse, kar lahko, da se počutim dobro, da sem pripravljena, da delam stvari zase, za svoj razvoj. - Kot ste dejali, vas nekoliko drugačne okoliščine ne ustavijo. Se trenutno pripravljate na kakšen odmevnejši projekt? Trenutno se pripravlja jubilejna sezona v Slovenski filharmoniji. Prvi trije koncerti PVC-ja (Pretežno vokalni cikel) bodo imeli na sporedu izključno dela slovenskih skladateljev po izboru Lojzeta Lebiča. Bukovčeva je od novembra 2018 stalna gostujoča dirigentka Zbora Slovenske filharmonije. (Foto: Iztok Zupan) la vase in bolj razmislila o tem, koli- Vokalni abonma pod mojim vod- ko mi vse, kar počnem, pomeni. Zelo cenim vsako vajo v tem zadnjem obdobju in vsako priložnost, ko se lahko vidim s pevci, ko lahko skupaj ustvarjamo. Ni mi več vse tako samoumevno. - Situacija se je delno normalizirala, negotovost ostaja, nadaljnjega poteka pa ni moč predvideti. Kako se je delovanje zborov spremenilo in kaj si obetate? »Pogosto pridem domov. Tukaj je moja družina. Obožujem naravo, sprehode, našo lepo vasico in ljudi, ki tu živijo.« Delujemo vsak dan znova in vedno v smeri, da se projekte izvede. Potrebni so določeni varnostni ukrepi, ampak se mi zdi, da to zdaj več ni tako novo in da je tudi že nošenje maske postalo nekaj »normalnega«. Resnično verjamem, da je na koncu odločitev na posamezniku, kako gleda na stvar. Menim, da je to obdobje začasno, v tem vmesnem času pa poskušam stvom bo izveden 20. novembra v Slovenski filharmoniji. Te dni sem posnela tudi videospot z Zborom Slovenske filharmonije, ki si ga boste lahko ogledali na youtube kanalu okrog božiča. Zadnji dve leti se je pri meni veliko dogajalo okrog skladatelja Lojzeta Lebiča. Z APZ Tone Tomšič smo lani nadvse uspešno izvedli njegovo veliko inštrumentalno-vo-kalno delo Fauvel '86. Delo je bilo v celoti izvedeno s koreografijo. Z istim zborom za jesen pripravljamo sodelovanje s skladateljico Katarino Pustinek Rakar, prvič pa bo v Sloveniji izveden celoten srednjeveški Llibre de Vermell. - Ste uspešna dirigentka, med vrhunskimi dirigenti pa je zaslediti predvsem moške predstavnike. Kako se znajdete v svetu, ki se zdi bolj moški? Če je moj fokus zunaj mene, čutim, da izgubljam energijo, ki jo nato čimprej usmerim nazaj vase. To pripelje do tega, da se usmerim v partituro, v vadenje, v to, kar mi skladatelj sporoča, kaj me znotraj skladbe nagovori. V tistem hipu vse zunanje odpade in ostanem jaz in moj dragoceni sedanji trenutek, kjer je v bistvu vse v redu in vse točno tako, kot mora biti. Kaj si drugi mislijo o meni, ni moje, niti ne morem vplivati na to. Vplivam lahko samo na to, kako gledam sama nase, kako sem lahko v trenutkih, ko stvari ne grejo, kot si želim, čimbolj sočutna, potrpežljiva in prijazna do sebe. »13. marca smo imeli zadnjo vajo, do takrat smo še delovali in pripravljali programe za prihajajoče koncerte, ki pa so bili potem vsi ali odpovedani ali prestavljeni na prihodnjo sezono.« - Zgornja Savinjska dolina je v svet poslala že številne uspešne ljudi, vsekakor mednje uvrščamo tudi vas. Pogosto zahajate v svoj rodni kraj in kaj vas nanj najbolj veže? Pogosto pridem domov. Tukaj je moja družina. Obožujem naravo, sprehode, našo lepo vasico in ljudi, ki tu živijo. V tem divjem gozdu, na robu vasi, dobim največ idej in miru. Zadnje čase sem neznansko ve- »Zelo cenim vsako vajo v tem zadnjem obdobju in vsako priložnost, ko se lahko vidim s pevci, ko lahko skupaj ustvarjamo. Ni mi več vse tako samoumevno.« sela, ko slišim klepetanje ljudi na ulici, ob kavi, ko slišim to pristno narečje, ob katerem sem odraščala. In nenazadnje tako v hiši diši od mešanice primorsko-ljubljansko--savinjske govorice, kar je za moja ušesa nadvse milozvočno in zelo prisrčno. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 19 Kultura, Organizacije RAZSTAVA POLSTENIH IZDELKOV V SOLČAVI Članice društva filcark predstavile kolaž ustvarjanja V sklopu 10. Festivala ovčje volne Bicka so v Centru Rinka odprli razstavo polstenih in pletenih izdelkov iz volne jezersko-solčavske pasme ovac. Pod naslovom Kolaž 10-letnega ustvarjanja - Dotik volne, objem dediščine so jo na ogled postavile članice Društva solčavskih filcark Bicka. Razstava izdelkov in fotografij je pregled njihovega dolgoletnega delovanja. Številni izdelki so del interjerja ustanov, individualnih hiš ali garderobe posameznikov. Društvo solčavskih filcark Bicka, ki promo-vira uporabo in trženje izdelkov iz volne jezer-sko-solčavske pasme ovc, šteje skoraj dvajset članov. »Predelujemo volno, polstimo, pletemo, kvačkamo, se učimo novih tehnik in izobražujemo. Znanje širimo na delavnicah polstenja, izdelke pa skupno razstavljamo in tržimo v domačem kraju v lastnem butiku,« so zapisale v svoji predstavitvi in poudarile, da je njihov cilj ohra- Na razstavi obiskovalci lahko vidijo prerez desetletnega dela društva. (Foto: Darja Knez) njanje in nadaljevanje tradicije ter izmenjava znanja. To je razvidno tudi iz njihove pregledne razstave, ki bo na ogled vse do srede oktobra. Marija Šukalo MUZEJ VELENJE Vodniki z reševalnimi psi na ogledu velenjskega gradu Muzej Velenje že vrsto let izkazuje naklonjenost psom. Večkrat so že organizirali vodenja po svojih muzejskih razstavah za vodnike psov in njihove štirinožne prijatelje. Zadnjo avgustovsko sredo so podoben ogled pripravili v sodelovanju z enoto reševalnih psov Kinološkega društva Zgornjesavinjske doline. PRESOJA NA STRANI VODNIKOV PSOV Člani društva so predstavili delo reševalnih psov in njihovih vodnikov, nato pa so se skupaj z ostalimi udeleženci ob strokovnem vodstvu sprehodili po muzejskih prostorih. Ona Čepa-ityte Gams, kustosinja pedagoginja v Muzeju Velenje, je povedala, da pogosto opazujejo obiskovalce, »ki se sprehajajo okoli velenjskega gradu s psom ali potujejo s psom, v muzej pa ne upajo vstopiti. Smatramo, da so vodniki psov Če ne veste, kam na izlet z družino, otroki in psom, se spomnite: Velenjski grad je eden najlepše ohranjenih gradov v Sloveniji, ki danes nosi podobo renesančne rezidence. Za njegovimi več kot 750 let starimi zidovi se skrivajo številne razstave, ki pripovedujejo zanimive zgodbe iz preteklosti Šaleške doline: - o tri milijone let starih prednikih slonov; - o češkem popotniku, ki so ga v Afriki razglasili za ljudožerca; - o nastanku najmlajšega slovenskega mesta; - o sodobni slovenski umetnosti in številne druge ... dovolj odgovorni, da sami presodijo, ali je njihov pes dovolj socializiran za obisk muzeja, in če je, ne vidimo razloga, da bi bili zaradi pasje družbe prikrajšani za obisk muzeja.« NOBENIH TEŽAV S PSI KOT OBISKOVALCI Letos so imeli tovrstnih obiskov že okoli petdeset. Najbolj pogosto so to družine s psi. Kot je povedala kustosinja, s psi kot obiskovalci muzeja nimajo nobenih težav, so lepo vzgojeni in ubogajo svoje vodnike, zato so več kot dobrodošli v muzeju. Gremo v muzej s psom. (Foto: arhiv Muzeja Velenje) ZADOVOLJNI TAKO VODNIKI KOT NJIHOVI ŠTIRINOŽNI PRIJATELJI Kot pozitiven, poučen in zelo zanimiv so ogled velenjskega gradu ocenili tudi člani kinološkega društva. Njihovi štirinožni prijatelji, vidno zadovoljni, so si po ogledu privoščili počitek na stopnicah lepo ohranjenega arkadnega grajskega dvorišča. Urška Ernecl Zaslužen počitek na grajskih stopnica (foto: Urška Ernecl) Gremo v MUZEJ PSOM 25- muzej ^ VELENJE 20 Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 Ljudje in dogodki ŽUPNIJA RADMIRJE Blagoslov obnovljenega Tirškovega križa Pod mogočnimi Tirskimi pečmi na kmetiji Tir-šek, ki je najvišje ležeča kmetija v župniji Rad-mirje in med najvišjimi v ljubenski občini, so domačini pripravili slovesnost blagoslova obnovitvenih del na tamkajšnjem križu, ki je bil postavljen pred natanko dvajsetimi leti. STORITVE OB IZDELAVI KRIŽA MOJSTRI OPRAVILI ZASTONJ Zob časa je naredil svoje, zato so se Tirškovi odločili, da križ temeljito obnovijo. Obnovo so izvedli v lastni režiji, saj jo je opravila kar domača mojstrica Rosana Štiglic. Križ je blagoslovil diakon Stanko Čeplak in nagovoril prisotne. Gospodar Tirškove kmetije Bernard Štiglic je predstavil zgodbo izpred dveh desetletij, ko so postavili križ. Leseni del iz hrastovega lesa sta izdelala njegov oče in brat Jani, razpelo in pločevino za streho je darovala župnija Radmir-je, streho je s pločevino pokril klepar Janez Fale iz Gornjega Grada, kovinske okraske pa je izde- lal kovač Dominkov Janez z Ljubnega. Vse storitve ob sami izdelavi križa so mojstri takrat opravili zastonj. DOGODEK POSPREMILO PRECEJ KRAJANOV Tokratni dogodek so obogatile tudi članice ženskega pevskega zbora iz Radmirja in s prisotnostjo kar nekaj krajanov, ki so sončno nedeljsko popoldne preživeli ob cesti na vzpetini nad Tirškovo domačijo. Tekst in foto: Franjo Atelšek Diakon Stanko Čeplak je blagoslovil obnovljen Tirškov križ. 7. KROMPIRJEV DAN NA KMEČKI TRŽNICI V NAZARJAH Po dobri letini zadišalo po praženem krompirju Jesen je čas pobiranja pridelkov, v Zadrečki dolini pa ob spravilu zavihajo rokave tudi številni pridelovalci krompirja. V sklopu dogajanja na kmečki tržnici v Bohačevem toplarju v Nazarjah je na septembrsko soboto dišalo po praženem krompirju, saj so letos pripravili že tradicionalni 7 krompirjev dan. POKUŠINA, OGLED SORT IN NAKUP Pred sedmimi leti je v Nazarjah potekal prvi krompirjev dan, od takrat pa do danes vsako jesen v Bohačevem toplarju eno soboto namenijo krompirju. Ob promociji kmečke tržnice in spremljevalnih dogodkih so obiskovalcem ponudili pražen krompir, ki ga poleg osnovne sestavine izboljšajo še domači ocvirki, čebula in slanina. Pridelovalci so v sodelovanju z mozirsko izpostavo Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje na ogled postavili različne sorte krompirja. Po be- Anica Bider, povezovalka ponudnikov na kmečki tržnici, je obiskovalcem postregla s praženim krompirjem. sedah Anice Bider, povezovalke ponudnikov na kmečki tržnici, so letos zadovoljni, saj se lahko pohvalijo z dobro letino. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik IGRA NARAVE Korenčka sta se zaljubila Jože Slatinšek z Ljubnega ob Savinji je bil navdušen nad najdbo na svoji njivi. Posajeno korenje več kot očitno ni bilo pod karanteno in se je preko poletja družilo. To je lepo vidno na fotografiji, kjer se rumen in rdeč korenček stiskata v objemu. Kako sta prišla skupaj in se tako spoprijateljila, mu ni jasno, bosta pa za vse čase ovekovečena na fotografiji in nepozaben model za novo posejano korenje. Štefka Sem Takole združena korenčka različnih barv sta redek primer. (Foto: Štefka Sem ) Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 21 Ljudje in dogodki, Organizacije NA TRGU DIŠAV NOVI PARFUM GT COLLECTION Slovenski parfum - nova poslovna poteza Gašperja Tratnika Zgornjesavinjčan Gašper Tratnik, ustanovitelj in oblikovalec blagovne znamke GT collection, se na modnem trgu Slovenije in širše predstavlja z novim produktom, ki je že odišavil številne znane Slovence. Gre za lastno dišavo, GT collection čisti parfum za moške in ženske, po zagotavljanju Tratnika visoko kvalitetni parfum, ki je nastal v sodelovanju s slovensko parfumar-no MySpirit iz Trzina. KOLEKCIJO OBOGATIL Z LASTNO DIŠAVO Maneken in podjetnik, ki deluje v modni industriji od leta 2013, je povedal, da se njegov osebni navdih kaže v razvoju stekleničke, pokrovčka, škatlice, samega dizajna in smernice vonja. GT collection The Ceo moški parfum v črno-srebrni embalaži navdušuje s poletnim vonjem citrusa v kombinaciji s poprom, ženski parfum v črno--zlati embalaži, poimenovan GT collection Executive, pa je nekoliko slajšega vonja, primernejši je za hladnejše mesece. NA VIP DOGODKU ZNANI SLOVENSKI OBRAZI Svoj nov produkt je Tratnik predstavil sep- Z ženskim parfumom Executive se je med drugimi odišavila tudi pevka Alya. (Foto: arhiv Gašperja Tratnika) tembra na VIP dogodku, ki se je odvil na terasi hotela Intercontinental v Ljubljani. V krogu znanih Slovenk in Slovencev, družine in prijateljev je proslavil prvo javno predstavitev parfumov z njegovim podpisom. Z ženskim parfumom Executive so se tako med drugimi odišavile tudi pevki Alya in Ines Erbus ter miss Slovenije 2009 Tina Petelin. V moško verzijo dišave The Ceo pa so se ovili model in performer Igor Mikic, pevca Tilen Lotrič in Matjaž Kumelj ter številni drugi uspešni slovenski modeli in manekeni. V GT COLLECTION ŽE VZHAJA NEKAJ NOVEGA Z lastno blagovno znamko GT collection Tratnik že več let uspešno uresničuje svoje podjetniške ideje povezane s svetom mode. Temelj njegove kolekcije z izrazito italijanskim modnim slogom predstavlja moški in ženski nakit, ročno izdelan iz poldragih kamnov v kombinaciji z nerjavečim jeklom. Kasneje so se produktom pridružile še elegantne moške ure iz kvalitetnih materialov, usnjeni pasovi ter linija oblačil. Tratnik je preko socialnih medijev sporočil, da z uresničevanjem novih idej še ni zaključil, saj v GT collection že vzhaja nekaj novega. Tatiana Golob HUDA LUKNJA PRI VELENJU T Ivi • • •• v * I * * l***i Topolski jamarji uspesno opravili jamarski izpit Štirje člani Šaleškega jamarskega kluba Podlasica Topolšica so prvi teden v septembru opravili republiške izpite Jamarske zveze Slovenije za naziv jamar in jamar pripravnik. Izpiti so potekali v Hudi luknji pri Velenju. Pred tem so veliko trenirali in se učili, predvsem v jamah, kjer so med raziskovanjem pridobivali izkušnje in informacije, katere veščine morajo obvladati, da pridobijo naziva. Za pripravnike so letos prišli na vrsto Tilen Podkrižnik, Mateja Solar in Benjamin Lap. Izpit za jamarja sta opravljala Filip Kuntu in Filip Solar. DOSEGEL BIVAK NA -180 METROV Tilen Podkrižnik se je z jamarji srečal na Metuljevih dnevih v Topolšici, kjer so predstavljali klub. Ob priložnosti so ga povabili v Veternico, kjer je doživel prvi stik z jamo. Po enem treningu vrvne tehnike pred Snežno jamo na Raduhi so ga že vzeli na raziskovalni tabor Vodotočnik. S predsednikom kluba Maksom Petričem sta raziskovala Svižčevo popacanko, kjer sta po Tilnovi zaslugi prišla do konca. Čeprav ga je moral čez eno ožino vleči ven, ni obupal, ampak je nadaljeval svojo jamarsko pot s svojimi dvanajstimi leti. Od takrat dalje je najbolj aktiven član in raziskal je že kar nekaj jam. Friderikovo okno je njegova prva jama, ki jo je sam izmeril in nato sestavil načrt jame. Zaradi zanimanja za izdelavo zapisnikov je v klubu dobil naziv pomočnika katastra. Raziskuje že v bolj zahtevnih jamah, kot je Brezno presenečenj, in to leto je dosegel bivak na -180 metrov. Tako se je pridno pripravil in uspešno opravil izpit za jamarskega pripravnika. VSESTRANSKO AKTIVNA V KLUBU Mateja Solar se jim je pridružila na pohodu v spomin Rajka Bračiča na Moličko planino leta 2015. Prve jamarske korake je začela v Železni jami. Kar kmalu so se s pridobljenim znanjem vrvne tehnike z njo spuščali že v Rakunovo brezno. Od takrat je v klubu vsestransko aktivna. Bili so dvakrat na Madžarskem, Budimpešti in Blatnem jezeru, Bolgariji in Romuniji. Letos pa je dozorela odločitev, da opravi še izpit za jamarskega pripravnika. Tako so se pričele intenzivne priprave in na koncu jo je skrb za znanje prve pomoči držala še vso noč pokonci. To leto jim je namreč zmanjkalo časa, da bi izvedli klubski tečaj prve pomoči. Toda vsi so verjeli vanjo in tako je tudi ona uspešno opravila izpit. TRENIRAL NA POLETNIH JAMARSKIH TABORIH Benjamin Lap je nova moč pri Jamarskem j-K klubu Kamnik. Spomladi seje JK Topolšica prid- n/ Novi potrjeni jamarji in jamarski pripravniki (z leve): Benjamin Lap, Tilen Podkrižnik, Filip Kuntu, Filip Solar in Mateja Solar 22 Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 Organizacije ružil na treningih in njegova volja do raziskovanja jam je botrovala, da je znanje hitro srkal vase. Veliko je treniral na poletnih jamarskih taborih, saj se je udeležil tako raziskovalnega tabora na Korošici kot tudi tabora na Veliki planini. Že se nadejajo veliko skupne družbe med raziskovanjem. STREMIJO PO TEŽJIH JAMARSKIH PODVIGIH Filip Solar se je klubu pridružil leta 2014 pri komaj štirinajstih letih. Prve korake so naredili v Železni jami in kar kmalu so se spustili v Oso-letovo jamo. Nato so preživeli kar nekaj časa ob ognju in kopanju Dihalnika Keramika. Pridno je obiskoval jame in pridobival potrebno znanje, ki ga potrebuje vsak dober jamar. Nato ga je bole- zenski vrag za celo leto iztrgal iz družbe kolegov. S pomočjo jeklene volje se je vrnil in že so merili novo jamo z imenom Brlog bratov Solar. Skoraj je zmanjkalo časa, da bi ponovili vse, kar se je naučil v teh šestih letih jamarske poti. Sedaj pa že stremijo po težjih jamarskih podvigih. NEPOSREDEN NASKOK NA NAZIV JAMAR Filip Kuntu je jamar iz Maribora, ki se je med hojo po hribih spraševal, kaj se nahaja pod to skorjo zemlje in kamenja. Ko se je seznanil z jamarji, so skupaj najprej očistili Mornovo zijalko, nato so ga peljali v Lokoviško jamo, da je videl tudi lepšo stran tega, kar se skriva pod hribom. Hitro se je učil in skupaj so raziskali že kar nekaj koščkov podzemlja. To, da je končal študij medicine, jamarjem veliko pomeni. Članu kluba Žigu je njegovo znanje prišlo prav, ko mu je v Treh vhodih padel kamen na prst. Tako mu ga je strokovno oskrbel in lahko je počakal na planini do konca tabora. S poglobljenim in inovativnim razmišljanjem o jamarski tehniki in opremi, ki jo jamarji uporabljajo pri raziskovanju, bodo po Filipovi zaslugi v koraku s časom. Ker mu je osvajanje jamarskih veščin v preteklih letih šlo zelo gladko, se je odločil za neposreden naskok na naziv jamar, kar mu je več kot odlično uspelo. Tekst in foto: Maks Petrič ZAČENJA SE NOVO SKAVTSKO LETO Skavt si šteje v čast, da si pridobi zaupanje To nedeljo se bodo pri dopoldanski sveti maši v mozirski farni cerkvi zbrali skavti od blizu in malce dlje, saj se začenja novo skavtsko leto. V Mozirju so bili skavti ustanovljeni septembra 2001, kot Steg Mozirje 1. Od letos je stegovodinja Julija Vačovnik, ki je s tem prevzela odgovornost, da okoli sto mozirskih skavtov hodi po začrtani poti. NAPREDOVANJE SKAVTOV SPREMLJANO NA VSEH PODROČJIH Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je vzgojna organizacija, ki z mladimi in usposobljenimi voditelji oblikuje otroke in mladostnike v pristne, samostojne, odgovorne ter zdrave ljudi, kristjane in državljane. Julija je povedala, da »voditelji svojim skavtom niso avtoriteta, ampak so njihovi starejši bratje in sestre. S tem otrokom ponudimo sproščen prostor zaupanja, zdravja in osebne rasti. Naša zveza vzgaja h katoliški duhovnosti, kjer so verske vrednote otrokom in mladostnikom podane na njim prilagojen način, da jih sprejemajo in razumejo. Vzgoja gre v smeri enakopravnih odnosov in k osebnostni rasti posameznika, pri čemer je napredovanje otroka ali mladostnika načrtno spremljano na vseh področjih, duhovnem, telesnem, družbenem, čustvenem, spoznavnem in moralnem.« VZGOJA ZA MIR Usposobljeni skavtski voditelji otroke učijo veščin vodenja in s tem sposobnosti oblikovanja svojega življenja v skladu z lastnimi cilji. Med njimi je na vrhu spoštovanje do okolja, doživljanje in izkušnja narave, kar spodbuja odgovorno ravnanje z njo. »Skavtstvo spodbuja aktivno državljanstvo, domovinsko vzgojo, kritično in kreativno razmišljanje in služenje. Nenazadnje je to vzgoja za mir, lasten, v družbi in v svetu,« je povedala Julija. KAJ KONKRETNEGA SKAVTI POČNEJO? Med skavtskimi zakoni je zapisano, da skavt vedno pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo. Med bolj znanimi skavtskimi akcijami je prihod Luči miru iz Betlehema. Mozirski skavti gredo vsako leto na sprejem luči, ki jo prinesejo skozi Dunaj iz Betlehema. Nato jo ponesejo po domovih, po ostalih župnijah, ponesejo pa jo tudi po različnih ustanovah, kot so šole, občine, domovi za ostarele in podobno. MIKLAVŽ, EKOLOGIJA, ŠPORT »Že vrsto let pred 6. decembrom organiziramo miklavževanje v domu starejših v Gornjem Gradu, kjer priredimo krajši program, sveto mašo, stanovalcem po sobah raznosimo majhna Stegovodinja Julija Vačovnik: »Mozirski skavti smo ponosni na svojo pestro zgodovino, tradicijo in skupnost mladih, ki jo skozi čas gradimo.« (Foto: osebni arhiv) darilca, ki jih pred tem izdelamo sami. Naš šesti zakon narekuje, da skavt spoštuje naravo in v njej vidi božje delo. Tako vsako leto v Mozirju izpeljemo vsaj dve papirni akciji, del dobička pa damo v dobrodelne namene in opravimo vsaj eno čistilno akcijo letno. Organiziramo Odbitek, državno skavtsko tekmovanje v odbojki, udeleži se ga preko 150 mladih iz cele Slovenije. Mozirski skavti smo ponosni na svojo pestro zgodovino, tradicijo in skupnost mladih, ki jo skozi čas gradimo. Prihodnji september bo naš steg praznoval 20 let. Za to priložnost si želimo pripraviti poseben dogodek,« je dejala Julija. MED GOLTMI IN MOZIRSKIM GAJEM Skavte že na daleč zaznamuje posebna oprava. Vsi imajo enotne opečnato oranžne srajce, stegi pa se razlikujejo po rutkah, ki jih nosijo okoli vratu. Njihova barva simbolizira lokalno enoto, število različnih barvnih nians pa predstavlja napredovanje posameznika. Mozirski skavti imajo svetlomodro podlago, ki simbolizira svetlo nebo nad Goltmi, temnomod-ro in rdečo obrobo, ki predstavljata reko Savinjo, farnega zavetnika sv. Jurija in cvetoče tulipane v Mozirskem gaju. Skavti se zbirajo vsaj enkrat tedensko na sobotnih srečanjih, kjer voditelji pripravljajo pestre vsebine za mlajše člane, vrhunec skavt-skega leta pa so trije tabori, jesenovanje, zimo-vanje in poletni tabor ter izhodi. VČLANJENIH DO 80 SKAVTOV Skavti v Mozirju štejejo od 70 do 80 članov, za katere skrbi deset mladih usposobljenih voditeljev. Razdeljeni so v tri starostne skupine, ki jih loči metoda, odvisna od razvojne psihologije članov. Skavtstvo ni zgolj eden izmed krožkov, ampak je način življenja. Držijo se svojih zakonov in obljube, učijo se z delom in aktivnostmi, delajo z majhnimi skupinami in s tem lažje spodbujajo posameznikovo osebno napredovanje. Večino dejavnosti izvajajo na prostem. »Prvi skavtski zakon pravi, da si skavt šteje v čast, da si pridobi zaupanje. Vabljeni torej, da se nam pridružite na uvodni maši, sooblikujte letošnje skavtsko leto z nami in nam date priložnost, da si pridobimo zaupanje staršev in otrok, saj nam bo to v veliko čast,« je povabila Julija in obljubila, da z njimi nikomur ne bo dolgčas. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 23 Kultura, Ljudje in dogodki DEOS CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD Gostovanje Policijskega orkestra balzam za dušo DEOS Center starejših Gornji Grad je na pobudo Petra Neuholta iz mozirske policijske postaje obiskal Policijski orkester. Z otvoritveno pesmijo Ansambla bratov Avsenik Slovenija, od kod lepote tvoje so raznežili, s pesmijo Stevia Wonderja razigrali in s slovenskimi popevkami vrnili stanovalce v njihovo mladost. »Presenečeni obrazi starostnikov, ko zagledajo policiste v uniformah, ki v rokah držijo ogromne glasbene inštrumente, njihov nasmeh in veselje ob poskočnih ritmih, ob koncu pa še izraz iskrene hvaležnosti, ker smo si vzeli čas zanje ..., to je za nas največja nagrada, ki nam daje motivacijo, da s takšnim projektom nadaljujemo tudi v prihodnje,« je svoje občutke delil dirigent Tomaž Kmetič. Stanovalci centra so se zelo razveselili glasbene poslastice. Član orkestra in namestnik koncertnega tudi dirigent Godbe Zgornje Savinjske doline. mojstra je tudi Tomaž Podlesnik iz Luč, ki je ŠMS SVERJANSKI GADI S harmonikami in pesmijo po vaseh Za prijetno soboto so v septembru v Radmir-ju, Okonini in Juvanju poskrbeli Sverjanski gadi, harmonikarji Kulturnega društva Radmirje v spremstvu predsednice društva Magde Ermenc in Urške Nerat, ki je pozdravila krajane ob postankih harmonikarjev. Septembra Sverjanski gadi vsako leto pripravijo tradicionalni koncert z gosti v radmirskem kulturnem domu. Ker so letos zaradi korone večja druženja odsvetovana, so pripravili potujoči koncert. Postali so na različnih mestih, kjer so jih pričakali številni krajani, in jim odigrali nekaj skladb ter skupaj zapeli. Tekst in foto: ŠMS Sverjanski gadi so se prelevili v potujoče glasbenike. KLAPA LUMIN Videospot Ob Savinji posneli v naši dolini Člani Klape Lumin so posneli videospot za skladbo Ob Savinji v Zgornji Savinjski dolini, na različnih lokacijah z ljudmi, ki so jim dragi. Pod besedilo in glasbo se je podpisal član klape Tomaž Juvančič. Zelo je navezan na Ljubno ob Savinji, saj od tam prihaja njegova žena Urška. »Smo vesela druščina, katero združuje ljubezen do glasbe, prav posebno mesto v naših srcih pa ima dalmatinska glasba, ki v nas vzbuja občutek topline, veselja, nostalgije in nas napolnjuje s pozitivno energijo. Ker bi radi te lepe občutke delili še s kom drugim, smo se odločili, da ustanovimo klapo. Z našo glasbo bi namreč radi vaša srca napolnili z žarkom ljubezni in veselja, vaše duše pa razsvetlili z žarkom upanja in topline, kar se tudi skriva v imenu Lumin,« so povedali o sebi. ŠMS Člani Klape Lumin so posneli videospot na različnih lokacijah v Zgornji Savinjski dolini. 24 Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 Šport, Oglasi 8. MEMORIAL EDIJA MAVRICA - SAVINCANA STRELSKI KLUB MENINA Ekipi organizatorja osvojili največ točk Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesa-vinjsko-Zadrečke doline (OZ VVS ZSZD) je v soboto, 19. septembra, na strelišču v Zagradišču pri Gornjem Gradu organiziralo tekmo z malokalibrsko puško za 8. memorial Edija Mavriča - Savinjčana (EMS). Pred začetkom sta udele- stopilo je sedem ekip in 22 strelcev. PRVO IN DRUGO MESTO ZASEDLI DOMAČINI Ekipno so se najbolje odrezali OZ VVS ZSZD, in sicer je ekipa 2 (Peter Bezovšek, Ivko Poličnik, Marjan Hanžekovič) zasedla prvo, ekipa 1 (Ivan Rihter, Andrej Kolenc Najboljši strelci z malokalibrsko puško (foto: Peter Bezovšek) žence nagovorila predsednik organizatorja Maks Slatinšek in župan občine Gornji Grad Toni Špeh, sicer tudi sam vojni veteran. NASTOPILO SEDEM EKIP IN 22 STRELCEV Medtem ko je Špeh spregovoril o Savinjčanu, ki je v domači občini in širše s svojo pisano besedo pustil neizbrisen pečat, je Slatin-šek predstavil pravila tekmovanja. Borut Kolar evropski prvak v praktičnem streljanju IDPA V prvem oktobrskem vikendu se je v italijanskem Arcisatu (Varese-Milano) odvilo evropsko prvenstvo IDPA, praktično strelstvo, ki je zelo priljubljeno med slovenskimi strelci. Za slovensko reprezentanco se je kvalificiral tudi član Strelskega kluba Menina Borut Kolar iz Otoka. Kljub slabim vremenskim raz- meram, močnemu deževju in oteženi situaciji zaradi covida-19 si ni pustil uničiti močne volje. Skupaj je na prvenstvu nastopilo 427 strelcev vseh kategorij. Nastop slovenske reprezentance je bil več kot uspešen. Kolar je osvojil zlato medaljo v svoji kategoriji (ESP, Sharp Shooter). Natalija Kreinz in Negro Kočar) pa drugo mesto. Tretji so bili kolegi iz šoštanjskega združenja (Franc Oštir, Marko Gla-žar, Robi Rutnik). Med posamezniki sta najbolj mirno roko in ostro oko imela Han-žekovič s 93 na prvem in Rihter z 92 krogi na drugem mestu. Od tretjega do šestega mesta so se z enakim številom krogov (91) uvrstili Rutnik, Poličnik, Bezovšek in Kočar. Borut Kolar je osvojil zlato medaljo (foto: Bojan Selko) Na 8. memorialu Edija Mavriča strelcev. (Foto: Strelci so se pomerili s serijsko malokalibrsko puško z odprtimi merki, sede, na razdalji 100 m, tarča MK 50 x 50, s prednjim naslonom. Tekmovanje je potekalo v ekipni in posamični konkurenci, na- - Savinjčana je tekmovalo 22 Marija Sukalo) Vsi udeleženci so upoštevali priporočila vlade in Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter ohranjali medsebojno razdaljo tako na strelišču kot izven njega. Marija Šukalo Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 25 Šport, Organizacije KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Savinjski derbi se je odvil pred praznimi tribunami V soboto, 26. septembra, se je začela sezona 2020/2021 tudi za člansko ekipo Košarkarskega kluba Nazarje. V 1. krogu 3. SKL so gostili ekipo Vrtine Palir Prebold. Obe ekipi sta uprizorili atraktivno košarko, v kateri pa niso mogli uživati ljubitelji košarke, saj se je odvila pred praznimi tribunami. Zmaga je ostala doma, rezultat pa je bil 100:94 za nazarsko ekipo. Sledilo je gostovanje v Vojniku in prvi poraz v novi sezoni. V SKUPINI VZHOD DVANAJST EKIP Nazarčani tudi letos nastopajo v 3. slovenski košarkarski ligi, ki je razdeljena na vzhod in zahod. V skupini vzhod nazarskim košarkarjem družbo dela še enajst ekip. Prvi nasprotnik v novi sezoni je bila ekipa Vrtine Palir Prebold. Spo-dnjesavinjčani so še lani nastopa- li v 4. SKL, v višji rang tekmovanja pa so vstopili z močno igralsko zasedbo. OKREPLJENA EKIPA NAZARČANOV Domača vrsta se je letos dodatno okrepila, saj so Nik Koprivi-ca, Andraž Stropnik in Aljaž Sovič še dodatno zaostrili konkurenco v ekipi. Ta je v prvo tekmo kljub okrepitvam vstopila v okrnjeni zasedbi, saj sta poškodovana kapetan ekipe Lovro Blatnik in 2iga Plesnik. Na začetku prvenstva domači trener Miha Čmer ne more računati na organizatorja igre Andraža Pra-unseisa. PRIGARANA ZMAGA Savinjski derbi, ki se je v na-zarski športni dvorani odvijal brez gledalcev zaradi preprečevanje širjenja novega koronavirusa, je povsem upravičil ime. V KK Na- Slika je simbolna. (Foto: RM) zarje so poskrbeli za spletni prenos tekme na klubski facebook strani. Tako so si ljubitelji košarke lahko ogledali tekmo v živo in videli igro z veliko ritma ter velikim številom košev. Nazarčani so v izdihljajih tekme nadoknadili zaostanek, ki so si ga priigrali že v uvodni četrtini srečanja. Na koncu so si prigarali zmago, pri kateri sta pri domačinih največ točk prispevala Nikola Nik Koprivica (21) in Aljaž Skornšek (18). TUDI V VOJNIKU PRED PRAZNIMI TRIBUNAMI V 2. krogu prvenstva, ki je bil preteklo soboto, so Nazarčani odpotovali na gostovanje v Vojnik. Tudi tam je bila tekma odigrana pred praznimi tribunami. Zmage so se veselili domačini, ki so bili razpoloženi pri metih za tri točke, saj so zadeli kar 12 poskusov izza črte. Končni rezultat je bil 79:70 za KK Vojnik Gradbena trgovina G7 Jutri zvečer sledi tekma 3. kroga 3. SKL. V Nazarje prihaja Kolpa iz Črnomlja. Prvi nastop nazarskih članov v pokalu Spar pa bo v torek zvečer. Roman Mežnar ZADNJA TEKMA DRŽAVNEGA PRVENSTVA V MOZIRJU V lovu z umetno muho ekipi RD Mozirje drugo mesto Peta in hkrati zadnja tekma državnega prvenstva v lovu rib z umetno muho je tudi letos potekala v organizaciji Ribiške družine Mozirje. Naslova državnega prvaka se je razveselila ekipa z Bleda, ekipa iz Mozirja pa je zasedla odlično drugo mesto. Tretja je bila ekipa iz Medvod. Med posamezniki je naslov državnega prvaka osvojil Rok Šparovec z Bleda, drugo mesto je zasedel Jure Osolin prav tako z Bleda, tretje pa domačin Božo Osolin iz RD Mozirje. UJEMI IN SPUSTI Letos so v sklopu tekem državnega prvenstva v lovu rib z umetno muho uspeli pripraviti le pet tekem zaradi novega koronavirusa, a je bil nato zaključek prvenstva pospremljen s čudovitim vremenom na živahnih brzicah Savi- Ekipa RD Mozirje v sestavi (z leve) Branko Panič, Anton Škrabec, Janko Čeperlin in Božo Osolin je na državnem prvenstvu v lovu rib z umetno muho zasedla drugo mesto. Po besedah tekmovalcev je v Savinji in Dreti zelo dober stalež rib. nje. Tekmovanje poteka po sistemu družine Mozirje, na kateri ob za- ujemi in spusti, kar pomeni, da se riba po merjenju nepoškodovana spusti nazaj v reko. Na zadnji tekmi prvenstva v Mozirju je tekmovalo 37 ribičev, ekipno in posamezno. Ekipa šteje štiri člane, ribiči pa se razpršijo vzdolž reke po sektorjih v razmahu 100 do 150 metrov. MUHARJENJE ZA RIBIČA POSEBEN ČAR Zadnja tekma prvenstva že vrsto let poteka v organizaciji Ribiške ključku tekmovalnega dne podelijo pokale najboljšim ekipam in posameznikom. Savinja je primerna reka za mu-harjenje, ki je sicer bolj zahtevna vrsta ribolova, hkrati pa za ribiča predstavlja poseben čar. Po besedah tekmovalcev je v Savinji in Dreti zelo dober stalež rib, sploh reko Dreto ocenjujejo kot eno lepših in bolj bogatih rek. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik 26 Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 Kronika, Zahvale, Oglasi i NOVA ŠTIFTA Ob poginuli kravi našli sledi mlajšega medveda V noči iz četrtka na petek, 2. oktobra, je mlajši medved, ki ga že dlje časa sledijo na območju Nove Štifte in Podvolovljeka ubil kravo. Predstavnik nazarske območne MEDVED STAR DO DVE LETI Na travniku na Poglediji nad Novo Štifto so pretekli petek našli mrtvo kravo, ob njej pa sledi manjšega medveda. Krave na tem trav- Takšen prizor je na travniku v petek čakal lastnika krave Denisa Tratnika. (Foto: Denis Tratnik) enote Zavoda za gozdove Slovenije Blaž Presečnik je povedal, da je bil to drugi takšen primer v mesecu dni. Septembra je medved ubil kravo na Podvežaku. niku pase Denis Tratnik. Lovci in predstavniki zavoda so ugotovili, da gre za mlajšega medveda, starega od enega do dveh let, ki se že dlje časa zadržuje na tem območju. IZ POLICIJSKE BELEZNICE • VOZIL POD VPLIVOM PREPOVEDANIH SUBSTANC Mozirje: 1. oktobra ob 20.50 so imeli policisti na območju Mozirja v postopku 45-letnega voznika osebnega vozila, ki mu je alkotest pokazal 0,03 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so pri vozniku opravili hitri test na prepovedane droge, ki je pokazal pozitiven rezultat na prepovedano drogo konopljo. Vozniku je bil odrejen strokovni pregled, ki ga je odklonil. Policisti so mu zasegli manjšo količino posušenih suhih delcev zeleno-rjave barve, za katere se sumi, da je prepovedana droga konoplja. Vozniku so policisti odvzeli vozniško dovoljenje, mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, zoper njega bodo zaradi storjenih prekrškov uvedli hitri postopek. • VLOMIL SKOZI OKNO V TRGOVINO Luče: V noči na 2. oktober je neznani storilec vlomil v trgovino v Lučah. Z orodjem je razprl dvokrilno okno, vstopil v notranjost in iz blagajne pobral denar. • UKRADEL DENAR IZ PRENOSNE BLAGAJNE Solčava: 2. oktobra v večernem času so bili policisti obveščeni o vlomu v objekt društva Bicka v Solčavi. Neznani storilec je najprej poizkušal vlomiti v prodajalno skozi okno, nato pa je vlomil skozi vhodna vrata v vetrolov, nato še skozi vrata vetrolova v prodajalno. Iz predala pulta je vzel prenosno majhno blagajno in iz nje vzel menjalni denar. • IZ AVTOMATA POKRADLI MESO Mozirje: V noči na 4. oktober je neznani storilec razbil steklo na avtomatu za meso, postavljenem pri avtobusni postaji. Ukradel je za dobrih 300 evrov izdelkov, s poškodovanjem avtomata pa je povzročil za okoli 3.000 evrov škode. Povzročil naj bi tudi škodo kmetu na balah sena in prevrnil čebelje panje pod Črnivcem. VIDNE SLEDI MEDVEDA Medved v zadnjem primeru krave ni ubil direktno, je povedal Presečnik, ampak jo je tako dolgo preganjal, da se je poškodovala ali ubila. Mrtve krave so se kasneje najbrž lotile druge divje živali, je pa medved pustil sledi okrog nje. Spomladi so najverjetneje istega medveda opažali in sledili na območju Snovika in okolice. Poleg tega medveda na območju Menine živi še starejši medved, ki pa že leta ne povzroča nobenih težav. ŠMS Pogrebna služba - cvetličarna MORANA TeL: 03 7000 640 J^ \ GSM: 041 536 408 "^LnJ GSM: 041 672 115 anitiiAi.niorana.si E-mail: informa ra i>a. ji Aleksander Siettovnik s ^ . ?Jarj¿ije Hu, 11 Braslovča Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Poslovila se je draga mama, tašča, babica in prababica Elizabeta POTOČNIK iz Spodnje Rečice 58 16. 8. 1926 - 30. 9. 2020 Iskrena hvala za vso podporo, izrečena sožalja, za darovane svete maše in sveče vsem prijateljem, znancem in sosedom. Hvala tudi pat-ronažni sestri in dr. Leskovšku za vso pomoč. Žalujoči sin Miran in Ivo z družinama Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 27 Za razvedrilo MOZIRJANI BI RADI NEKAJ ČASA ZGOLJ SODELOVALI Med vožnjo do upravnega centra se je cestni minister Jernej Vr-tovec (desno) zapeljal skozi dva od štirih mozirskih rondojev in kasneje županu Ivanu Suhoveršniku povedal, da bodo v kratkem pričeli še z gradnjo krožišča v Soteski, ki bo zaokrožil petperesno deteljico. Zupan ga je zaprosil, da bi kakšen rondo le zgradili še v kateri izmed ostalih zgornjesavinjskih občin. Mozirje bo namreč s petim krožiščem postalo olimpijsko mesto, olimpijsko geslo pa pravi, da je važno sodelovati, ne zmagovati. NEBODIGATREBA JIH JE ZAVOHAL Tehtanje težkih buč v Mozirju je veljalo za korona tvegano, a nadzorovano in izvedeno v skladu z znanimi merili NIJZ. Pričakovan je bil tudi kontrolni obisk pristojne inšpekcije, zato so se nekateri znani obiskovalci raje malo zamaknili v senčni ek ob odprtem šanku na prostem. Celo v maskah so bili podobni pustnakom iz Mozirja - Dže-du, pustnemu županu Dragu, prvemu lovskemu pribočniku Janiju ter »tahaupt« pustnemu liku Mozirskemu Marku (z leve). In prvi je prav on izustil: »A sm ti riku, da maska na bo zaligla! Evo, nas je ž za-voho paparac Nebodigatreba Pepi!« NAVDUŠENE NAD NAVDUŠENIM MIKICEM Ze z aktualno zmagovalko Top model Slovenija 2020 in finalistko za Miss Slovenija 2020 smo dokazali, da Zgornjesavinjčanke znajo očarati na državnem nivoju. Še najbolj pristen dokaz tega pa je navdušeno razkazovanje navdušenja, ki ga je v objemu Mojce Tratnik, mladostne mame Gašperja Tratnika, lastnika blagovne znamke GT Collection, pokazal navdušeni Igor Mikic, znani model in performer. Navdušena zgleda tudi Mojca, še bolj pa so nad Mikicevimi bicepsi in ta-tuji, pravzaprav nad celotno pojavo, navdušene Zgornjesavinjčanke. lOj-trmcH nu-ecnoN L I If^fcj liCU-E^Ti^N [TT' 1 r—m 28 Savinjske novice št. 41, 9. oktober 2020 Križanka, Napovednik Napovednik dogodkov Petek, 9. oktober ob 19.00. Prireditveni prostor v Solčavi Razstava študijskih izdelkov Tipologija bivanje krajina Sobota, 10. oktober ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Razstava gob ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Borut Besedič-Čiro (U-17) ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Kolpa (člani) Ponedeljek, 12. oktober ob 9.00. Pevska soba Kulturnega doma Mozirje Odprta vrata pri zeliščarjih ob 10.00. Hiša ob jezu v Lučah Angleščina za začetnike ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ustvarjalna delavnica servietna tehnika na kozarcih Torek, 13. oktober ob 9.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica izdelave mozaika Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 30. Stovjrček: aspern ■ rfurtajfete mastna ie