Božič med Slovenci in med drugimi Slovani S ta ri slo v an sk i običaji o božiču N apisal Boris Orel Pozimi, ko se dnevi krajšajo, noči pa daljšajo, se slovanski kmet neovi­ rano prepušča ravnovrstnim fantazij­ skim tokovom, različnim uveram in mističnim predstavam, ki izhajajo od tim skih duhov in demonov, od mno­ gih zimskih koledarskih svetnikov, ki so stopili na mesto nekdanjih pogan­ skih božanstev. Najgloblje smo v zimi o božiču. Božič je resnično središče zimskega prazničnega časa, zaradi če­ sar ni prav nič čudnega in nenavad­ nega, če se je pri slovanskih narodih od pradavnih časov nabral v teku sto­ letij pisan roj božičnih običajev, vero­ vanj, pripovedk, pravljie in pesmi. Ljudski običaji Slovanov o božiču pa so sila različni in mnogoteri, v teku časa so se tako pomešali med seboj, da so glede izvora in razvoja še danes deloma nepojasnjeni. Slovanski naro­ doslovci pa tudi tuji (n. pr. Schnee- weis) jih v obširnih razpravah raz­ rešujejo in pojasnjujejo. Kaj je pristno našega, praslovanskega, kaj je tujega, prevzetega od drugih narodov, to je prav težko in kočljivo narodoslovno vprašanje, to je vprašanje, ki se tudi nam vsem večkrat pojavlja, ko pre­ mišljujemo o naši prošlosti in ko mo­ trimo razne naše običaje, ko so jih stoletja v veliki m eri nanesla tudi v »rije prekrižani dalmatinsko bosenski badnjaki. naš moderni čas. Toda v zadregi smo pogostokrat glede jasnega odgovora na to vprašanje, kajti točno določene meje n e d običaji posameznih evropskih na­ rodov čestokrat ni mogoče potegniti. Mnogo je običajev, ki so nam Slova­ nom in n. pr. Germanom skupni, ker so dediščina davne indoevropske skup­ nosti. Pogled starega slovanskega kmeta je bil ravno v globoki zimi, o božiču, ko se sonce obrne, uprt v prihodnje leto, ▼ bodočo rast in rodovitnost nje­ govih travnikov in polj. Zategadelj je bil prvotni slovanski božič r prvi vrsti velik praznik sonca, praznik sončnega solsticija. A t novejšem času skušajo nekateri ■»rodoslovci, med njimi zlasti Schnee- weis, dokazati, da stari božič v zna­ menju čefičenja sonca ni toliko znači­ len za Slovane, kakor praznovanje prve lune, mlaja. Okrog starega slo­ vanskega božiča je bilo res vse polno luninih obredij oziroma mlajskih obi­ čajev. Lužiški Srbi pozdravljajo mlaj na nebo: »Zdrav zdravljačel Nov nov- ljaček Slovanski mlajski običaji pa temeljijo v veri, da rast lune na nebu pospešuje rast prirode, dalje, da pojav lune na nočnem nebu močno vpliva na vodo, na razna čarodejna zelišča (pra­ prot itd.), na drevesne veje in palice (tepežkanjei), zlasti pa na magično moč ognja. Mimo sonea in lune pa je bil pri starih Slovanih naslednji predmet če- ščenja — ogenj, za katerim je stalo posebno božanstvo. Prvotno so božični ognji čarali rodovitnost polj in sadnih dreves, pozneje pa te ognje vidimo v službi čaščenja umrlih prednikov. Še danes zažigajo Rusi iz slame in smeti ogenj, in sicer v spomin na starše, ali kakor pravijo, da bi starše ogreli. Ruski kmetje so prepričani — piše znani ruski narodoslovec Zelenin — da se ob teh božičnih ognjih z njimi skupaj grejejo tudi prastarši. Ukra­ jinci poznajo podobne ognje v spomin mrtvim prednikom. V drugi obliki so davni slovanski božični ognji razširjeni po Hrvatski. O božiču zažigajo Hrvatje sveče, ki jim pripisujejo veliko čarodejno moč. Verjetno, da smo tudi Slovenei v pre­ teklih časih zažigali božične ognje. Sodim, da so njih zadnje blede osta­ line kakor pri Hrvatih sveče, ki jih Slovenci na sveti večer še danes pri­ žigajo na grobovih svojih rajnih. Kadar pa govorimo o božičnem ognju, nikakor ne smemo prezreti zažiganja badnjaka, ki je v teku časa postalo središče božičnega praznika pri južnih Slovanih in ki ga nekateri zaradi tega tolmačijo kot pristno slovanski običaj. Vendar resnici na ljubo moramo takoj poudariti, da badnjak ni slovanskega izvora. Srhneeweis pravilno ugotavlja, da je področje razširjenja badnjaka v Evropi ozemlje nekdanjega rimskega cesarstva, potem pa oni kraji, ki so bili temu ozemlju najbližji. Badniak živi n. pr. v Franciji pod imenom cbalignaou, v Nemčiji kot Julklotz, na Angleškem kot vule clog itd. Slovani, ki so se v zgodnjem srednjem veku preselili na jug, običaja zažiganja bad­ njaka niso prinesli s seboj iz svoje stare domovine. ne<*o so ea že našli pri ljudstvih {Ilirih L dr.) v novi zemlji in so ga od njih prevzeli. Badnjak si razložimo iz glagola bdjeti. buditi (budan). To je sv. noč, ko ljudje bdijo. Zažiganje badnjaka, drevesa ali drevesnega hloda ali štora, je danes najbolj udomačeno pri Srbih, nekaj malega pri Hrvatih. V Dalmaciji za­ žigajo kar po tri badnjake skupaj. ki pa morajo biti prekrižani (glej sliko) Badnjak so svojčas zažigali tudi Slo­ venci. Tako so goriški Slovenci na sv. večer dajali na ogenj panj ali <»k ter ga zažgali. Posedli so okrog njega, molili, prepevali ter mu ponujali vina in kruha, kakor da bi bil živo bitje Rusi badnjaka v glavnem ne poznajo Če pa nekateri vzhodni Rusi zažigajo neke vrste badnjak, potem so ga pre­ vzeli od drugih sosednih narodov, o čemer priča že ime teea badnjaka, t. j. »koloda« (koleda, rim. calendže). Splošno verujejo južni Slovani, da Ima zažiganje badnjaka ali panja zdra­ vilno, plodonosno moč. Bfidnjak odvra­ ča zle duhove od hiše, človeka in od živali. Nemški mjtologMannhardt gleda v badnjaka poosebljenega zimskega demona rastlinstva. V posebno poglavje slovanskih bo­ žičnih običajev spadajo obredne jedi. | n pr. kaša, razni božični kruhi. božič- [ nfki, poprtnjaki, kolači itd, Belorusi jedo na sv, večer posebno postno jed tkzv. kneVa, t j. kašo iz medene vode in ječmena. S to kašo so stari Slovani hranili svoje poljedelske Ib itvinfcke bogove. Tako kašo so jedli tudi stari Slovenci. Spomin nanjo živi pri štajer­ skih Slovencih in sicer v imenu božič­ nega kruha: kuc-kruh. ki so ga na sv. večer pekle štajerske gospodinje. V moko so pomešale divji grah, beli lokvanj in perninčni koren. Ko gospo­ dinja kuc-kruh v peč porine (piše Pajk), moli molitvico, da bi bili vsi srečni, kateri kuc-kruh jed(5, da bi žene vedno srečno porodile, da bi se krave in svinje obrejile in da bi na njivah rastla lepa setev. Razni drugi božični kolači in peciva imajo podobno plodonosno moč. Se­ verni veliki Rusi pečejo o božiču iz testa tako imenovane »kozudljike«, L j. posebne podobnjake, peciva, ki imajo podobo živali in ptičev. Zelenin tolmači, da ti kolači niso nikak na­ domestek davnih žrtvenih živali, am- Božični kruh ,tiece‘ ali ,civke‘ ix Sohe krajine na Dolenjskem. pak da so čarodejna upodobitev bo­ dočega živinskega prirastka. Podobno pristno slovansko pecivo » božiču poznajo tudi Slovenci. Belo­ kranjci okrašujejo božičnik z različ­ nimi testenimi ptičjimi podobami. Mimo tega naj pokažem na božične »tičce« ali »civke« v Suhi Krajini na Dolenjskem, s katerimi pa imajo dan­ danes veliko veselje le Še otroci (glej sliko). »Civke« so pol ptič, pol dete. (O njih pripravljam posebno študijo.) Razpravljali bi lahko Se o teh in onih božičnih običajih (n. pr. o kole- dah, o pohodih živalskih mask itd.), vendar mislim, da sem v tem kratkem prigodntškem članku povedal nekaj poglavitnih in bistvenih značilnosti, ki jih moramo poznati, kadar govorimo o starih slovanskih običajih o božiču. / S n r s S v v i / B ožične š e g e pri S lovencih N apisal Fr. M odem dorler b o ž ic Naš božič je imel škornje, pravo­ slavni pa opanke, naš se je hitreje obul, pravoslavni je pa zaostal, ker je jermenčke vezal. Zaradi tega ne prideta skupaj v deželo in primaha pravoslavni šele za našim. V času treh svetih božičev so s-ne- besa odprta« in čas med temi praz­ niki je zelo svet; zaradi tega je v tem času največ dni, ko se ue uior opravljati to ali ono delo: vpregati živino, delati v gozdu in drugo. Na Koroškem v tem svetem času, ko se more vsak čas odpreti nebo, niti bi­ riči . ‘ o smeli loviti fantov v vojake. V Koprivni so jih zajeli v cerkvi pri polnočnici in plibersKi sodnik jim je vrnil svobodo, češ da v tal;"m svetem času biriči niso imeli te pravice. Na sveti večer so »nebesa odprta«; moj pokojni tast, ki je bil doma iz Kamnika, je o polnoči sv. Treh kra­ ljev stal pri odprtem oknu, se dobro­ hotno smehljal in čakal tega ugod­ nega trenutka. To je delal vsako leto. Nobenemu ni smel povedati svoje želje, ki jo bo izrekel v danem trenutku; če bi jo bil prej izdal, bi se mu ne bila izpol­ nila. Ljudje verujejo tudi, da bo oni, ki bi videl »nebo odprto«, težko umrl. V to je verovalo leta 1933. v St. Juriju pod Kumom vež ko desetina vseh ljudi in so še dodali, da se vidi ob taki priliki na nebu rumena svetlo­ ba, ki poči, ko se razgrne. Tudi Belo- krajinci so pred dobrimi sto leti šli pred polnočnico »izpod streh«, da bi videli, kdaj se bo odprlo nebo. Siro­ mašna ženska je tudi pričakovala ta ugodni čas; naslonila se je na okno i čakala. Ko se je nebo odprlo, je hotela naglo reči: »Bog mi daj debelo kravol« a se ji je zareklo in je zi; nila: »Bog mi daj debelo glavo!« Pri tej priči ji je narasla glava v širino v velikost škafa in bilo je treba od­ biti pri oknu kos zidu. da je mogla z glavo zopet nazaj pod streho. Tudi v okoliša Kobarida (v Kredu) se na sveti večer točno o polnoči za trenu­ tek odpre nebo in se onemu, ki to opazi, izpolni vsaka izrečena želja. Na božič se pripravljajo liudje že nekaj dni, osnaiijo in pobelijo sobe, zlasti kuhinjo in spečejo kruh: na K. roškem narede to že tri dni pred bo­ žičem. V Prekmurju in okolici Ljuto­ mera je uvod v praznovanje že dan pred božičem, »sveti post« in je ojied tega dne zelo pomemben. Na božično biljo so brez zajtrka, opoldne pa pri­ dejo na mizo »makoviee«. Tega dne v Prekmurju ne sme manjkati jedi, ki je pripravljena iz repe in ji rekajo »repenjača«; šteti jo je v obredno jed, poleg »makovic«. BOŽIČNI GOST P ri veliki večini Prekmurcev je »sveti post«, dan pred božičem prav tako pomemben kakor pri ostalih Slo­ vencih sam božič; posebno važno je kosilo na božič Tega dne hočejo biti pri kosilu nemoteni: sosed ali soseda, torej ljudje, ki so v vaškem okolju med seboj tesno povezani, ne smejo tega dne k sosedu; prinesli bi smrt. P i le tudi ne bi bilo tako hudo, pri­ nesel bi pa nesrečo vsak gost, ki pri­ de med obedom v hišo. Saj sedi pri obedu gospodar na »vzglavniku« (vzvi­ šenem in mehko podloženem sedežu) in ima zbrane okoli sebe vse družin­ ske člane. Po imenu je ta prekmurski »vzglavnik« isti kakor panj (»vzglav- nik«) v okolici Idrije, ki mu strežejo kot »božiču«. Prav malenkostna je pa posledica v Beli Krajini v primeru, da pride na božič tuj moški v hišo: iz jajc se jim bodo valili sami piščanci; če pa pride ženska v hišo, se jim pa bodo vse leto potepale kokoši in nesle jajca iz­ ven doma. Nesle bodo pa kokoši prav pridno, če se ženska, ko pride v hišo, prav krepko usede. V nekaterih kra­ jih so zaradi tega previdni in jedo tega dne pri zaklenjenih vratih in med kosilom gosta ni treba spreje­ mati. Oni, ki bi vstopil med kosilom v hišo, bi prinesel nesrečo; kdor pa pride pred kosilom, mora z doma­ čimi k mizi in je božični gost. Pri obedu morajo vsi molčati in se tudi spodobno obnašali; pri ogrskih Slo­ vencih na božični večer otrok sploh ni smel sedeti pri mizi. ko so drugi večerjali: bil bi v tem letu ves v tvo­ rih. STEFAN. STEFANOVO. 8TEVAN0V0 Na god svetega Štefana vstane vsa družina že ob dveh in opravi vse hišne posle. Nato prinese družinski član v kuhinjo vedro sveže vode, v katero vržejo rdeče jabolko. Iz tega vedra zajemajo vsi člani vodo * »krničke« (lesene sklede domačega izdelka) in se umivajo Krničke so izdelane iz vrb. V Boljuncu v severni Istri se zbero otroci popoldne sredi vasi na podolgo­ vatem trgu, ki mu rekajo »gorica«. Izza oglov pridejo odrasla dekleta » obmetavajo zbrane otroke z jabolki in pomarančami. Tudi v Prekmurju si na Štefanovo mladina daruje rdeča ja­ bolka. Pred popoldauskim cerkvenim opravilom počakajo fantje dekleta pred cerkvijo in jih obmetavajo 2 rdečimi jabolki Tega dne ljudje na­ pajajo krave pri sosednem studenca, da bi imela živina zdrave oči. Ce bi jih napajali pri domačem, dobe »ro- žee« in se jim gnoje oči, cedi se jim S z njih bel. slinam podoben gnoj. Drugi pa na Stefanovo ^ ju traj živine sploh ne napajajo, ampak šele zvečer. V Zilji in povsod drugod, kjer ja razvita živinoreja in tudi konjereja, imajo gospodarji pri hiši na dan sve­ tega Štefana blagoslovljeno sol in vo­ do. Ta voda pomaga proti kačjemu piku in r njo poškropi gospodar ob muogih letnih prilikah Živino in polje. V vinskih krajih pa blagoslovijo vino in pijo šentjanževca. V Zilji blago­ slovi tega dne duhovnik konje pred cerkvijo. Da boš mlad in lep, se umij na Štefanovo zjutraj v mleku. Kdor bi pa ujel na ta praznik v času od pol­ dneva do treh na travnika živega krta, mu izrezal srce in ga dal kra­ vam, odvrne od živine vse bolezni. Nace Kapelj razmišlja o gledališču NAPISAL FR. UPAH Oni dan me sreča Nace Kapelj in tavije krmežljave oči prav posebno zlobno proti naši Drami in mi začne Igoleti, še preden sem ga kaj vprašal: »To je pa tista hiša, ki ima največ rra t v vsem mestu, kar bi pomenilo, da je prav lahko vanjo priti in iz nje še laže, ker so ti izhodi že znani, če •i se 1» par trenutkov tam vrtil. Gle­ dališče torej nikakor ne more biti predpodoba sedanjih svetovnih raz­ mer, ki so vsekakor mnogo bolj po­ dobne mišnici: vanjo priti je bila prav prijetna malenkost, še slanina te je vabila, toda izmuzniti sc iz mišnice se dosedaj ni posrečilo še nobeni miši, pa najsi je imela še tako sijajno teh­ niko in ropotajoče iznajdbe. Za Dramo, tam zadaj, kjer je oder In so vhodi za igralce, tehnike, ku­ lise, za sodelujoče živali In ostalo osebje, tam je mal gozdiček kolov t napisom, da to do preklica dovoljen prehod. Nehotd* se Človek spomni na svetovna kolobftije in opaža, da je marsikjo na svefVi danes še dovoljen prehod — do preklica, potem boš pa stal pred zidom i.\ nikamor ne boi trtogel. Ce pride bnj v klavnico, mu ni treba dolgo ugibrtji, kaj ga čaka, sleherno tarnanje o iJoveikl krvoloč­ nosti bi bilo zaman. Zelo zanimivo je pribilo dejstvo, ds •e zgodovina ponavlja na prav pre­ tkan način Ib skoro vedno na istem krajo, po starih preizkušenih meto­ dah in nikakor ne gre pozabljati, da se ljudje in ostali divjaki do sedaj ic tega niso ničesar naučili. V tem pogledu imamo v gledališču prav za­ nimive vzglede. Ce se igralec na odra »noti v bese­ di, se mu kolega neškodoželjno zasme­ je. Toda se takoj zresni, ko se spomni, da se taka prešerna hudomušnost ved­ no in dosledno kaznuje nad njim sa­ mim. Zadnjič je eden prvih naših igraleev pri »Borneo in Juliji« rekel v predzadnjem dejanju v tragičnem trenutku, ko Julija umre (dasi navi­ dezno) : .Pokoncuf Petelin je ie drugič dan odzvonili* Za kulisami so se tovariši smejali, tudi občinstvo se je dobro­ hotno muzalo. Toda vse tiste, ki so morali nastopiti za tem igralcem, je oblivala zona, češ, bog ve, kje se bom zmotil tudi jaz in nihče se ni več smejal. Tako kot v gledališču, se maščuje škodoželjnost tudi v usodah narodov. Eno je gotovo: kdor železo seje, ne bo žita žel — kdor krivico oznanja, bo sicer prišel v zgodovino, toda njegovo ime bo s posebnimi črkami zapisano kot so označeni Kajn, Judež, Hero- strat, Efijalt in slični historični go­ spodje klavrne slave. Je pa že bolje ostati neslaven in skromen član ve­ soljnega človeštva kot pa se ovekove­ čiti s tako ostudno imenitnostjo. Včasih rad ogovorim kakega igralca na cesti. Zadnjič srečam nekoga, ki Je prav hitro stopical In ko ga vpraSam, kam Kiti, mi hudomušno odgovori: ,Moram teči. če hočem biti do Božiča doma. Se ravnam v tem po slavnih narodih.-' — Ko ga pozneie vprašam še po tem In onem, mi reče užaljeno: ,Upatn, da mi Novo leto prinese več sreče. Dosedaj so me pitali na odru s samimi živalskimi Izrazi. V »Ham­ letu« mi reče danski princ — »kapital­ no tele«, v »Revizorju« čitajo v pismu črno na belem, da sem »svinja s ka­ pico na glavi«. V »Ciganih« sem — dr. Pacek. V »Krogu s kredo«, ki se godi noter na Kitajskem, me pred sodnijo ozmerjajo z besedami: »Pitana svinja«. Prosil sem gospo Upravo, naj mi določi eno samo žival, in sicer ene­ ga samega spola — ker v toliko rilcev se res ne morem vživeti.' Smilil se mi Je ta borni komedijant, ki ni bil zadovoljen s teletom in s prašiči, ki jih danes ceni ves svet In ki zanje mladina v najlepših letih pada na bojiščih povsod okrog nas Kakšna bi bila neki tista zgodovina, ki bi jo živali napisale o junaštvu človeka, ustvarjenega po božji podobi. Se mi močno zdi, da bi jih prav nič ne primerjali z živalmi, temveč bi jih opsovali c besedo, ki bi pomenila večjo žalitev in bi vse kaj bolj za­ legla: .človek sedanjega časa*. V gledališču ni preveč medseboj­ nega zaupauja, ker je stara stvar, da si igralci radi dovoljujejo razne šale, kadar so sami med seboj. Vendar je v teatru en sam, edini človek, ki mu brezpogojno vsi verjamejo in ga prav radi poslušajo: to je tisti, ki spodaj naprej pov6 — šepetalec. Na besede tega človeka igralec veruje, na njego­ vo iztočnico se zasmeje, zajoka in tudi umre. Tako je v teatra. Ce bi bilo v vsakdanjem življenju tako, bi naro­ dom slabo predla: Če bi se morali na uka« enega samega tokati, smejati in končno še umirati. Blagor tistim, ki lahko žive tako kot jim ukazuje viSja sila, ki Je nje žarek prav gotovo posve­ til v srce Blehernega zemljana. Gorje mu, ki govori samo naučene, nareko­ vane besede, ki jim sam ne verjame I Nekdo iz Drame mi je zadnjič p ri­ povedoval prav prijetno zgodbo. Ni samo resnična, temveč ima še to v do­ brem, da bi se kazalo po njej ravnati. Gledališko osebje je imelo izpile, ka­ kršni so predpisani za yse državne uradnike. Čudno zabavno je bito po­ slušati,' kako je intendant-pesnik O. Župančič spraševal komika, kaj mu je znanega o državljanskem zakoniku itd. Toda šlo je vse po predpisih in paragrafom je bilo zadoščeno. Končno pride pred komisijo tudi nočni čuvaj. Mož je pristen Dolenjec, kmetska ko­ renina in ga imajo vsi radi. Ko stoji tedaj pred strogo komisijo in čaka. kakšno težko vprašanje se mu bo za­ bliskalo pred očmi, zasliši mirni Žu­ pančičev glas: »Kaj bi storili, če bi sredi noči na­ enkrat zagledali v gledališču nezna­ nega človeka?« Nočni čuvaj, pristni Dolenjec, Je ma­ lo pomežiknil in nato prijazno odgo­ voril: »Gospod intendant — vstrašil bi se!« »Izpit ste naredili. Kar pojdite! Ne stavim vam nobenega vprašanja več!«... Tako je bik) v gledališču. Kakšne odgovore bi si izmišljali današnji zla­ gani junaki, invalidi časti in humano­ sti, kaj vse bi znali odgovoriti ter na- lepotičiti ljudski sleparji, moralisti, voditelji In njim podobni zajedalci Človeka obhaja groza pri misli, kako so nam pretvorili vse nekdanje vred­ note v predpustne norčije, v kričečo kram arsko robo, kateri ne verjame niti pastir, ki pride prvič na semenj 1* najbolj oddaljene hribovske staje! Veliki teater, ki ga sedaj doživlja­ mo. bo morda prav kmalu spustil za­ veso in tedaj bomo rešetali, kdo je igro spisal, kdo vprizoril, kdo igral in kakšen je bil šepetalec. Zadnjič je neki kritik, ki je imel očitno zek) razvita ušesa, pisal, da je šepetalca prev dobro slišal. Vidite ga no, pre­ brisanca, pismouka učenegaI Kakšno hvalo bi mu peli, če bi nam izdal še­ petalca, ki narekuje današnjemu vrve­ žu smer in nasilju to strahotno obliko! Ali ne bomo morda tudi mi nekoč, ko bo padla zavesa, vprašali, koliko sta­ ne igra in kdo je sedel v blagajni? Obračuna ne bo mogoče ponarediti, zakaj to ni nikaka dobrodelna prire­ ditev! Pred leti je bil v Drami vratar, ki je bil njega dni — v civilu — orga­ nist. Dan pred sv. večerom, ko ima sleherni siromak izgovorjen svoj k6t na zapečku, tudi v gledališču ni sku­ šenj in predstav. Vratar pa mora ostati pri telefonu. BU je sam v vsem teatru. Za odrom je stal harmonij in čakal na »Peterčkove sanje«, ki so v Drami na božični dan sleherno leto tako gotovo na redu kot demanti, ki se pojavlja v časopisih, kadar je kdo premagan. Vsaka zmaga je podobna kolajni, ki Ima dve strani: na eni je objava zmage, na drugi pa nasnrot nikov demanti Pomlad bo prišla iz na kolajni bo ena sama blagovest za vsel — — — Vratar je sam s sabo premišljal tista leta, ko Je bil o bo­ žiču sviral na koru farne cerkve na kmetih in tedaj je stopil na oder in videl božično čudo: parter — teman, oder — prazen in pust. za odrom pa se je vsipal en sam močan sončni ža­ rek izpod vrvišča naravnost na har­ monij. Organist je sedel, zaigral in za­ pel starodavno božično: »Pastirčki vi — kaj se vam zdi...?!<