Stev. 14. Po^aiYie^na številka «tane SO vinaev, Leto 2. Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List izhaja V3ak torek In petek. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K. HMH&SSUSESE"; Cene inseratorn: enostopna petitvrsia ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naroČilu nad 10 ob|av popust. Zamenjava kolkovanih kronskih bankovcev. (Konec.) Kolkovani kronski bankovci se bodo torej zamenjali z novimi, kron-' sko-dinarskimi bankovci. Namesto starih razcapanih avstrijskih kron dobimo prav lepe, nove dinarske krone. Za te nove bankovce, ki jih izda Narodna banka SHS, garantira naša država z vsern svojim premoženjem. Ti bankovci so izdelani v Parizu, in sicer tako, da jih ni mogoče ponarejati. Zato so pa tudi zelo dragi in jih ni mogoče izdelovati tako hitro, kakor izdeiujejo bankovce na Dunaju in v Budapešti. Najprej je dala država izdelati samo večje bankovce, in sicer po 0, 8 4C0 in 40JO K. Stari kronski bankovci po 1, 2 in 10 K ostanejo še nekaj časa v veljavi in se bodo šele pozneje zamenjali z novimi. Najbrže se bo to zgodilo šele takrat, ko bo parlament rešil valutno vprašanje. Nekateri naši politiki so bili za to, da se naj vrši zamenjava v razmerju 1 proti 4. To se pravi, da bi dobili za 4 stare krone samo 1 dinar. No, vlada je spoznala, da nima pravice, da bi sama določevala, koliko naj bo vreden en dinar. To bo določil, kakor smo že zadnjič omenili, šele parlament. Zato pa je na novih kronsko-dinarskih bankovcih zapisana njih vrednost v kronah in dinarjih. Kdor torej prinese zamenjat 103 starih srbskih dinarjev, dobi zanje ICO riovih kronskih dinarjev; kdor pa prinese zamenjat 1C0 kolkovanih kron, dobi zanje nov kronsko-dinarski bankovec, ki je tudi vreden 100 K. Da ne bo torej nihče oškodovan, je jasno. Kdor pravi kaj drugega, je lažnivec in navaden šuft! Čas za zamenjavo bo zelo kratek. Na zamude se ne bo oziralo. Zato naj vsakdo gleda, da o pravem času zamenja svoj denar I Kdor bi tega ne storil, bi imel veliko škodo, ker bo vrednost novih bankovcev hitro poskočila. Od 15. marca t. 1. dalje se stari kronski bankovci po 20, 50, 1C0 in 1000 K sploh ne bodo več sprejemali. Po zamenjavi bankovcev bodo začeli izplačevati tudi 20 procentne priznanice, ki so se izdale,ko so kolko-vali stare bankovce. Se še spominjate, kako so avstrijski agitatorji takrat lagali, da je teh 20 % izgubljenih? Žali-bog je bilo med nami nekaj bičejev, ki go verjeli tem hunevetom! Prvo ljudsko glasovanje* Ljudsko glasovanje, kakor bo tudi na Koroškem, se ima izvršiti na več krajih prejšnje Nemčije. Sredi tega meseca se je končalo ljudsko glasovanje v. Šlesvig-Hoisteinu. Nemci so strašno pogoreli. Še tretjino glasov niso dobili! Zakaj, to nam prav odkritosrčno pripovedujejo nemški časopisi : večni nemiri, štrajki, navijanje cen v Nemčiji in siaba valuta so tako slabo vplivali na ljudstvo, da se je rajši odločilo za Dansko. To so pač pametni ljudje, ki vedo, zakaj gre. Čeravno je v Avstriji vse še veliko slabše kakor v Nemčiji, je pri nas vendar nekaj tako neumnih ijudi, ki še zmiraj silijo tja, ker ne razumejo, da jih v Avstriji čaka samo beraštvo in beda. — Vsakemu podkupljenemu nemškemu lažnivcu verjamejo, če jim pripoveduje o avstrijskih nebesih. Če bi pa pogledali v ta nebesa, bi videli, da je tam že vse razprodano. Angelci nimajo več trompet, svetniki ne več stolov; vse je šlo v druge države za živež, premog in druge potrebščine Vsi so že izstradani — angelci in svetniki — samo kost in koža jih je. To so avstrijska nebesa! Do glasovanja se bodo že odprle oči še tem našim zaslepljencem, tako da bo končno naša zmaga sijajna. Ker pa imajo norci vedno več sreče kot pameti, bodo tudi ti, ki si nič ne dajo dopovedati, nazadnje vendar le obvarovani pred uboštvom, ker bodo ostali — kakor v Šlesvig-Hoisteinu — v veliki manjšini. Celovec, kam gre tvoja pot? Odkar smo Jugoslovani zapustili Celovec, se je začel zanj križev pot in trpljenje je lilo v njegov kelih tako, da je zdaj polen do roba. Vlaki, ki so prej vozili dan na dan naš živež v mesto, so naenkrat izostali. Razne zaloge, ki so si jih trgovci in zasebniki nakopičili z jugoslovanskim blagom, so ginile in kopnele kakor pomladanski sneg. Jedilne shrambe so postale prazne, na trgu .ni razen zelja in kisle repe ničesar dobiti, Rožna in Pod-junska dolina se jim je z mejo zaprla, magistrat pa še tisto malo, kar ljudem na papirju obljubuje, rie more izdajati, ker mora poleg svojih ljudi živiti še druge pritepence. To so v prvi vrsti takozvani begunci, tisti lenuhi, ki so pri nas kaj zagrešili in jim zdaj njihova kosmata vest ne pusti, da bi se vrnili. Celovčani jim pravijo „luft-inženirji" in še druge grde priimke jim dajejo, ker so teh malopridnežev in malovdarjev že strašno siti. Najhujša nadloga pa so Lahi, ki so jih Lerniš, Šumi, Lackner in drugi taki tiči sami poklicali, pa se jih zdaj ne morejo iznebiti. Jugoslovani so pošiljali blago noter, Lahi ga izvažajo vun. Ker je najmanjši laški denar lira in si jo pustijo Lahi plačati z 12 do 22 kronami, zato kupujejo Lahi pravzaprav za slepo ceno. :n res spravljajo kar cele vagone in polne avtomobile raznega blaga, kar ga je v tem nesrečnem mestu še dobiti, čez mejo v beraško Italijo. Zato razumemo, da je prebivalstvo Lahov že sito in jih imenuje samo „kaclmaherje" in „polentarje". Dobro se še spominjamo, kako so Čelovčani svojčas kleče plazili in se ponižaii pred laškim vojaštvom. Vi seveda mislite, da opravljajo Lahi varnostno službo iz same ljubezni in zastonj. Toda „zastonj" je že davno umrl in Lah ga je pokopal, svojo ljubezen pa si da bogato plačati: za vsakega laškega vojaka mora nemška Koroška plačevati na dan — čujte, ljudje božji — 300 K, toliko si računa za plačo, hrano in preskrbo. Častniki pa dobivajo 24 28 tisoč kron na mesec. Te številke nam je povedal Nemec, ki ima opraviti na celovškem magistratu. Lastnih učiteljev ne morejo plačevati, tako da morajo ti štraj-kati, za tujce pa si izposojujejo tako velike svote. Kajti jasno je, da gre to vse na puf. Lemiš, Lemiš, gorje ti, kadar se ljudstvo zbudi 1 Kakšna je varnost v mestu, se vidi najbolj iz tega, da se je prebivalstvo razdelilo v belo in rdečo gardo, ki sta se druga proti drugi oborožili, in da so morali na ukaz antante boljševiške folksverovce pognati iz mesta. Največ upanja so stavili celovški naceljni na antantno misijo, ki jo imajo v mestu in katero bi radi farbali. Mislili so, ta bo Jugoslovane vgnala v kozji rog, toda kmalu so se prepričali, da ni to njena volja, pa tudi ne namen, n zdaj že bridko tožijo, da antanta k vsemu početju Jugoslovanov pravi samo : ja in amen. v (Dalje prihodniič.1 ISS2IM v Širite povsod „Korošca"! Stran 2. »KOROŠEC, dne 20. februarja 1920. Siev. 14. Ovce in koštruni. Možje, vi ste čudni, prav zares, imeli bi radi v naši Jugoslaviji same angele. Kdor Vam ni po volji, pa kličete paragrafe in še bogve kaj na pomoč. In vendar, kogar je rodila naša slovenska zemlja, ta naj živi med nami, če pa jo je zapustil, naj se vrne, ko bi imel še toliko grehov na sebi, saj se je vrnil tudi izgubljeni sin. Spo-prijazniti se moramo z mislijo, da živijo med nami tudi taki. Brez plevela ni zrnja, ni rože brez trnja, tako je tudi v človeški družbi. Verjamemo, da je težko, včasih celo umetnost, kako naj postopamo s takimi nepridipravi. Pa tudi te umetnosti se bo treba naučiti. Enemu odbiješ njegov rog, drugemu zakriviš njegov trn, tako da ne bo mogel zbadati, tretjega spraviš zlepa na pravo pot, četrtega primeš ostro in šele vsakega petega izročiš roki pravice ali ga na kak drug način napraviš neškodljivega. Ne recite, da so to sami levi razbojniki! Kjer je levo, mora biti tudi desno, samo da ne vidite, ker ne iščete. Ne kuhajte jeze in ne dvomite že vnaprej nad možnostjo in resničnostjo izpreobrnitve. Naj pridejo vsi, kar jih je enega gospodarja, v naš hlev in pomislite, da že narava tako hoče, da so poleg ovc tudi koštruni. Šele v dolini Jozafat, tako pravi sv. pismo, bo Bog ločil med ovcami in koštruni. Gospodarske novice. Ceste in mostovi. Brod pri Dravljah pod Št. lijem (občina Loga vas) je bil izročen prometu dne 15. dec. 19 9. Brod pri Podgradu (za vozove) je ravnotako že v rabi, popravljajo pa se še ceste in rampe po obeh straneh. Brod na deželni cesti Pliberk-Ruda se popravlja in bo te dni končan. Železniški most pri Svetni vasi je izročen prometu od 10. dec. 1919. Ta teden se konča poprava mostu na državni cesti istotam. Cesta St. !lj—Skofiče je napredovala že tako daleč, da skupno z bro-dom pri Dravljah omogočuje zvezo občin Loga vas in Skofiče s postajo v Podrožčici. Zgradba ceste iz Žrelca proti Ve-trinju se nadaljuje in bo tekom zime ta zveza gotovo končana. Dravski most pri Velikovcuje bil otvorjeri dne 15. febr. 19.^0. Sejte lan in konoplje! Laneni izdelki strahovito naraščajo v cenah, a se je bati. da bo sirovin sploh zmanjkalo. Predilnice kupujejo blago po vsaki ceni Zato pa je tudi platneno blago vedno dražje. Domače tovarne dobe od vlade bombaž. Ker tako zelo primanjkuje blaga za obleke, bo vlada domačim fabri-kam za sukno (štof) preskrbela bombaža, da bodo mogle izdelovati dovolj sukna za domače potrebe. Niti pojde v Beograd. Italijanski ministrski predsednik Nitti misli iti v Beograd, da bi se domenil o trgovski pogodbi med Italijo in Jugoslavijo. Dopisi, Št. Peter na Vašh.-Jah. Dobili smo slučajno pismo skesanega grešnika — Antona Muhar — ki je meseca maja lanskega leta igral med folksverovci „hauptrolo". Odlikoval se je v tatvini in je kmalu nanosil v svoj brlog cele kupe suhega mesa in drugih takih dobrih stvari, ki jih je od naših ljudi izsilil z revolverjem. Muchar piše med drugim dobesedno tako: „Lizi, was ist den, werden wir nicht bald nach Hause darfen ? schau rtiein He'os Schwesterl, 14 Tage Urlaub und kan ich sie hir verbringen darfst nicht einrnal nach Hause wie traurig ist das, kanst mirs sicher glauben, und muste ich selber mein vortkomrnen finden, ich selber mein Kost suchen und auch kochen selber. Lizi, wie steht es bei Euch mit den Lebensinitel? ich denke besser wie bei uns, Lizi, sage mir einmal die Wahrheit werde ich wohl einmal nach Hause darfen oder nicht? ich möchte dier et-was ersuchen Lizi vileicht geht es kanst du meinen Wuntseht ausführen. Lizi, schaue das du vier mich di Einreisebe-wiligung bekommst und schücke sie mir dan kan ich unschinirt iiber die Grenze und das wiihre ja meine gröste freude, ich bin nimmer bei der Volkwahr, ich bin heute da und Morgen gott weis wo ich bin verlasen wie der Stein auf der Strase, so bitte ich um eine baldige Nachricht". Potem pa nadaljuje slovensko: „Še nekaj ljuba Lizka, sama veš kako bi bilo naj bolši, jaz si mislim nič drugega kakor samo Domov in zopet Domov, zato vas vse skupaj iz Srca lepo prosim, morebiti da boste dobili zame to dovoljenje da bi smel jaz domu ko že tako težko čakam na te čas da bi se zopet mogel vrniti v našo ljubo Domovino tja ker stanuje naši Ljubi Oče Mati in Brat tudi Sestre, kjer tam je ljubezen in usmiljine. Zato Dragi moji vsi skupaj, .strah in groza za Otroke ko se morajo potikati med Ptujimi Ljudmi kjer dosti žalujejo po svojih Dragih pa vendar nam ni mogoče da bi se mogli vrniti Domov kjer nas tukaj ne morejo pomagati, odrešiti nas, ali hočejo nas morejo samo Doma, Zato Vas lepo prosim in vse skupaj v Duhu poljubi Vaš oddaljeni Sinček Anton. Tomažem, ki bi ne verjeli, leži to pismo v našem uredništvu na razpolago. Sestri Liziki pa svetujemo, naj prosi pri Koroškem obmejnem poveljstvu za pro-pustnico. Dobila jo bo, in če brat nima bolj kosmatih grehov, kakor mu jih očitajo Šentpeterjani, se mu ne bo ničesar hudega zgodilo. Guštanj. Naši folksverovci so pisali iz Avstrije, da pridejo za Božič v Guštanj prelivat kri. Malo so se zamudili, prišli so šele za pust. Za božične praznike so poslali še le kvartirrnoharja (Travarja). No, kri je pa res tekla, ker so klali skoraj pri vsaki bajti — prašiča. Če se je hotel kvartirmohar poflisati, je je že lahko nastregel toliko, da sta po- tem koh in kuharca (Poderžan in Brun-dula), ki sta prišla za njim, lahko pripravila krvavo pojedino za onih dvajset folksverovcev, ki jih je sedaj lakota prignala domu. Drugič pa telegrafirajle, če boste imeli zamudo, da vas ne bomo zastonj čakali. Grebinjski klošter. Kolikokrat je dobra mati Jugoslavija klicala Nemcem in nemčurjcm, ki jo vedno le zmerjajo, zraven pa uživajo njene dobrote: „Pojdite vendar v Avstrijo in pustite naše ljudi v miru!" Toda ves trud je bil zastonj. Zdi se nam, da bo Jugoslavija sedaj napela drugačne strune. Radi znanega roparskega napada na klošterskega župnika so bili v Mariboru trije lički iz Grebinja obsojeni, in sicer dva na eno leto, komandant roparske bande pa na poldrugo leto težke ječe. Namesto da bi jedii mariborski ričet, so sfrčali nazaj v Avstrijo. Tako je Avstrija za tri roparje bogatejša, Jugoslavija se je pa oddahnila. Pred kratkim časom se je dri'gima dvema tičkoma iz Vober zmešala pamet in zavrela kri. Mudila sta se pri svojih kolegih v Avstriji, pa jima ni bilo več po volji tam. Pustila sta nebesa in prišla sta v pekel. Pameten človek vendar ne pojde prostovoljno iz paradiža v pekel, to je jasno! No, ta tička sta imela smolo, da so ju naši prijeli. V Velikovcu so ju preiskali zdravniki. Na podlagi te preiskave sta bila, da se jima kri pomiri, več dni zaprta v foglažu pri ričetu. Potem so ju pa naši vojaki obdarovali s potnino (Reisegeld) in v častnem spremstvu sta se vrnila v nebeški raj. Pa naj še kdo reče, da Jugoslavija ne ljubi svojih sovražnikov! Pliberk. Okrajno glavarstvo v Velikovcu je obvestilo orožniško postajo v Pliberku, da hodijo nemški agitatorji črez Gručo in Lipico, kjer so dogovorjeni s prevoznikom, v Pliberk. Odposlana patrulja, podstražmojster Rudolf Puhar in poskusni orožnik Pečnik Alojzij, sta dne 11. febr. ob 21. uri 15 minut srečala blizu Lipice na cesi 5 ali 6 oseb, med njimi tudi neko žensko, ki so prihajale iz Lipice. Vsi so nosili nahrbtnike. Ker sta orožnika bila mnenja, da so to dotični nemški agitatorji, sta jih zadržala. Ti so se izdajali sprva za rudarje, ki gredo v Črno. A takoj so se začeli sumljivo gibati in stopati nazaj. Tik pred njimi stoječi podstražmojster Puhar in na levi strani stoječi poskusni orožnik Pečnik sta vzela puške na* „gotov". Puhar je zaklical: „V imenu postave, vdajte se!" V tem trenutku je sprožil največji med njimi večkrat s samokresom in je zadel orožnika Peč-nika v trebuh in desno roko pod komolcem ter ga težko ranil. Podstražmojster Puhar je takoj začel streljati, a ker je bilo zelo temno, ni mogel več razločevati bežečih postav. Izgubili so se v smeri, odkoder so prišli. Podstražmojster Puhar je spravil nato ranjenega tovariša v Vogrče in poklical vojaškega zdravnika Dr. Ipavca iz Pliberka. Ta je konštatiral, da so rune smrtno nevarne Pečnika so prepeljali v bolnišnico v Slovenji Gradec, kjer je umrl dne 15. febr. na poškodbah. Zločinci so že znani. Vsi so člani pliberške „Heimwehrkompanije" v Št. Andražu, in sicer: Ignac in Jožef Rader, Stev. 14. „KOROŠEC", dne 20. februarja 1920. Stran 3. Jožef Wernik, Kurat, Klade, Filip Pepel in Štefan Majer. Ženska je neka Julija Fischer, katere mati stanuje v Velikovcu. Brodnik Janez Pasterk, ki jih je prepeljal črez Dravo, je že pod ključem, pa tudi vsi drugi zločinci bodo kmalu na varnem. Djekše. Mislili smo že, da je mrzli dješki veter zakrknil srca vsem dješkim fantom in dekletom. Pa smo se zmotili. Vzdramil jih je pustni čas. Zavedna slovenska Brežnikova družina je praznovala dne 10. t. m. dvojno poroko. Nace Lob-nik je peljal pred oltar Treziko Jamnik, njegova sestra Trudka pa je vzela Petra Kasl. Obema parčkoma naše čestitke! Bela. Najlepša nemška pesem mora biti ona: „Mir sama Karntnerknaben", ki jo kaj radi prepevajo iiemškutarski zapeljanci. Pravzaprav je pesem zelo nedolžna, pa mi že vemo, kam pes taco moli. Oj pubci, z Nemško Avstrijo ne bo nič! Vse zastonj, cajti so hin! Le poglejte svoja imena: Lesnik, Miklav i. t. d. ta vam povedo vse. Ja, mai liaba puebe, le lepo gmah, pa zmislite se, da ste naše gore ljudje, pa lepo po slovenje govorite in pojte. Saj smo tudi mi fejst kerlci . . . Žel. Kapla. Na Obirskem je treba iskati Nemca opoldne z lučjo, vendar ga ne najdeš. Vsi so odkriti Slovenci. Garjeva ovca pa se najde povsod. Peter Verhovnik je tak revež, da je zatajil svoj materini jezik. Pomešal se je med folksverovce. Pred nekaj meseci je pisal, da pridejo kmalu v našo dolino, da nas rešijo jugoslovanske more. Pa božji mlini meljejo počasi, pa „gvišno". Našega Petra je vzela slana. Ker se je v Nemški Avstriji dobro obnašal, so ga kar zaprli. Ubogi Peter, in ti si hotel biti steber nemštva. Kako je svet nehvaležen, kaj ne? Da, da, Judežev Iškarjo-tov še v Avstriji ne marajo. V Celovcu so zaprli tudi urarja Komatiča, ki ima tukaj obilno družino. Ubogi zapeljanci! Menda so deli v meh tudi češkega izdajalca Wotipko. Nam se smilijo le njihove rodbine, drugače „gut weg"! Kneža. Glabonjatova, p. d. Likebo-va hiša v Kneži je pač daleč na okoli znana in štimana. Nesreča ji tudi ni prizanesla. Že leta 1909 je ubil neki pijanec gospodarja. Sedaj pa je umrl Likebov sin Andrej, priden, tih in marljiv fant. Bil je vojak — trpin v svetovni vojni, dalje časa je prestal v ruskem ujetništvu. Bolan je prišel domu, kjer je podlegel svoji bolezni. Naj mu bo lahka domača zemlja! Materi in bratu pa naše iskreno sožalje! Smrt vzame zmiraj najboljše. Držal se je kakor hrast na naši slovenski strani. Tiho, brez hrupa je podrl marsikateri nemčurski tempelj in držal po koncu mater, brata in nas tovariše za našo ljubljeno domovino. Št. Rupert pri Velikovcu. Članice Marijine družbe so 15. t. m. priredile veselico, na katero so po enoglasni sodbi mnogoštevilnih udeležencev lahko ponosne. Dekleta so igrale „Svojeglavno Minko", ki je posebno v trejem prizoru z našim ljubim koroškim narečjem jako ugajala. Občudovali smo dober spomin in lepi glasek Nsrobe sveta, smejali se veliki učenosti in majhnim nožicam profesorja Vseznala, hudovali smo se z bradatim fotografom nad nerodnim kme- tom in z radostjo poslušali večno lepe Narodne pesmi. — Odkrito priznanje šolskim sestram za lepo in poučno prireditev. Libuče. Tukajšnje šolsko vodstvo se Zvezi ženskih društev na Koroškem v Velikovcu v imenu z obleko in s sandali obdarovanih otrok tem potom prisrčno zahvaljuje. Obleka je iz dobrega blaga in zelo lično iztielana. S tako lepimi darovi obdarovani otroci so obljubili, da hočejo vedno ostati dobri in zavedni Jugoslovani. Št. Martin pri Trušnjah. Dragi „Korošec"! Veliko naročnikov imaš pri nas, vendar pa še nisi poročal ničesar od nas Smarčanov. Gotovo si radoveden, kako nam gre ? Prav dobro! Veš, vsi smo zadovoljni, le par naših sosedov ne. No, če si kdo brezplačno lepo uredi stanovanje, če si postavi nobel postelje in mize v hišo, pa je potem naenkrat vsega konec, ga pač tudi lahko jezi. Mi Smarčani smo bili nekdaj zelo dobro zapisani v folksverovskih spominskih bukvah. Tam stoji črno na belem, da smo vsi črni, da držimo s „Čuši", da zato cela vas ni kaj prida. In zato so si še folksverovci hoteli malo bolj natačno ogledati našo vas. Tri mesece so nas študirali. Ko so pa začele biti „muhe" prehude, so vzeli za poskušnjo s seboj ves naš Špeh, meso, kruh in denar. Naši nezadovoljni sosedi rešujejo sedaj pri Reberniku važno „koroško vprašanje" in prav milo gledajo, kdaj pridejo zanje zopet zlati časi, da si bodo zopet lahko brezplačno uredili stanovanja. Reberntk, kam pa je šla lani o Veliki noči tvoja žena po cuker in tobak? K „Čušom"! Zakaj ti ga pa niso Nemci dali? Eh, šment, tedaj je bila tvoja ženka v Velikovcu Slovenka, doma je pa pridno obirala Slovence in pila — sladki „čušovski" kofe. Kdaj pa Zepej pride? Vi gotovo veste! Že devet mescev hodi domu, pa ga še ni videti. Od Mostiča do St. Štefana mora biti pa res daleč! Rebernik, kadar pojdeš zopet na glavarstvo po cukra, pa to tudi povej, da bi najrajši utopil vse Slovence v žlici vode, in tudi to, kako si vesel prepustil folksverovcem okno za mašinco, da bi več Slovencev pobili. Okrajno glavarstvo ti bo dalo potem še več „cukra". Pozdravi. Podpisani gojenci artilerijske podčastniške šole v Kraguje-vacu (Srbija) pošiljajo koroškim Slovencem in Slovenkam srčne pozdrave. Berto Grašer, Sinča vas, Herman Matko, Ljubljana, Novak Andrej, Brezovica, Metod Dobovišek, Radovljica, Fianjo Anzeljc, Kranj, Janko Bitenc, Kranj, Zvonimir Grilc, Lesce, Matija Nastran, Skofja Luka, Anton Klaučičar, Ljubljana, Franc Obran, Bukovci pri Ptuju, Ivan Korošec, Vitanje, Franc Pav-ličič, Ljubljana, Franc Štrukelj, St. Rupert, Mihael Sajer, Brezovica, Rudi Weifi, Črnomelj, Josip Glavina, Trst, Simčič Vekoslav, Postojna, Ivan Prelog, Celje, Rado Mlakar, Maribor, Stane Jankar, Ljubljana, Valter $ark, Ljubljana, Joško Cesar, Ljubljana. Dnevne novice.- Dobrla vas. Darovi za koroške dijake (2. izkaz) G. notar Zevnik v Dobrli vasi, žup- nik kaplan po 20 K, župnik Tojnko 14 K, župnik 660 K, Marijina družba in župnik Meško v Tinjah 60 K, kanclist Marčič Julij v Pliberku 40 K, Marijina družba v Olobasnici 60 K, gerent Krašna 50 K, Valentin Pratnckar v Večni vasi 110 K, Janez Jekl v Podjuni 20 K, Zadružna žveza (II.) 1000 K, odsek za prehrano 1000 K, občina Št Danijel pri Pliberku 100 K, Mohorjani v Solčavi 50 K, v Žitari vasi 62 K, prošt. I. Wieser, Podkrnosom 30 K, ekspozit Hutter Al. 100 K. krajevni od-, bor Nar. sveta v Dobrli vasi 1000 K, župnik Poljanec 120 K, 3. red. sv. Frančiška v Kapli ob Dravi 9 50 K, dekan Mihi 50 K, cerkvena zbirka dne 8. dec. 1919 (po župnih uradih) 3871-25 K. Bog plačaj! Na Dunaju 56 tisoč delavcev brez dela. Na Dunaju je sedaj 56 tisoč delavcev brez dela. Da ne pomrjejo od lakote, dobivajo podporo od države, ali z drugimi besedami: rediti jih mora nemško avstrijski kmet. Politične novice» Amerika prav odločno zagovarja naše pravice. Francozi in Angleži bi radi, da bi se jadransko vprašanje rešilo tako, da bi se ne zamerili ne Jugoslaviji ne Italiji. Zato so nam poslali snani ultimatum. Ves svet je menda mislil, da bomo padli na kolena; nihče ni pričakoval, da bomo tako predrzni, da bi se uprli antanti. V Rimu, Parizu in Londonu so kar zijali, ko so izvedeli, da smo ultimatum odklonili. Medtem pa, ko so se v Londonu italijanski, francoski in angleški politiki posvetovali, kaj naj bi storili, je posegla vmes Amerika. Wilson je namreč telegrafiral v Pariz, da se mora jadransko vprašanje z.a nas pravično rešiti. Če bi se to ne zgodilo, zapuste amerikanski zastopniki Pariz. Brez Amerike pa ne more antanta nič storiti. Amerika ima takorekoč nož v rokah če odstopi so vsi uspehi, mirovne konference uničeni. Nova vlada. Ker se Vesniču ni posrečilo, da bi sestavil vlado, v kateri bi bile zastopane vse večje politične stranke, je regent Aleksander naročil Protiču, naj on poskusi sestaviti novo ministrstvo. Tudi Rusija za naše pravice. Ruska vlada je poslala italijanski vladj pismo, v katerem opominja Lahe, naj "pravično rešijo jadransko vprašanje, ako hočejo živeti v miru in prijateljstvu z Rusi. Jz ženske organizacije. Zveza ženskih društev iia Koroškem uprizori v soboto, 21. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, 22. t. m. ob 3. uri popoldne v telovadnici meščanske šole v Velikovcu šaljivo igro „Teta". Vstopnina: 1.-3. vrste 8 K, 3.-6. vrste 6 K, 6.—10. vrste 4 K, stojišča 2 K. Za članice ženskih društev polovične cene. Želeti je, da se v nedeljo članice bližnjih ženskih društev udeleže predstave polnoštevilno, boli oddaljena društva pa naj bi poslala k predstavi vsaj po eno zastopnico. Stran 4. KOROŠEC", dne 20. februarja 1920. Stev.14. Za kratek čas. Mati svoji hčeri: Kaj, omožiti se hočeš? Saj r.iti kuhati ne znaš! Hči: Mama, saj mi tega ni treba. Moj mož bo vendar v Celovcu. Kaj bi pa tam kuhala, ko se še na karte nič ne dobi! * Tolažba. Gospod tolaži mlado vdovo: Obrišite si solze, gospa ! Pomislite, da so drugi ljudje tudi nesrečni! Vam je prejšnji teden umrl Vaš dobri mož, jaz sem pa včeraj izgubil dve kroni. Midva imava pač smolo / * Zaradi varnosti: „Na desno uho-Vaša žena že dobro sliši, sedaj pride levo na vrsto, to je še gluho." Mož: „Naj ie pri tem ostane, gospod doktor, je ravno prav. Če ji odprete še levo uho, bo šlo zopet pri enem noter, pri drugem vun, če ji bodem kaj rekel, tako pa mora v glavi ostati." — Nobena nevarnost. Gost v zakotni gostilni, ko mu hlapec juho prinese: „7 oda Janez, Vi palec v juho pomakate !" Janez: „Nič ne de, saj ni vroča". Koroški prostovoljci iz Mežiške doline in Malgajevi vojaki! Pod- pisani Vas poživlja, da se v lastnem interesu organizirate v društvu koroških prostovoljcev v Ljubljani, pododsek v GuŠtaniu. Društvo se v najkrajšem času priklopi društvu jugoslovanskih prostovoljcev, ki ima 60.000 članov. Organizirani bodo imeli prednost, da čim prej dobijo ono podporo dobrovoljcev, ki jim jo je država že pripoznala. Zglasite se vsi osebno ali pismeno pri podpisanem ter navedite sledeče: Ime in krstno ime, rojstni datum, rojstni kraj. stalno bivališče, civilni poklic, čin pri vojakih, dobo službovanja v armadi SHS, polk in četo ter ime poveljnika, v slučaju sprememb čete, poveljnikov, omenite tudi to, bil v bitkah: dan in kraj bitke. Rajko Kotnik, uradnik jeklarne na Ravneh, pošta GuŽtanj._ Naznanilo. Juri Gözelt, zastopnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, naznanja cenj. prebivalstvu cele okolice, da se je preselil iz Djekš v Velikovec, kjer daje rade volje brezplačna pojasnila glede zavarovanja zoper požar, vlorne, nezgode, za doživetje, starostno zavarovanje, otroško zavarovanje, zavarovanje proti toči na polju. Ima tudi dovoljenje sklepati zavarovanja in pozavarovanja. Istočasno zastopa pošteno in popolnoma zanesljivo tordko poljskih in gospodarskih strojev vsake vrste in posnemalnikov za mleko, katere jemlje tudi v popravo po najnižji ceni. Posluje vsako sredo doma v Velikovcu. Rad ustreza tudi vsakemu pismenemu naročilu. Juri Gözelt, Velikovec, Zg. poštna ulica št. 1, I. nadstropje. Dražbeni oklic. Vsled sklepa z dne 27./10. 1919 opravilna številka E 65/19/1 se proda dne 24. februarja 1920 dopoldne ob 10. uri v Velikovcu, Grebinjsko prednestje št. 9 na javni dražbi sobna oprava. Reči se smejo ogledati dne 24. februarja 1920 v času med 9—10 uro dopoldne v Velikovcu, Grebinjsko predmestje, št. 9. Okrajno sodišče v Velikovcu, odd. I. dne 13. februarja 1920. w e filBPlIBl «.* m WH1II Telefon št. 1 (interurban). Centrala Maribor Glavni trg Št. 37. Račun poStn. ček. urada SHS v Ljubljani: 11.895. „ \ --- - Podružnica Murska Sobota-- - sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vs-kovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta. Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Blagajna je odprta od '/2 9- do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne). Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. tf mjv.A.1■s^a Cj U •rt & S M M Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) Tesan leé (smrekov, jelkov, borov) Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen) Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo BBT kupi TBi ako množino 13 JSï AVA" lesna trgovska in lmlu«!strlj|skaclrus5l>a 36. O. Z. v MARIBORU. K •d \» v» Ö p' < P tr. K p 1 rt* Cf o \r«.irvt« Mi- V*»lltl<«:<»