-----    284    -----
Vprašanja in odgovori.
v
Četrti odgovor na 143. vprašanje: Glede pokonče-vanja praproti naj tudi jaz poročam, da je pri nas navada kositi jo okoli kresa, ker nas izkušnja uči, da se potem korenine najrajše posuše.
Mat. Eobič na Jesenicah.
Vprašanje. 174. Goveda sploh, zlasti pa teleta močno trpe od muh, zato bi rad vedel, kako te sitnice pregnati iz hleva in s čim namazati govedi noge, da muhe na nje ne sedajo? (Fr. J. v Z.)
Odgovor: Na podobno vprašanje smo odgovorili užo v zadnji številki „Novic" pod št. 173., zato Vas na to opozarjamo. Kaj več nam ni znanega, ker dosedaj nam ni še nihče poročal o kakem izkušenem sredstvu.
Vprašanje 175. Rad bi vedel, kako kokljam, ki nočejo nehati kokati, to odpraviti? (Fr. J. v Z.)
Odgovor: Običajno sredstvo kokljam kokanje pregnati je, hladiti jih po parkrat na dan v mrzli vodi. V ta namen se koklja ujame ter za par minut drži do vrata potopljena v mrzli vodi. Morda je kje drugje kako drugo sredstvo v navadi, zato prosimo poročil izmed čitateljev našega lista.
Vprašanje 176. Vsled članka v „Novicah" nabral sem dva polovnjaKa borovnic. Ker pa nisem imel prilike prodati jih niti žgati, zato sem jih po nasvetu prijatelja svojega zabil v polovnjaka, a sedaj ne vem, kaj bi ž njimi storil, da bi ne imel škode. Prosim pouka. (S. K. v Š.)
Odgovor: Ako so borovnice v sodu ostale zdrave, t. j. ako niso zgnile, lahko jih žgete ali pa naredite vino iz njih.
Vprašanje 177. Naznanite mi v „Novicah", katera sadna stiskalnica je najboljša in najbolj priprosta ter kako bi se dala pri nas napraviti, ker hočemo delati mošt, sadje je namreč obilo obrodilo. V lanskih „Novicah" št. 3.t 4. je narisana sadna stiskalnica, ki je res priprosta, pa ne vem, če je dobra za mošt ali ne. Blagovolite mi to naznaniti. (Fr. P. v Č.)
Odgovor: Sadna stiskalnica, ki je narisana v 26. številki lanssih „Novic" letnika, je le za izdelovanje sadnega soka, t. j. malinovca, praže ali čežane. Za stiskanje svežih jabolk ali hrušek mora pa biti velik pri-tisek in zategadelj tudi močna stiskalnica. Vse stiskalnice, ki rabijo za grozdje, dobre so tudi za sadje, in bolj priprostih takih stiskalnic, ki se dado tudi pri Vas doma narediti, ni, nego so vinske stiskalnice, ki rabijo na Dolenjskem ali Vipavskem. Morda si jih kje v bližini sami ogledate, ali pa Vam kedo razjasni in popiše, kakšne so, saj so pri Vas gotovo ljudje, ki hodijo po vino na Dolenjsko ali v Vipavo ter so tam videli take stiskalnice. Ako si pa hočete boljšo omisliti, t. j. železno, oglejte si jo pri g. A. Druškoviči v Ljubljani na mestnem trgu, ali pišite za cenik Ignaciju Hellerju na Dunaj. Heller  Vam  lahko postreže s slovenskim cenikom.
Vprašanje 178. Ali kaže letos kaj sadna kupčija ali ne? Prav nam bode to vedeti, da znamo sadje za kupčijo bolj skrbno spravljati. (Fr. P. v C.)
Odgovor: Sadna letina, t. j. kar se tiče jabolk, je po vsej srednji Evropi malo prida, in bržkone bode sadna kupčija precej živahna. Kolikor smo dosedaj čuli, jeli so se sadni trgovci uže oglašati. Tudi kupčija z namiznimi jabolki v Trst utegoe letos biti dobra, ker imajo kraji, ki navadno zalagajo Trst z jabolki, letos zelo slabo sadno letino. Na vsak način Vam svetujemo sadje skrbno obirati in hraniti, ker ga bodete letos gotovo lahko in dobro prodali.
Vprašanje 179. Imam zidano in oblokano žitnico uže 9 let. Sedaj so prišle miši vanjo, in nobeno sredstvo ne pomaga, da bi jih pregnal. Na več mestih so miši predrle zid, ki ga pa nikakor ne morem zadelati, da bi ga zopet ne prerile. Ali je kako sredstvo, da bi se miši odkrižal, ali da bi se jim veselje do vrtanja po zidu pregnalo? (J. Gr. v K.)
Odgovor: Navadna in tako rekoč edina sredstva miši preganjati so pasti in strup, a najboljše sredstvo je dobra mačka. Luknje ali rove od miši bodete pa le tedaj z uspehom zazidali, ako primešate malti zdrobljenega stekla (glaževiue). Miš skozi tako malto ne more riti, ker si precej močno rani rilec.